Na podlagi Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, 20/22 – odl. US – ZUreP-2 in 199/21 – ZUreP-3) in 16. člena Statuta Občine Postojna (Uradni list RS, št. 58/22 – UPB1) je Občinski svet Občine Postojna na 8. redni seji dne 26. 10. 2023 sprejel
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Avtobusno postajo Postojna
(predmet OPPN AP Postojna)
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za Avtobusno postajo Postojna – v nadaljevanju: OPPN AP Postojna, ki spreminja vsebino dela Občinskega podrobnega prostorskega načrta Center v Postojni (Uradni list RS, št. 5/08, 61/09) – v nadaljevanju: OPPN Center.
(2) OPPN AP Postojna je pod številko projekta 2021-004-PA izdelal arhitekturni biro AUO V prostoru, arhitektura, urbanizem, oblikovanje, d.o.o., Postojnska cesta 16 B, 6257 Pivka.
(3) OPPN AP Postojna se nanaša na novelacijo lokacijskih pogojev in ukrepov zemljiške politike v območju, ki je z OPPN Center opredeljeno kot ureditveno območje z oznako AP.
(4) OPPN AP Postojna je izdelan v skladu s sledečimi predpisi:
– Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, 20/22 – odl. US – ZUreP-2 in 199/21 – ZUreP-3);
– Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (Uradni list RS, št. 61/17, 20/22 – odl. US – ZUreP-2 in 199/21 – ZUreP-3);
– Uredba o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 96/22);
– Tehnična smernica TSG-V-006:2022 Razvrščanje objektov;
– Priročnik za državni prostorski red: Regulacijski elementi (MOP, Ljubljana, januar 2020);
– Priročnik za državni prostorski red: Zeleni sistem v mestih in naseljih – Usmerjanje razvoja zelenih površin (MOP, Ljubljana, januar 2020);
– Priročnik za državni prostorski red: Ozelenitev streh in vertikalnih površin (MOP, Ljubljana, oktober 2021);
– Priročnik za državni prostorski red: Javne odprte grajene površine (MOP, Ljubljana, november 2021).
(5) Ministrstvo za okolje in prostor je z odločbo št. 35409-69/2022-2550-3, z dne 16. 2. 2022, odločilo, da v postopku priprave OPPN AP Postojna ni treba izvesti celovite presoje vplivov na okolje in ni treba izvesti presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe planov na varovana območja.
(6) OPPN AP Postojna se v zbirki prostorskih aktov v prostorskem informacijskem sistemu vodi pod identifikacijsko številko 2681.
(vsebina in oblika OPPN AP Postojna)
(1) OPPN vsebuje tekstualni del, grafični del in spremljajoče gradivo. Izdelan je v digitalni in analogni obliki.
(2) Tekstualni del OPPN vsebuje Odlok o OPPN AP Postojna in obsega naslednja poglavja:
– uvodne določbe;
– območje OPPN AP Postojna;
– opis vplivov in povezav;
– načrt gradbenih parcel;
– urbanistične, arhitekturne in krajinske rešitve načrtovanih prostorskih ureditev;
– etapnost izvedbe načrtovanih prostorskih ureditev in dopustna odstopanja;
– pogoji glede gradnje prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske javne infrastrukture;
– rešitve in ukrepi za varovanje zdravja, celostno ohranjanje kulturne dediščine, varstvo okolja, ohranjanje narave, obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom;
– ukrepi zemljiške politike;
– končne določbe.
(3) Grafični del OPPN AP Postojna obsega:
– list 1.1: Prikaz lege območja OPPN v grafičnem delu izvedbenega dela Občinskega prostorskega načrta Občine Postojna, merilo 1:5000;
– list 1.2: Prikaz lege območja OPPN na geodetskem načrtu in digitalnem ortofoto posnetku s prikazom gospodarske javne infrastrukture, merilo 1:500;
– list 2.1: Prikaz umestitve načrtovane prostorske ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji v manjšem merilu, merilo 1:2000;
– list 2.2: Prikaz umestitve načrtovane prostorske ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji v večjem merilu, merilo 1:1000;
– list 3: Načrt gradbenih parcel s tehničnimi elementi za zakoličbo gradbenih parcel in prikazom javnega dobra, merilo 1:500;
– list 4.1: Prikaz načrtovanih prostorskih ureditev – koncept oblikovanja območja in tlorisni ter višinski gabariti, merilo 1:500;
– list 4.2: Prikaz lege objektov na zemljišču – regulacijski elementi in odmiki s tehničnimi elementi za zakoličbo osnovnih regulacijskih elementov, merilo 1:500;
– list 5.1: Prikaz načrtovanih prostorskih ureditev glede poteka omrežij prometne javne infrastrukture in priključevanja objektov nanjo, merilo 1:500;
– list 5.2: Prikaz načrtovanih prostorskih ureditev glede poteka omrežij gospodarske javne infrastrukture in priključevanja objektov nanjo, merilo 1:500;
– list 6: Prikaz načrtovanih prostorskih ureditev za varovanje zdravja, celostno ohranjanje kulturne dediščine, varstvo okolja, ohranjanje narave, obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom, merilo 1:500.
(4) Spremljajoče gradivo OPPN AP Postojna:
– izvleček iz hierarhično višjega PA, ki se nanaša na obravnavano prostorsko ureditev;
– izhodišča za pripravo PA (projektant V prostoru d.o.o., št. proj. 21/PA-018-pi, september 2021);
– podatki iz prikaza stanja prostora in drugi podatki, na katerih temeljijo rešitve PA: Geodetski načrt (izdelovalec Gromap d.o.o., št. GN GROMAP-2021-142-5-21, avg. 2021); Študija vpliva na vodotok zaradi urejanja območja z OPPN Špica v Postojni (izdelovalec Detajl infrastruktura d.o.o., št. proj. 21/22, april 2021); PZI Komunalna infrastruktura Stritarjeve in Jenkove ulice – vzhod (Izdelovalec ENGE, projektiranje inženiring d.o.o., št. proj. 304/20, marec 2021); PZI Ureditev jarkov v Postojni (izdelovalec Detajl infrastruktura d.o.o., št. proj. 21/05, januar 2021); IDR Stanovanjsko poslovna stavba APP-1 (izdelovalec biro ACMA d.o.o., št. proj. 2022-04, april 2023, dop. julij 2023); Elaborat zelenih površin na območju OPPN AP Postojna (izdelovalec studio Pikaplus d.o.o., maj 2023); Prometna preveritev zasnove rekonstrukcije avtobusne postaje v Postojni in stanovanjsko poslovnega objekta v sklopu OPPN za del območja (PO-104) (izdelovalec PROVIA d.o.o., št. proj. PR645-CE, maj 2023, dop. julij 2023);
– obvezna strokovna podlaga: Elaborat ekonomike za območje OPPN AP Postojna (izdelovalec arhitekturni biro AUO V prostoru d.o.o., št. proj. 2021-004-PA, september 2022, dop. 1 oktober 2022, dop. 2 maj 2023, dop. 3 julij 2023, dop. 4 september 2023);
– odločba glede CPVO in smernice ter mnenja nosilcev urejanja prostora;
– obrazložitev in utemeljitev PA;
– povzetek za javnost.
(uporabljeni izrazi in kratice)
(1) Izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
– Bruto tlorisna površina (BTP) je seštevek vseh etaž stavbe, izračunana skladno s standardom SIST ISO9836. Pri izračunu BTP se upošteva tudi površina kleti, če sega strop kleti več kot 1 m nad nivo terena, merjeno od najnižje kote terena ob objektu. Pri izračunu BTP se upošteva tlorisna površina mansarde, kjer vertikalna višina namišljenega obodnega zidu presega 1,40 m. Pri izračunu BTP se ne upoštevajo površine nepokritih balkonov in odprtih teras.
– Etažnost objekta je določena s številom etaž nad terenom, pri čemer se kot etaža štejejo pritličje (P), mansarda (M), terasna etaža (T) in nadstropje (N).
– Funkcionalno drevo je drevo z obsegom debla min. od 18 do 20 cm na višini 1,0 m od tal po saditvi in višino debla min 2,2 m.
– Glavni objekt je tisti objekt, ki je glavni namen gradnje in ni nujno največji.
– Gradbena parcela (GP) je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel, na katerem stoji ali je načrtovan objekt, vključno z urejenimi površinami, ki služijo temu objektu.
– Kap objekta je najnižja točka strešine objekta.
– Klet je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol in so v celoti ali delno pod nivojem terena.
– Mansarda je prostor pod poševno streho, ki ima višino obdelanih obodnih zidov največ 1,4 m.
– Obstoječi objekt je zakonito zgrajen objekt, pri katerem so pretežno ohranjeni vsi konstrukcijski elementi, brez katerih objekt ne more funkcionirati.
– OVE enostavne naprave so naprave, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov energije ali iz soproizvodnje toplote in električne energije z visokim izkoristkom in so v skladu s predpisi o vrstah energetskih objektov uvrščene med enostavne naprave.
– OVE manjše proizvodne naprave so naprave, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov energije ali iz soproizvodnje toplote in električne energije z visokim izkoristkom in so v skladu s predpisi o vrstah energetskih objektov uvrščene med manjše proizvodne naprave.
– Pomožni objekt je objekt, ki funkcionalno dopolnjuje glavne obstoječe oziroma načrtovane objekte tako, da izboljšuje in dopolnjuje njihove bivalne, delovne oziroma obratovalne pogoje; lahko je samostoječi ali se osnovnega objekta dotika, vendar z njim konstrukcijsko ni povezan; po velikosti praviloma ne presega osnovnih objektov in zanj niso potrebni novi priključki na GJI; ko sta določena obseg in velikost GP, se pomožni objekt lahko gradi izključno na zemljišču, ki je namenjeno redni rabi glavnega objekta. Pomožni objekt lahko predstavlja manj zahteven objekt, nezahteven ali enostaven objekt.
– Praviloma – izraz pomeni, da je potrebno upoštevati določila odloka, da pa je dopustno odstopanje od njih; če jih zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno upoštevati, kar je potrebno obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja.
– Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode ter ohranjanje ugodne mikroklime.
– Regulacijski elementi so urbanistični elementi, ki jih v prostorskem načrtovanju uporabljamo za usmerjanje gradnje v naseljih. Razvrščajo se v več skupin: osnovni regulacijski elementi, regulacijski elementi prehodnosti prostora, regulacijski elementi zelenega sistema in regulacijski elementi urbanističnega oblikovanja.
Osnovni regulacijski elementi:
– gradbena linija stavbe (GLs) je črta, na katero morajo biti z enim robom – s fasado postavljene stavbe, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti;
– gradbena meja stavbe (GMs) je črta, ki je načrtovane stavbe ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjene v notranjost gradbene parcele;
– gradbena meja parternih ureditev (GMp) je črta, ki je načrtovane manj zahtevne, nezahtevne ali enostavne stavbe ne smejo presegati v pritličju, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjene v notranjost gradbene parcele in se nanaša na izvedbo pritličnih ureditev, kot so nadstreški, gostinski vrtovi, zimski vrtovi, zbiralnice ločenih frakcij ipd;
– regulacijska linija osi ceste (RLc) je črta, ki določa potek osi načrtovanih javnih poti ali načrtovanih cestno-prometnih priključkov na javne ceste.
Regulacijski elementi prehodnosti prostora:
– os prehodnosti prostora (Op) je črta, ki določa smer prehoda območja.
Regulacijski element zelenega sistema:
– regulacijska linija osi drevoreda (RLd) je črta, ki določa smer drevoreda, to je več kot petih dreves enake vrste in velikosti v enakih razmikih, katerih krošnje se v zreli dobi rasti praviloma stikajo.
Regulacijska elementa urbanističnega oblikovanja:
– linija vizualno izpostavljene fasade (Lf) je črta, ki označuje pomembnim pogledom izpostavljeno fasadno ploskev, ki jo je treba oblikovati posebej premišljeno;
– ustvarjeni prostorski poudarek (pP) je lokacija umetno ustvarjenega prostorskega elementa, ki po velikosti, obliki ali pomenu izstopa iz okolice.
– Spremljajoče dejavnosti so dejavnosti, ki ne predstavljajo osnovnih dejavnosti in lahko dosegajo največ 50 % BTP objekta in največ 300 m2 posamično.
– Terasna etaža (T) je etaža stavbe neposredno pod streho z minimalnim naklonom (do 7 %). Bruto tlorisna površina terasne etaže ne sme presegati 50 % bruto etažne površine spodnje etaže. Odmik terasne etaže od roba fasad objekta je najmanj 2,6 m.
– Varovalno območje gospodarske javne infrastrukture (sem sodijo varovalni pas, koridor, rezervat) je prostor, določen v skladu s predpisi, v katerem je raba omejena.
– Vegetacija so drevesa, grmi in vzpenjavke z olesenelimi nadzemnimi deli.
– Vertikalna ozelenitev (tudi zelene stene) so z vegetacijo obrasle ali prekrite zunanje stene stavb (zelena fasada) ali drugih objektov (npr. ograja, protihrupna stena). Z vertikalnimi ozelenitvami so ozelenjeni predeli, kjer sicer rastline po svoji naravni poti ne bi rasle. Med vertikalne ozelenitve štejemo:
– ozelenitve zunanjih sten stavb in objektov, ki jih imenujemo tudi zelena fasada ali zunanja zelena stena;
– ozelenitve drugih vertikalnih ploskev, na primer ograj, protihrupnih ograj, ki jih imenujemo tudi zeleni zidovi.
– Višina objekta, se meri od najnižje kote terena ob objektu do kote najvišje točke strehe.
– Začasni objekt je objekt, ki ga je treba odstraniti po poteku časa, za katerega je bil zgrajen, najpozneje pa v šestih mesecih od začetka gradnje. Po odstranitvi je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem je bil zgrajen.
– Zbiralnica ločenih frakcij (ekološki otok) je prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij odpadkov.
– Zelene strehe se glede na funkcijo oziroma uporabo in tehnologijo izvedbe delijo na bivalne zelene strehe in tehnološke zelene strehe. Bivalne zelene strehe so praviloma pohodne, ravne strehe, ki so v celoti ali večinsko prekrite z vegetacijo, izvedene na ustrezno pripravljeni strešni konstrukciji in namenjene prebivanju na prostem – namenjene so sprostitvi, rekreaciji, izobraževanju, gostinski ponudbi, urbanemu kmetijstvu in drugim dejavnostim, ki se lahko izvajajo na večinoma ozelenjenih površinah. Tehnološke zelene strehe so strehe, na katerih je nameščena tako imenovana zelena tehnologija, na primer sončne celice, solarni sistemi za ogrevanje vode, ki pa se lahko tudi kombinira z ozelenitvijo strehe (različna intenzivnost).
– Zaščitno območje drevesa (ZOD) predstavlja za drevesa sklenjeno območje, ki se razprostira od debla drevesa do zunanjega roba (tlorisa) drevesne krošnje + 1,5 m.
(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.
(3) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
(4) Kratice uporabljene v tem odloku imajo naslednji pomen:
Kratica | Pomen kratice |
AP Postojna | avtobusna postaja Postojna |
BTP | bruto tlorisna površina |
CPVO | celovita presoja vplivov na okolje |
ČN | čistilna naprava |
EUP | enota urejanja prostora |
GJI | gospodarska javna infrastruktura |
GLs | gradbena linija stavbe |
GMs | gradbena meja stavbe |
GMp | gradbena meja parternih ureditev |
GP | gradbena parcela |
K | klet |
Lf | linija vizualno izpostavljene fasade |
M | mansarda |
N | nadstropje |
NPU | načrtovane prostorske ureditve |
OPN | občinski prostorski načrt |
OPPN | občinski podrobni prostorski načrt |
Op | os prehodnosti prostora |
OVE | obnovljivi viri energije |
P | pritličje |
PM | parkirno mesto |
PNRP | podrobnejša namenska raba prostora |
PIP | prostorski izvedbeni pogoji |
pP | ustvarjeni prostorski poudarek |
RLc | regulacijska linija osi cestnih priključkov |
RLd | regulacijska linija osi drevoreda |
RTP | razdelilna transformatorska postaja |
T | terasna etaža |
ZOD | zaščitno območje drevesa |
2. OBMOČJE OPPN AP POSTOJNA
(obseg območja OPPN AP Postojna)
(1) Območje OPPN AP Postojna obsega skupaj 0,58 ha, in sicer zemljišča s parc. št.: 744/5, 744/6, 744/7, 744/8, 744/9, 2613/9-del, vse k.o. Postojna (2490).
(2) Območje OPPN AP Postojna je z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Postojna (Uradni list RS, št. 84/10, 90/10, 110/10, 105/11, 79/12, 80/12, 102/12, 14/13, 58/13, 17/14 – DPN_Poček, 15/15, 27/16, 9/17, 75/17 – odl. US, 27/18, 48/18, 3/19, 45//19 – LP1, 64/19 – LP2, 74/21 – LP3, 108/21 – LP4, 153/21 – LP6) določeno kot del enote urejanja prostora z oznako PO-104.
(3) Območje OPPN AP Postojna je prikazano v grafičnem delu OPPN AP Postojna, list 1.2.
3. OPIS VPLIVOV IN POVEZAV
(vplivno območje OPPN AP Postojna)
(1) Območje OPPN AP Postojna se nahaja v središču mesta Postojna ob glavni prometnici skozi mesto Titovi cesti (regionalna cesta R2-409 Ravbarkomanda–Postojna), v pasu med Titovo cesto in Jenkovo ulico (mestna cesta LK 323461).
(2) Območje OPPN AP Postojna obdajajo na:
– severozahodni strani staro mestno jedro vzdolž Tržaške ceste, ki se nahaja na višji legi nad območjem OPPN AP Postojna;
– severovzhodni strani stavba sodišča s trgom in parkiriščem na njeni južni strani;
– jugozahodni strani parkovno/parkirne urejene površine z drevoredom ob Titovi cesti;
– jugovzhodni strani preko Titove ceste večja poslovna stavba (»PTC Primorka«) ter obsežne površine za mirujoči promet na nekoliko nižji legi glede na območje OPPN AP Postojna;
– južni strani večje krožišče, v katerega se stekajo Titova in Prečna cesta ter Jenkova ulica, in kompleks zdravstvenega doma in bolnišnice, slednji tudi na nekoliko nižji legi glede na območje OPPN AP Postojna.
(3) Od pomembnejših vsebin mesta Postojna se v bližini območja OPPN AP Postojna nahajajo dve osnovni šoli, stavba občine in upravne enote, knjižnica, mestni park, dvoje večjih trgov ter druge oskrbne in storitvene dejavnosti.
(4) Na območju OPPN AP Postojna se nahajajo obstoječa avtobusna postaja z desetimi postajališči za avtobuse in stavbo avtobusne postaje, manjša trgovsko-stanovanjska stavba ter nekaj parkirnih mest za avtomobile. Preko območja poteka tudi dostop do parkirišča na južni strani sodišča. Prometno je območje dostopno z Jenkove ulice. Za mikrolokacijo je značilen bolj raven teren, ki se rahlo vzpenja proti vzhodu, nadmorskih višin med 539,6 in 543,5 m n.v.
(5) Na razmestitev dejavnosti in objektov v območju OPPN AP Postojna vplivajo predvsem naslednji dejavniki:
– potek obstoječih cest in dostopov (npr. do parkirišč na južni strani sodišča in razdelilne transformatorske postaje – RTP), parkovnih površin in gospodarske javne infrastrukture;
– dostopnost in prehodnost za pešce in kolesarje;
– normativi za umeščanje avtobusne postaje (avtobusom prilagojeni radiji uvozov in izvozov, manipulacijske površine ipd.);
– vizualno dokaj izpostavljena lokacija ob vstopu v središče mesta Postojna;
– značilnosti obstoječe grajene strukture v okolici (bližina starega mestnega jedra z drobnejšo strukturo objektov, poteze novejše pozidave z večjimi gabariti objektov, višinski gabarit stavb v okolici.
(6) Vplivno območje je prikazano v grafičnem delu OPPN AP Postojna, list 2.1 in list 2.2.
4. NAČRT GRADBENIH PARCEL
(načrt GP v območju OPPN AP Postojna)
(1) Območje OPPN AP Postojna je razdeljeno na več načrtovanih GP. Načrtovana parcelacija se lahko izvede tudi po izgradnji NPU.
(2) Seznam GP in opredelitev (načrtovanega) javnega dobra je prikazan v tabeli:
Oznaka nGP | Ime nGP | Površina v m2 | Opredelitev javnega dobra |
P1 | nGP cestno-prometnih priključkov na Jenkovo ulico za potrebe AP Postojna | 668,5 | načrtovano javno dobro |
P2 | nGP načrtovane AP Postojna | 2175,6 | / |
P3 | nGP obstoječe trgovsko-stanovanjske stavbe | 255,0 | / |
P4 | P4/1 | nGP načrtovane večstanovanjske stavbe | 1256,0 | ukinitev javnega dobra na manjšem delu vzdolž Jenkove ulice |
P4/2 | nGP načrtovane javne poti | 586,0 | načrtovano javno dobro |
P4/3 | nGP načrtovanih javnih zelenih površin | 559,0 | načrtovano javno dobro |
P5 | P5/1 | nGP načrtovanih javnih površin za pešce | 76,0 | načrtovano javno dobro |
P5/2 | 58,0 | obstoječe in načrtovano javno dobro |
P5/3 | 170,0 | načrtovano javno dobro |
(3) Ne glede na ostala določila tega odloka je dopustna delitev GP za potrebe izgradnje objektov in omrežij GJI ali za potrebe urejanja pravic zaradi njihove gradnje.
(4) Ob ohranitvi opredelitve javnega dobra in izpolnjevanju drugih PIP tega odloka je dopustna še podrobnejša delitev posamičnih nGP za potrebe delitve površin za mirujoči promet in delitve posamične GP za potrebe oblikovanja več manjših GP v soglasju s prizadetimi lastniki zemljišč.
(5) Parcelacija se izvede v skladu z načrtom parcelacije, ki je natančno določen s tehničnimi elementi za zakoličbo v državnem koordinatnem sistemu in prikazan v grafičnem delu OPPN na listu številka 3.
5. URBANISTIČNE, ARHITEKTURNE IN KRAJINSKE REŠITVE NAČRTOVANIH PROSTORSKIH UREDITEV
(opis NPU v območju OPPN AP Postojna)
(1) Razvoj območja OPPN AP Postojna je načrtovan znotraj ureditvenega območja mesta Postojna s prenovo in spremembo rabe obstoječega območja ob upoštevanju, da se dejavnosti v prostoru razmeščajo tako, da se prepletajo rabe prostora, ki so medsebojno združljive ali ne motijo druga druge.
(2) Arhitekturno-urbanistična zasnova obsega:
– oblikovanje zaključka stavbnega otoka srednjih gabaritov ob Jenkovi ulici kot premostitev med strukturo pozidave drobnih do srednjih gabaritov ob Tržaški ulici (z višjo lego) in strukturo večjih gabaritov ob Titovi cesti (z nižjo lego); zaključek stavbnega otoka ob Jenkovi ulici se gradacijsko oblikuje od nižjega proti višjemu: paviljonska stavba AP Postojna, javne zelene površine z visokodebelnimi drevesi in večstanovanjska stavba z višinskim gabaritom usklajenim s stavbo sodišča;
– ureditev javnih površin kot prečnih povezav med Jenkovo ulico in Titovo cesto v obliki javnih zelenih površin med območjem načrtovane AP Postojna in večstanovanjske stavbe in javnih površin za pešce;
– dopolnitev linijskih zelenih površin mesta z oblikovanjem drevoreda ob Titovi cesti in ustvarjenim prostorskim poudarkom z dominantnim drevesom ob vstopu na območje AP Postojna;
– funkcionalno prometno ureditev za vse vrste prometa.
(3) NPU so prikazane v grafičnem delu OPPN AP Postojna na listu 4.1.
(dopustni objekti in dejavnosti, gradnje in druga dela v območju OPPN AP Postojna)
(1) V območju OPPN AP Postojna so dopustne naslednje gradnje: novogradnje, rekonstrukcije, manjše rekonstrukcije, vzdrževanje objektov, vzdrževalna dela v javno korist, odstranitev in spremembo namembnosti objektov ob upoštevanju vseh drugih PIP tega odloka.
(2) V območju OPPN AP Postojna so dopustne naslednje osnovne dejavnosti: bivanje, trgovina, storitvene dejavnosti, gostinstvo in turizem, poslovne dejavnosti, dejavnosti javne uprave, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo, kulturne in razvedrilne dejavnosti, ki so skladne z NPU določenimi z OPPN AP Postojna.
(3) V območju OPPN AP Postojna so v skladu s prostorskimi in gradbenimi predpisi opredeljeni glavni in drugi dopustni glavni objekti ter pomožni objekti.
(4) V skladu s predpisi o enotni klasifikaciji vrst objektov je v območju OPPN dopustna gradnja naslednjih glavnih (zahtevnih in manj zahtevnih) objektov na GP:
– P1: CC-SI 21121 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste;
– P2: CC-SI 12410 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe: stavbe in terminali na avtobusnih postajah in z njimi povezane stavbe;
– P3: CC-SI 12301 Trgovske stavbe in CC-SI 11100 Enostanovanjske stavbe ali CC-SI 11220 Večstanovanjske stavbe;
– P4/1: CC-SI 11220 Tri in večstanovanjske stavbe; 21122 Samostojna parkirišča;
– P4/2: CC-SI 21121 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste, CC-SI 21122 Samostojna parkirišča;
– P4/3: CC-SI 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, in sicer samo parki;
– P5/1, P5/2 in P5/3: CC-SI 21121 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste.
(5) Samo kot spremljajoče dejavnosti v pritličju obstoječih ali načrtovanih stavb so v območju GP P2, P3 in P4/1 dopustni še: CC-SI 12112 Gostilne, restavracije in točilnice; CC-SI 12201 Stavbe javne uprave; CC-SI 12202 Stavbe bank, pošt in zavarovalnic; CC-SI 12203 Druge poslovne stavbe; CC-SI 12301 Trgovske stavbe in CC-SI 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti; CC-SI 12620 Muzeji, arhivi in knjižnice; CC-SI 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo in CC-SI 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo.
(6) Na celotnem območju OPPN AP Postojna so kot pomožni objekti dopustni vsi objekti opredeljeni kot dopustni glavni objekti in:
– CC-SI 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo nadstrešnice za avtobusna postajališča, javne sanitarije in zaklonišča;
– CC-SI 2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste;
– CC-SI 222 Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja;
– CC-SI 2302: Elektrarne in drugi energetski objekti: samo sončne elektrarne, kot tehnološka zelena streha ali kot manjše proizvodne naprave v, na ali ob stavbi;
– CC-SI 2411: Športna igrišča: samo v okviru zelenih streh;
– CC-SI 24205 Objekti za preprečitev zdrsa in ograditev: samo ograje, ograje za zaščito pred hrupom in oporni zidovi.
(7) Ne glede na druga določila tega odloka je na GP P3 dopustno vzdrževanje, rekonstrukcija in mala rekonstrukcija obstoječega trgovsko-stanovanjskega objekta.
(nezahtevni in enostavni objekti)
(1) V celotnem območju OPPN AP Postojna so nezahtevni in enostavni objekti dopustni kot pomožni objekti. Dopustna je gradnja tistih nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so skladni z NPU določenimi z OPPN AP Postojna. To so ureditev oziroma postavitev ali montiranje:
– urbane opreme;
– zbirnih mest za komunalne odpadke;
– nadstrešnic (npr. nad površinami za mirujoči promet);
– tistih enostavnih in nezahtevnih objektov, ki predstavljajo smiselno dopolnitev načrtovanih prostorskih ureditev z OPPN AP Postojna in izboljšujejo bivalno ugodje (npr. ureditev otroških igrišč, sprehajalnih poti …);
– priključkov na GJI;
– proizvodov, danih na trg kot celota kot nezahtevni objekti;
– OVE enostavne naprave ali OVE manjše proizvodne naprave;
– in podobno.
(2) Dopustna je tudi postavitev tehnološke opreme oziroma naprav za potrebe NPU v območju OPPN AP Postojna.
(1) V območju OPPN AP Postojna so opredeljeni naslednji regulacijski elementi:
– osnovni regulacijski elementi: GLs, GMs, GMp in RLc;
– regulacijski element prehodnosti prostora: Op;
– regulacijski element zelenega sistema: RLd;
– regulacijska elementa urbanističnega oblikovanja: Lf in pP.
(2) Regulacijski elementi so prikazani v grafičnem delu OPPN AP Postojna na listu list 4.2.
(funkcionalni PIP za objekte in druge NPU)
(1) Funkcionalni PIP za objekte in druge NPU so določeni z:
– osnovnimi regulacijskimi elementi, regulacijskimi elementi prehodnosti prostora in regulacijskimi elementi zelenega sistema;
– dopustnimi odmiki od meja sosednjih zemljišč;
– dopustnimi tlorisnimi in višinskimi gabariti stavb in
– dopustnimi kotami gotovega terena.
(2) Lega stavb na GP je določena z osnovnimi regulacijski elementi GLs, GMs in GMp s tehničnimi elementi za zakoličbo v državnem koordinatnem sistemu. Regulacijski elementi ne veljajo za gradnjo podzemnih delov stavb, GJI in priključkov na GJI.
(3) Lega javnih poti je določena z načrtom GP in osnovnim regulacijskim elementom RLc s tehničnimi elementi za zakoličbo v državnem koordinatnem sistemu.
(4) Lega cestno-prometnih priključkov je določena z osnovnim regulacijskim elementom RLc s tehničnimi elementi za zakoličbo v državnem koordinatnem sistemu.
(5) Lega krajinskih ureditev je določena z načrtom GP in regulacijskim elementom zelenega sistema RLd ter regulacijskim elementom urbanističnega oblikovanja pP.
(6) Dopustni odmik od meje sosednjih zemljišč brez soglasja soseda je:
– določen z osnovnimi regulacijskimi elementi za zahtevne, manj zahtevne in nezahtevne stavbe za nadzemne dele stavb;
– 0 m za podzemne dele zahtevnih, manj zahtevnih in nezahtevnih stavb;
– 0 m za gradbene inženirske objekte, ki predstavljajo GJI ali priključke na GJI in
– 0 m za utrjene prometne površine vključno s površinami za mirujoči promet in manipulacijo.
(7) Ograje so lahko postavljene na parcelno mejo, če oba lastnika s tem soglašata. Če lastnika ne soglašata, mora biti ograja od sosednjega zemljišča oddaljena najmanj 0,5 m.
(8) Ostali manj zahtevni, nezahtevni in enostavni objekti, ki niso stavbe, morajo biti od sosednje parcelne meje oddaljeni najmanj 0,5 m, s soglasjem soseda pa lahko segajo do parcelne meje.
(9) Dopustni odmiki za obstoječo trgovsko-stanovanjsko stavbo brez prizidav so obstoječi odmiki.
(10) Dopustna etažnost stavbe vseh načrtovanih stavb je P z izjemo stavbe z oznako S4, katere dopustna etažnost je K + P + 3 + T.
(11) Tlorisni in višinski gabariti stavb ter kote gotovega terena so določene v grafičnem delu OPPN AP Postojna na listu 4.1.
(12) Tlorisni in višinski gabariti načrtovanih prometnih ureditev so določeni v grafičnem delu OPPN AP Postojna na listu 5.1.
(PIP za oblikovanje objektov)
(1) Stavbe morajo biti orientirane tako, da so stranice osnovnih kubusov stavb vzporedne s pripadajočimi regulacijskimi elementi, razen če drugačno orientacijo zahteva funkcionalnost objekta (npr. nadstrešek nad postajališči AP Postojna).
(2) Fasadne ploskve osnovnih kubusov stavb morajo biti med seboj pravokotne. Osnovnemu kubusu stavbe se lahko odvzema ali dodaja nove kubuse po enakem pravilu.
(3) Fasade stavb morajo biti oblikovane tako, da ustvarjajo vtis enovite strukture, in sicer:
– se mora z oblikovanjem fasad, določenih z regulacijskim elementom urbanističnega oblikovanja Lf (to je južne in vzhodne fasade servisne nadstrešnice ter jugozahodne, jugovzhodne in severovzhodne fasade večstanovanjske stavbe), zagotoviti kakovosten izgled in oblikovati kakovostne in prepoznavne ambiente;
– oblikovanje fasad in strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bo enostavno in strukturirano na način, da se z horizontalno/vertikalno členitvijo doseže vtis enovite strukture.
(4) Barve fasad naj bodo v nevpadljivih zemeljskih ali sivih tonih. Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone.
(5) Oblikovanje streh:
– dopustna oblika je ravna streha oziroma blaga enokapnica (do 5° naklona);
– dopustna je izvedba bivalne zelene strehe ali tehnološke zelene strehe.
(6) Klimatske naprave in podobne elemente ni dopustno nameščati na fasade neposredno ob Titovi cesti.
(7) Oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov ter OVE enostavne in OVE manjše proizvodne naprave naj v prostoru ne izstopajo s svojo velikostjo, umestitvijo v prostor, konstrukcijo, materiali ter drugimi oblikovnimi značilnostmi ter sledi usmeritvam Kataloga urbane opreme v Občini Postojna.
(PIP za krajinske ureditve)
(1) Zasaditve naj se načrtujejo z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami listavcev, ki so primerne za rastišče in prostor, kamor se umeščajo. Z zasaditvami je treba zagotavljati ustrezno preglednost križišč in priključkov na ceste.
(2) Za krajinsko ureditev območja so določeni naslednji PIP:
– na GP P4/3 ob Titovi cesti je obvezno oblikovanje drevoredov z visokodebelno vegetacijo kot je npr. Močvirski stebrasti hrast (Quercus palustris ‘Green Pillar’);
– na GP P2 ob jugozahodnem vogalu AP Postojna je obvezno oblikovanje zelenih površin z ustvarjenim prostorskim poudarkom dveh visokodebelnih dreves (eno izven območja OPPN AP Postojna) kot je npr. Poljski jesen (Fraxinus angustifolia), Japonska sofora (Sophora japonica) ali Navadna lipa (Tilia platyphyllos);
– izbrana drevesa morajo ob posaditvi izpolnjevati pogoje za funkcionalna drevesa;
– pri izbiri drevesnih sadik, času saditve drevesnih sadik in negi dreves po saditvi je potrebno upoštevati usmeritve, določene v Elaboratu zelenih površin na območju OPPN AP Postojna (izdelovalec studio Pikaplus d.o.o., maj 2023).
(3) Obvezna je ohranitev dveh dreves ob severovzhodnem robu območja OPPN AP Postojna, in sicer ostrolistnega javorja (Acer platanoides) in lawsonove paciprese (Chamaecyparis lawsoniana).
(4) Za ohranitev dreves iz prejšnje točke tega člena so določeni naslednji PIP:
– ne sme se posegati v ZOD, ki se popolnoma zapre z ograjo v času gradbenih del; na vse ograje, s katerimi se bodo zaprle ZOD, se namesti napis »varujemo drevesa in rastišče«;
– vsa drevesa in rastišča za ohranitev se mora primerno označiti, brez odlaganja gradbenega materiala, brez skladiščenja materiala ali opreme, mehanizacije in v času gradbenih del;
– izvajati je potrebno občasen nadzor nad izvajanjem del; izvajalca se v času razpisa opozori na zahtevan red na območju; pred pričetkom del se razloži pomen ZOD ter morebitne posledice v primeru nastalih poškodb zaradi kršenja (poškodbe dreves, nastanek zbitosti talne podlage);
– osvetlitev posameznih dreves (zaradi nepotrebnega svetlobnega onesnaževanja, potreb po polaganju kablov v trenutno nepoškodovano talno podlago, večje možnosti poškodb prepletenih koreninskih sistemov, motenja biotske komponente) se odsvetuje;
– talna površina v območju koreninskega sistema dreves se mora ohraniti popolnoma propustna in se ne sme po nepotrebnem dodatno zbijati (v času rekonstrukcije, gradbenih del, nadomestnih saditev …);
– na območju dreves ne sme priti do izlitja nevarnih snovi olja, bencina in različnih maziv (niti ene kapljice!);
– mikrolokacija glavnih in spremljevalnih objektov ter gradbena jama za temelje se mora na območju vseh sklopov dreves ustrezno prilagoditi; upoštevati se mora minimalen odmik roba gradbene jame glede na izračunani radij zaščitne cone korenin, habitus krošnje ali dovoljen minimalen odmik od debla drevesa, ki ga poda arborist svetovalec;
– zavarovanje zelenih površin natančneje opredeljuje nemški standard DIN 18920 (2002 08)08), ki je povzet v Elaboratu zelenih površin na območju OPPN AP Postojna (izdelovalec studio Pikaplus d.o.o., maj 2023) in ga je potrebno upoštevati.
(5) Za ohranjanje in izboljšanje rastišča lawsonovi pacipresi so določeni naslednji ukrepi:
– odstranitev betonske plošče, s katero je prekrit koreninski sistem (v največji možni meri ročno izvajanje, zaradi možnosti poškodbe korenin);
– izvedba ukrepov za zmanjšanje zbitosti talne podlage: uporaba zračnega puhalnika za korenine uporaba specialnih naprav, ki ne poškodujejo drobnih drevesnih korenin: npr. AirSpadeTM; Supersonic Airknife; izvedba »sončnih žarkov« in vnos organske substance v jarke; zmanjšanje zbitosti talne podlage na celotni površini z vnosom bioloških organskih substanc in mikoriznih gliv (cilj je vnos organske substance s počasnim sproščanjem; prednost naj imajo ekološki pripravki ter npr. pripravki z mikoriznimi glivami, aktivirano biooglje itn.);
– ob robu rastišča, kjer je načrtovana odstranitev stavbe, naj se izvede koreninska zavesa; v primeru, da se koreninski pletež drevesa zaradi tlakovane površine neposredno ob stavbi ni razvil vse do stavbe, se lahko koreninska zavesa pomakne bližje osi drevesa; obsežnost koreninskega pleteža se preveri z ročnim izkopom ali izpihovanjem, pri tem je pomembno, da ne pride do poškodb korenin;
– v gradbenih jamah, kjer ostanejo sproščene korenine dalj časa odprte, je potrebno le-te zavarovati pred soncem in izsušitvijo ter mrazom (grobi tekstil iz jute, kokosa); praviloma je potrebno zaščitno koreninsko zaveso izdelati eno rastno dobo pred pričetkom gradnje; njen zunanji rob mora biti od vznožja debla najmanj 2,5 m oziroma ob robu stavbe, ki se ruši; lahko tudi bližje, če se koreninski pletež pod tlakovano površino ni razvil; kopanje se izvaja ročno ali z izpihovanjem; zaščitna zavesa za korenine mora biti debela najmanj 25 cm in v globino obsegati celotno prekoreninjeno območje, vendar le do dna gradbene jame; na zunanjem robu poznejše gradbene jame je potrebno izdelati stabilen razgradljiv opaž, ki prepušča zrak npr. iz stebričkov, žične mreže (surovega železa) ali razgradljive tkanine; koreninska zavesa mora biti do pričetka gradnje stalno primerno vlažna.
(PIP za ureditev ostalih površin)
Za urejanje drugih zunanjih površin veljajo naslednji PIP:
– višina urejenega terena ob načrtovani stavbi mora biti prilagojena najbližjim sosednjim zemljiščem;
– morebitne manjše nivojske razlike se uredijo s primernimi višinskimi premostitvami (klančinami, zidci, škarpami ipd.), ki pa ne smejo predstavljati grajene ovire v sistemu javnih površin za pešce ali kolesarje;
– ureditve okolice objektov v posamezni GP naj bodo oblikovno skladne;
– hortikulturna ureditev okolice objektov naj temelji na rabi avtohtone vegetacije;
– dostopne poti, manipulativne in parkirne površine je potrebno asfaltirati ali ustrezno tlakovati;
– tlakovanje javnih odprtih površin je zaradi lokacije v delu naselja, kjer je malo zelenih površin, potrebno pozorno načrtovati, in sicer naj se v največji možni meri uporablja tlake, ki omogočajo ponikanje vode oziroma naj se neposredno ob tlakovanih površinah ureja raščene površine za odtekanje oziroma ponikanje vode.
(1) Na območju GP z oznako P1 se načrtuje:
– delno preureditev obstoječega cestno-prometnega priključka z Jenkove ulice na AP Postojna;
– ureditev novega cestno-prometnega priključka na Jenkovo ulico z AP Postojna;
– ureditev javnih peš površin za pešce ob Jenkovi ulici od priključka na AP Postojna do priključitve na načrtovane javne peš površine, ki potekajo ob obstoječi trgovsko-stanovanjski stavbi in
– ureditev navezave kolesarskih površin iz krožišča ob Titovi cesti na Jenkovo ulico.
(2) Obvezna je izvedba javnih površin za pešce in kolesarje, določenih z regulacijskimi elementi.
(1) Na območju GP z oznako P2 se načrtuje novogradnja AP Postojna ob predhodni odstranitvi obstoječe stavbe in drugih spremljajočih ureditev AP Postojna. NPU obsegajo:
– novogradnjo stavbe paviljonskega tipa z oznako S2 in nadstrešnice nad postajališči;
– ureditev do največ 10 postajališč za avtobuse;
– ureditev servisne nadstrešnice za vzdrževanje in čiščenje avtobusov;
– ureditev zelenih površin ob krožišču s posaditvijo dominantnega drevesa ob vhodu v območje;
– ureditev površin za mirujoči promet za zaposlene;
– ureditev intervencijske mreže in ureditev priključkov na GJI.
(2) Obvezna je izvedba krajinskih ureditev, določenih z regulacijskimi elementi.
(3) Dopustna je tudi:
– izvedba ukrepov za omejitev uporabe območja (npr. postavitev zapornice);
– ureditev izposojevalnice ali polnilnice za kolesa.
(4) V primeru enotne ureditve nadstrešnice nad postajališči in servisne nadstrešnice je dopustni višinski gabarit opredeljen z dopustno nadmorsko višino 550,50 m n.v..
(1) Na območju GP z oznako P3 se nahaja obstoječa trgovsko-stanovanjska stavba. NPU obsegajo ohranitev in vzdrževanje obstoječe stavbe ter pripadajočih ureditev.
(2) Dopustne so tudi spremembe namembnosti v skladu z dopustnimi objekti in dejavnostmi določenimi v 8. členu tega odloka ob pogoju zagotovitve ustreznega števila parkirnih mest.
(PIP za GP z oznako P4/1, P4/2 in P4/3)
(1) Na območju GP z oznako P4/1 se načrtuje novogradnja večstanovanjske stavbe. NPU obsegajo:
– predhodno odstranitev obstoječe stavbe in drugih ureditev AP Postojna;
– novogradnjo večstanovanjske stavbe srednjih gabaritov z oznako S4 z ureditvijo prostorov za gostinsko, poslovno ali drugo mirno storitveno dejavnost ter bivanje v pritličju in ureditvijo stanovanjskih enot v ostalih nadzemnih etažah; dopusten obseg stanovanjskih enot v S4 je največ 29;
– ureditev pretežnega dela površin za mirujoči promet v kletni etaži (najmanj 1 PM na stanovanjsko ali poslovno ali gostinsko ali drugo enoto);
– novogradnja stavb kot parternih ureditev za potrebe ureditve kolesarnice, zbiralnice ločenih frakcij in gostinskega vrta;
– ureditev cestno-prometnega priključka z Jenkove ulice v kletno etažo večstanovanjske stavbe;
– ureditev dostopa do vhoda oziroma vhodov v večstanovanjsko stavbo preko načrtovane javne poti na GP P4/2;
– ureditev intervencijske mreže izven območja na GP P4/2 in
– ureditev priključkov na GJI.
(2) Na območju GP z oznako P4/2 se načrtuje ureditev javne poti in javnih površin za mirujoči promet. NPU obsegajo:
– predhodno odstranitev obstoječe stavbe in drugih ureditev AP Postojna;
– ureditev javne poti s priključitvijo na Jenkovo ulico;
– ureditev javnih površin za mirujoči promet v minimalnem obsegu 21 PM;
– ureditev intervencijske mreže (tudi za potrebe NPU na GP P4/1) in ureditev priključkov na GJI.
(3) Na območju GP z oznako P4/3 se načrtuje ureditev javnih zelenih površin na raščenem terenu v skupnem obsegu 560 m2. NPU obsegajo:
– predhodno odstranitev obstoječe stavbe in drugih ureditev AP Postojna;
– ureditev javnih zelenih površin med načrtovano večstanovanjsko stavbo in načrtovano paviljonsko stavbo AP Postojna z drevoredom in
– ureditev javnih zelenih površin z drevoredom ob Titovi cesti.
(4) Obvezna je izvedba krajinskih ureditev, določenih z regulacijskimi elementi. V območju med večstanovanjsko stavbo z oznako S4 in stavbo AP Postojna z oznako S2 je dopustno odstopanje od krajinske ureditve drevoreda v primeru druge celostne ureditve parkovnih površin, ki vključuje tudi visokodebelna drevesa.
(5) Posebni pogoji glede lege in odmikov:
– kletna etaža večstanovanjske stavbe z oznako S4 lahko sega preko lege osnovnih regulacijskih elementov GLs in GMs, in sicer lahko sega do roba območja GP P4/1 in P4/2;
– terasna etaža večstanovanjske stavbe z oznako S4 mora biti od roba jugozahodne in jugovzhodne fasade odmaknjena najmanj 4,0 m.
(6) Dopustna je ureditev jaškov za zračenje kletne etaže stavbe z oznako S4 na GP P4/1 na GP P4/3 do meje GP.
(PIP za GP z oznako P5/1, P5/2 in P5/3)
(1) Na območju GP z oznako P5/1, P5/2 in P5/3 se načrtuje ureditev javnih peš povezav. NPU obsegajo:
– predhodno odstranitev obstoječe stavbe in drugih ureditev AP Postojna;
– ureditev javnih površin za pešce v širini najmanj 2,6 m med Jenkovo ulico in Titovo cesto ob stavbi sodišča;
– ureditev javnih površin za pešce v širini najmanj 1,2 m ob Jenkovi ulici;
– ureditev javnih površin za pešce v širini najmanj 1,5 m med Jenkovo ulico in AP Postojna;
– ureditev priključkov na GJI.
(2) Obvezna je izvedba javnih peš povezav, določenih z regulacijskimi elementi.
6. POGOJI GLEDE GRADNJE PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE
(zasnova projektnih rešitev cestne infrastrukture)
(1) Območje se na javno prometno omrežje navezuje preko obstoječih in načrtovanih cestno-prometnih priključkov na obstoječo mestno cesto LK 323461 – Jenkova ulica.
(2) Na območju OPPN AP Postojna se načrtujejo naslednje prometne ureditve:
– na GP P1 delno preureditev obstoječega cestno-prometnega priključka z Jenkove ulice na AP Postojna in ureditev novega cestno-prometnega priključka na Jenkovo ulico z AP Postojna ter javnih površin za pešce in kolesarje;
– na GP P2 celovito ureditev AP Postojna;
– na GP P4/1 novogradnja cestno-prometnega priključka z Jenkove ulice;
– na GP P4/2 novogradnja javne poti z Jenkove ulice do stavbe sodišča, ki služi tudi dostopu do RTP izven območja OPPN AP Postojna;
– na GP P5 (P5/1, P5/2, P5/3) ureditev javnih površin za pešce med Jenkovo ulico in Titovo cesto (obe kot obstoječe/načrtovano javno dobro).
(3) Režim prometnega priključevanja obstoječe trgovsko- stanovanjske stavbe na GP P3 se ne spreminja.
(4) Načrtovane prostorske ureditve morajo zagotavljati:
– varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu;
– opremljenost s prometno signalizacijo in prometno opremo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa;
– načrtovanje, usklajeno z najnovejšimi znanji tehnike projektiranja in graditve cest ter z ekonomskimi načeli in merili za presojo upravičenosti njihove graditve;
– da z načrtovanimi ureditvami v varovalnih pasovih državne (Titova cesta) in občinske (Jenkova ulica) ceste ne bodo prizadeti interesi njunega varovanja in prometa na njih, varovanje njunega videza oziroma moteno njuno redno vzdrževanje.
(5) Za zagotovitev ciljev iz prejšnje točke tega člena je potrebno izven območja OPPN AP Postojna na Jenkovi ulici izvesti še spodaj navedene ukrepe in prilagoditve:
– znižanje administrativne omejitve hitrosti na celotni Jenkovi ulici – vzpostavitev cone 30 km/h;
– namestitev prometnih ogledal na Jenkovi ulici (na priključku večstanovanjske stavbe z oznako S4, kjer je preglednost ovirana v južni smeri zaradi obstoječe trgovsko-stanovanjsko stavbe in na priključku avtobusne postaje na južni strani trgovsko-stanovanjsko stavbe, kjer je preglednost lahko problematična v severni smeri – ob parkiranih vozilih na dvorišču trgovsko-stanovanjsko stavbe;
– namestitev ograje z zamikom, ki ustavi pešca pred prehodom za pešce, ter ureditev dvignjenega prehoda za pešce, ki dodatno opozarja vozila na možnost prečkanja pešcev in zmanjša hitrost vozil na Jenkovi ob priključitvi stopnišča, ki prihaja iz mestnega jedra, na Jenkovo ulico;
– sprememba prometne ureditve tako, da se uredi glavna smer proti Jenkovi ulici, in sicer bo potrebno urediti navezavo kraka krožišča na Jenkovo ulico (npr. s prednostjo vozil, ki se iz krožišča priključujejo na Jenkovo) z ureditvijo horizontalne in vertikalne signalizacije.
(6) Načrtovane prostorske ureditve ne smejo ogrožati varnosti prometa na državni cesti, stabilnosti ceste in njenih interesov ali rednega vzdrževanja državne ceste.
(7) V obstoječih ureditvenih območjih naselij, ki se nahajajo v varovalnem pasu državne ceste, investitor nima pravice zahtevati izvedbe ukrepov za zaščito pred negativnimi vplivi prometa, določenih z zakonom, ki ureja varstvo okolja.
(8) PIP za manipulativne, parkirne in interventne površine:
– potrebne manipulativne, parkirne in interventne površine morajo biti zagotovljene znotraj GP objektov;
– parkiranje na površinah javnih cest ni dopustno;
– zagotovljeno mora biti čelno priključevanje vozil na javno površino;
– v primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnostmi se upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju;
– dimenzije PM morajo ustrezati minimalnim pogojem glede na tip vozila in način organizacije parkirišča;
– povozne površine morajo biti izvedene nepropustno, v asfaltni izvedbi oziroma tlakovane, obrobljene z robniki in opremljene z napravami za zaščito podtalnice pred pronicanjem škodljivih snovi (lovilci olj, ločitev meteorne in ostale kanalizacije);
– glede na namembnosti ali dejavnosti je treba pri izračunu PM upoštevati naslednje minimalno število PM:
Namembnost objekta | Število parkirnih mest (PM) |
11100 Enostanovanjske stavbe, 11210 Dvostanovanjske stavbe | 2 PM na stanovanjsko enoto |
11220 Tri- in večstanovanjske stavbe | 1,5 PM/stanovanje in dodatno 0,3 javnega PM na stanovanjsko enoto, namenjenega za obiskovalce |
12112 Gostilne, restavracije in točilnice | 1 PM/6 sedežev + 1 PM/1 m točilnega pulta (ne manj kot 2 PM) |
12201 Stavbe javne uprave 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic (pisarniški in upravni prostori ter druge storitve) 12203 Druge poslovne stavbe (mešani poslovni programi) | 1 PM/30 m2 BTP |
12301 Trgovske stavbe | do 500 m2 | 1 PM/50 m2 BTP (ne manj kot 2 PM) |
trgovina z neprehrambenimi izdelki | 1 PM/80 m2 BTP (ne manj kot 2 PM) |
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti | 1 PM/30 m2 BTP (ne manj kot 2 PM) |
12620 Muzeji, arhivi in knjižnice | 1 PM/80 m2 BTP (ne manj kot 2 PM) |
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo | 1 PM/učilnico (ne manj kot 2 PM) |
12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo | 1 PM/ordinacijo (ne manj kot 2 PM) |
(9) Na vseh GP je treba za javne objekte oziroma dejavnosti z obiskom strank zagotoviti še najmanj 20 % dodatnih parkirnih mest za kolesa in druga enosledna vozila (vendar ne manj kot 2 PM), ki morajo biti zaščitena pred vremenskimi vplivi.
(10) Kadar na GP objekta ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila s tem odlokom določenih PM, lahko investitor manjkajoča PM zagotovi na drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe oddaljene največ 200 m. Navedeno določilo ne velja za PM, določena v 18. členu tega odloka in PM za funkcionalno ovirane osebe.
(11) V območju GP, v katerih prevladujejo objekti z različnimi namembnostmi, se pri izračunu parkirnih mest upoštevajo potrebe po istočasnem parkiranju v najbolj obremenjenem delu dneva.
(12) Za vse načrtovane posege v prostor je potrebno pridobiti pozitivno mnenje k projektni dokumentaciji s strani Ministrstva za infrastrukturo.
(13) Potek cestno-prometnega omrežja in cestno-prometnih priključkov je prikazan v grafičnem delu OPPN na listu 5.1.
(zasnova projektnih rešitev GJI)
(1) V območju Jenkove ulice potekajo javno vodovodno omrežje, javno kanalizacijsko omrežje za odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda, javno elektroenergetsko omrežje in komunikacijska omrežja. Preko osrednjega dela območja OPPN AP Postojna poteka obstoječi kanalizacijski vod v mešanem sistemu in posamezni vodi za odvajanje padavinske odpadne vode. Na severovzhodnem robu območja OPPN AP Postojna se nahaja vodovodno, elektroenergetsko omrežje in komunikacijsko omrežje, v neposredni bližini pa tudi toplovodno omrežje.
(2) Na območju nGP z oznako P3 se nahaja obstoječa trgovsko-stanovanjska stavba, ki ima v obstoječem obsegu urejene priključke na GJI.
(3) Projektne rešitve za ureditev omrežij in priključevanja objektov na GJI so prikazane v grafičnem delu OPPN AP Postojna na listu 5.2.
(opis rešitev za vodooskrbo)
Za oskrbo NPU s pitno vodo se načrtuje njihovo priključevanje na javno vodovodno omrežje, ki poteka v območju Jenkove ulice.
(opis rešitev za odvajanje in čiščenje padavinskih in komunalnih odpadnih voda)
(1) Odvajanje padavinskih vod se načrtuje na način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok z urbanih površin.
(2) V okviru OPPN AP Postojna se načrtuje:
– novogradnja priključkov na javno omrežje za potrebe NPU na GP P2 in P4/1 in P4/2;
– odstranitev oziroma ukinitev vodov in naprav javnega omrežja za odvajanje odpadnih voda v mešanem sistemu v nGP P1, P2, P4/1, P4/2, P4/3 in P5/3 dolžine cca 220 m.
(3) Padavinske odpadne vode se odvaja v obstoječi kanalizacijski vod za padavinske odpadne vode, ki poteka v območju Jenkove ulice. Ta po prečkanju krožnega križišča poteka vzporedno z državno cesto in se priključuje v odprt odvodnik. V fazi izdelave projektne dokumentacije za ureditev Tržaške ulice je bila izdelana dokumentacija UREDITEV JARKOV V POSTOJNI, ki obravnava vzdrževanje jarkov meteornih odvodnikov in vodotokov v Postojni. Kanali so bili od krožnega križišča pri pokopališču do RVV1 počiščeni. Jarki zadostujejo za odvod padavinskih vod prispevnega območja 828.607 m2, v katerega spada tudi območje tega OPPN AP Postojna. Odvodni kanal, ki poteka vzporedno s Titovo cesto, je potrebno počistiti nanosov in zarasti (grmovja).
(4) Padavinsko odpadno vodo, ki odteka z utrjenih, tlakovanih ali drugim materialom prekritih površin objektov in je onesnažena z usedljivimi snovmi, mora upravljavec teh objektov zajeti in mehansko obdelati v skladu s predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(5) Za odvajanje in čiščenje padavinskih odpadnih voda se na GP P2 načrtuje lovilec olj – separator z obtokom (bypassom).
(6) Ureditev servisne stavbe za vzdrževanje in čiščenje avtobusov na GP P2 se načrtuje kot zaprt sistem skladno z veljavnimi področnimi predpisi.
(7) Padavinsko odpadno vodo, ki odteka s streh objektov, lahko lastniki objektov uporabijo kot dodatni vir vode za namene, pri katerih ni treba zagotoviti kakovosti za pitno vodo, na primer splakovanje stranišč, pranje perila ipd.
(opis rešitev za področje elektroenergetske oskrbe ter javno razsvetljavo)
(1) Za oskrbo NPU z električno energijo se načrtuje njihovo priključevanje na javno elektroenergetsko omrežje, ki poteka v območju Jenkove ulice oziroma preko obstoječega omrežja na severnem robu območja.
(2) Lokacijski pogoji za SN in NN omrežje:
– za napajaje predvidenih objektov je potrebno v območju urejanja zgraditi podzemno nizkonapetostno omrežje v cevni kanalizaciji, z ustreznimi betonskimi kabelskimi jaški, z razdelilnimi in merilo priključnimi omaricami;
– načrtovana in obstoječa NN kabelska kanalizacija morata biti med seboj povezani;
– razdelilne omarice in priključno merilne omarice morajo biti ločene ter nameščene na stalo dostopna mesta iz javnih površin;
– koridorji za distribucijsko elektroenergetsko infrastrukturo naj potekajo po javnih površinah;
– pri načrtovanju in gradnji objektov na območju OPPN se mora upoštevati veljavne tipizacije distribucijskih podjetij, veljavne tehnične predpise in standarde, ter pridobiti upravno dokumentacijo; elektroenergetska infrastruktura mora biti obdelana v posebni mapi;
– pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je treba izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa in zahteve veljavnih predpisov o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij;
– v primeru prestavitev obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav, ki so v lasti Elektro Primorska d.d., mora investitor pridobiti overjene pogodbe z lastniki zemljišč, kjer je navedeno, da ima družba Elektro Primorska d.d. pravico vpisa služnostne pravice gradnje in vzdrževanja omenjene infrastrukture v zemljiško knjigo;
– pred pričetkom gradnje se mora izvajalec seznaniti z natančno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav in naročiti zakoličbo elektroenergetskih vodov, ki jih nameravana gradnja zajema;
– pri izvajanju del v neposredni bližini elektroenergetskih naprav je potrebno upoštevati varstvena pravila za delo v bližini naprav pod napetostjo;
– investitor se obvezuje plačati stroške za upravno in projektno dokumentacijo, za morebitne prestavitve in zaščito elektroenergetskih vodov in objektov, stroške za morebitne prestavitve in zaščite elektroenergetskih vodov in objektov, stroške zakoličbe obstoječih naprav, odškodnine za trase prestavitev ter škodo nastalo zaradi neupoštevanja nadzora in smernic Elektro Primorska d.d.;
– nadzor nad izvajanjem del in zakoličbo bo Elektro Primorska d.d. izvajal na podlagi predhodnega obvestila o začetih delih;
– varovalni pas elektroenergetskih varovalnih omrežij je zemljiški pas ob elektroenergetskih vodih in objektih, v katerem se smejo graditi drugi objekti in naprave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na obratovanje omrežja le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti vodov in objektov tega omrežja; širina varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja poteka na vsako stran od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje in znaša za nadzemni več sistemski vod nazivnih napetosti od 1 kV do vključno 20 kV 10,0 m, za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV 1,0 m, za razdelilno postajo srednje napetosti, transformatorsko postajo srednje napetosti 0,4 kV 2,0 m;
– za gradnjo objektov v varovalnem pasu obstoječih in načrtovanih distribucijskih elektroenergetskih infrastruktur je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje skladno z veljavnimi predpisi o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij;
– priključevanje na distribucijsko elektroenergetsko omrežje se izvede v skladu s projektnimi pogoji in soglasjem za priključitev, ki ga je potrebno predhodno pridobiti od pristojnega upravljavca distribucijskega omrežja in s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijski sistem električne energije (Uradni list RS, št. 7/21 – SONDSEE);
– do obstoječih in predvidenih jaškov kabelske kanalizacije je potrebno zagotoviti stalen dostop z osebnim in tovornim vozilom iz javnih prometnih površin;
– vstopni pokrovi na jaških naj bodo nameščeni izven vozne površine (v pločniku ali na sredini voznega pasu med kolesnicami).
(3) V okviru NPU na GP P1, P4/3, P5/1, P5/2 in P5/3 se načrtuje še ureditev javne razsvetljave.
(opis rešitev za področje oskrbe z drugo energijo)
(1) Zaradi zmanjšanja onesnaževanja zraka se za ogrevanje prednostno načrtuje priključevanje stavb na sisteme daljinskega ogrevanja (npr. priključitev na toplovodni daljinski sistem, ki se nahaja severno od območja).
(2) Ob upoštevanju predpisov s področja rabe obnovljivih virov energije so dopustne tudi druge oblike in načini ogrevanja (npr. solarni toplovodni sistem, toplota iz sistema za soproizvodnjo toplote in električne energije v stavbi, kurilna naprava na biomaso, kurilna naprava na bioplin, energijsko učinkovito daljinsko ogrevanje …).
(opis rešitev za področje elektronskih komunikacij)
V območju Jenkove ulice in na severnem robu območja OPPN AP Postojna potekajo obstoječe telekomunikacijsko omrežje in omrežje kabelske televizije. NPU se lahko priključijo nanju.
(1) Gradbene odpadke in odvečni izkopni material je treba deponirati na za to urejenih odlagališčih.
(2) Prevzemno mesto za komunalne odpadke mora biti dostopno vozilom za odvoz odpadkov.
(3) Pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij, se poleg splošnih normativov in standardov upoštevajo tudi določila vsakokrat veljavnega Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Postojna.
7. ETAPNOST IZVEDBE NAČRTOVANIH PROSTORSKIH UREDITEV IN DOPUSTNA ODSTOPANJA
(etapnost izvedbe prostorskih ureditev)
Etapnost izvedbe prostorskih ureditev:
– prvo etapo predstavlja odstranitev obstoječe stavbe in drugih ureditev AP Postojna;
– drugo etapo predstavljajo NPU na GP P1 in P2;
– tretjo etapo predstavljajo NPU na GP P4/1, P4/2, P4/3 in P5/1, P5/2 in P5/3;
– dopustna je združitev prve in druge etape ali druge in tretje etape ali vseh treh etap.
(1) Dopustno je odstopanje od tlorisnih in višinskih gabaritov stavb, in sicer:
– odstopanje navzdol ni omejeno;
– v okviru omejitev, določenih z osnovnimi regulacijskimi elementi;
– se inštalacijskih in tehnoloških naprav ter opreme (npr.: dimniki ipd.) ne šteje v dimenzije višinskih gabaritov.
(2) Dopustno je odstopanje ± 1,00 m od načrtovanih kot gotovega terena in kot pritličij.
(3) Dopustna so tudi manjša odstopanja (max. +/- 0,30 m) pri tehničnih elementih za zakoličbo osnovnih regulacijskih elementov, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov ali prenosa geodetskih podatkov v naravo.
(4) Dopustna so tudi manjša odstopanja od tehničnih elementov za zakoličbo GP do največ 10 % posamične površine, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov ali prenosa geodetskih podatkov v naravo.
(5) Dopustna je tudi drugačna ureditev prometnega, vodovodnega, kanalizacijskega in elektroenergetskega omrežja ter komunikacijskih omrežij, naprav in objektov kot je določena v grafičnih prikazih pod pogojem, da:
– bodo pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju pridobljene rešitve, ki so primernejše iz tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, pri čemer pa se z njimi ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere;
– spremenjene rešitve smiselno upoštevajo osnovni regulacijski element RLc (tehnični elementi za zakoličbo RLc v tem primeru niso zavezujoči);
– ta odstopanja niso v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.
8. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE ZDRAVJA, CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, VARSTVO OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, OBRAMBO IN VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
(usmeritve za ohranjanje kulturne dediščine)
Na območju OPPN AP Postojna ni evidentiranih enot kulturne dediščine. Območje OPPN AP Postojna se nahaja ob robu naselbinske dediščine Postojna – Mestno jedro (EŠD 23086) in stavbne dediščine Postojna – Vila Jenkova 3 (EŠD 23104). NPU, ki predstavljajo stavbe, so od stavbne dediščine odmaknjene najmanj 20,0 m, njihove višine so usklajene z višino enote stavbne dediščine.
(usmeritve za ohranjanje narave)
Območje OPPN AP Postojna se nahaja v ekološko pomembnem območju: Osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri, ID območja 80000.
(rešitve in ukrepi za varovanje okolja – zrak)
(1) Predvidena obremenitev zraka z načrtovano ureditvijo ne bo presegala dovoljenih koncentracij po veljavnih predpisih o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.
(2) V času gradnje in rušenja objektov je treba izvajati ukrepe za preprečevanje prašenja. Smiselno naj se uporabi predpis o preprečevanju in zmanjševanju emisije delcev iz gradbišč.
(rešitve in ukrepi za varovanje okolja – vode, tla in podtalnica)
(1) V območju OPPN AP Postojna ni vodovarstvenih območij in vodotokov.
(2) Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajeno z veljavno zakonodajo s področja varstva voda in s predpisi s področja varstva okolja, in sicer predvsem s prepisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(3) Zaradi varovanja podzemnih voda ter tal pred onesnaženjem, zlasti z nevarnimi snovmi, morajo biti prostori in mesta, kjer se bodo med gradnjo, obratovanjem in morebitno opustitvijo dejavnosti pretakale/pretovarjale, skladiščile in uporabljale nevarne snovi, njihova embalaža in ostanki (npr. motorna goriva, motorna olja in maziva, pesticidi), urejeni kot zadrževalni sistem – lovilna skleda brez odtokov, nepropustna za vodo, odporna za vse snovi, ki se lahko v njej nahajajo in dovolj velika, da zajame vso morebiti razlito ali razsuto količino snovi.
(rešitve in ukrepi za varovanje okolja – hrup)
(1) Območje OPPN AP Postojna je uvrščeno v območje III. stopnje varstva pred hrupom.
(2) V času gradnje in rušitve objektov je treba izvajati ukrepe za zmanjševanje hrupa. Smiselno naj se uporabijo določila predpisa o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
(3) V času gradnje naj se okoliške prebivalce pravočasno in natančno obvesti o časovnem poteku in izvajanju najbolj hrupnih del, da se hrupu po možnosti izognejo.
(rešitve in ukrepi za varovanje okolja – odpadki)
(1) Obvezno je izvajanje ukrepov za zagotovitev pravilnega ravnanja z odpadki, ki jih določajo veljavni zakonski in podzakonski akti predvsem s področja ravnanja z odpadki.
(2) Pri ravnanju z gradbenimi odpadki je treba upoštevati ukrepe in postopke, ki jih določajo veljavni zakonski in podzakonski akti predvsem s področja ravnanja z gradbenimi odpadki in drugimi odpadki.
(rešitve in ukrepi za varovanje okolja – svetlobno onesnaževanje in osončenost)
(1) Vire svetlobnega onesnaževanja je potrebno načrtovati v skladu s predpisom, ki ureja svetlobno onesnaževanje okolja. Viri svetlobnega onesnaževanja (zunanja razsvetljava) morajo biti nameščeni (oziroma prilagojeni) tako, da mejne vrednosti za osvetljenost, ki jo povzročajo na oknih varovanih prostorov, ne bodo presežene.
(2) Na območjih, namenjenih stanovanjskim površinam, mora biti praviloma zagotovljeno osončenje vsaj enega prostora za bivanje. Kot osončen šteje tisti prostor, v katerem sončni žarki 21. decembra vsaj eno uro osvetljujejo sredino okenske površine. Pri določanju osončenja je kot ovire potrebno upoštevati okoliški teren in stavbe.
V oddaljenosti od 1 km do 2 km od območij za potrebe obrambe z antenskimi stebri in stolpi je treba za vsako novogradnjo višine nad 25 m nad terenom pridobiti projektne pogoje in soglasje ministrstva, pristojnega za obrambo.
(varovanje pred neioniziranimi sevanji)
(1) Območje Občine Postojna je prepoznano kot območje z možnostjo večje izpostavljenosti radonu v zaprtih prostorih, zato je potrebno gradnjo objektov (stanovanjske stavbe) načrtovati na način, ki bo preprečeval vstop radona v stavbo. Pri gradnji je treba upoštevati Smernice za gradnjo radonsko varnih novih stavb novogradenj.
(2) Elektromagnetno sevanje pri stanovanjskih objektih ne sme preseči mejnih vrednosti, kot jih za I. območje varstva pred elektromagnetnim sevanjem predpisuje predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom)
(1) Območje OPPN AP Postojna se nahaja izven poplavno ogroženih območij. Območje se ne prekriva z erozijskimi območji, kot jih določa opozorilna karta erozij.
(2) Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje je na območju OPPN AP Postojna vrednost projektnega pospeška tal 0,200 [g] (potresna nevarnost). Objekti morajo biti grajeni protipotresno, v skladu s potresno ogroženostjo.
(3) Zasnova varstva pred požarom za obravnavano območje in pripadajoče posamezne objekte mora biti zasnovana na protipožarnih zahtevah za varnostne ukrepe, ki so predpisani s področno zakonodajo.
(4) V območju OPPN AP Postojna so upoštevani ukrepi varstva pred požarom. Zasnova varstva pred požarom za izvedbo načrtovanih prostorskih ureditev mora biti zasnovana na protipožarnih zahtevah za varnostne ukrepe, ki so predpisani s področno zakonodajo.
(5) Požarna zaščita načrtovanih prostorskih ureditev je predvidena z:
– ustreznimi odmiki od meje parcel in med objekti ter potrebnimi protipožarnimi ločitvami z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte;
– zagotovitvijo virov vode za gašenje iz obstoječega hidrantnega omrežja (nadgradnjo) z zagotovljenimi količinami potrebne požarne vode;
– zagotovitvijo neoviranega in varnega dovoza, dostopa ter ureditvijo delovnih površin za intervencijska vozila.
(6) Dostopi in površine za delovanje intervencijskih vozil do načrtovanih prostorskih ureditev se načrtujejo v skladu z grafičnimi usmeritvami na listu 5.2.
(7) V vsaki etapi izvedbe je potrebno zagotoviti ustrezno ureditev dostopov in površin za delovanje intervencijskih vozil.
(8) Zagotovljeni so pogoji za varen umik ljudi in premoženja iz objektov, kar se zagotavlja z zadostnim številom ustrezno razmeščenih izhodov, ki vodijo do evakuacijskih poti in na predvidena zunanja zbirna mesta, ki niso v coni nevarnosti.
(9) Stavbe morajo biti projektirane, grajene in vzdrževane tako, da njihova konstrukcija ob požaru ohrani potrebno nosilnost v časovnem obdobju, ki je za posamezno skupino objektov določeno s predpisi o požarni varnosti objektov.
(prilagajanje podnebnim spremembam)
(1) Za prilaganje podnebnim spremembam se načrtuje ukrepe za obvladovanje visokih temperatur, ukrepe za obvladovanje poplavnega vala ob močnih nalivih in ukrepe za upravljanje z zalogami vode.
(2) Ukrepi za obvladovanje visokih temperatur so predvsem:
– za utrjevanje cest in velikih parkirišč: uporaba »hladnih« materialov, za povečanje refleksije sončnih žarkov (ob tem je treba upoštevati problem bleščanja) ali materialov, ki povečujejo permeabilnost padavin v tla, kar poveča učinek hlajenja zaradi evaporacije;
– za gradnjo stavb: uporaba gradbenih materialov, ki preprečujejo penetracijo toplote (npr. uporaba »hladnih« gradbenih materialov, izvedba zelenih streh in sten);
– zasaditve, ki senčijo stavbe in napredne zasteklitve, ki zmanjšujejo akumulacijo sočne toplote;
– inovativna uporaba vode za hlajenje vključno z uporabo talne in površinske vode;
– uporaba mehanskega hlajenja;
– načrtovanje pločnikov in drugih javnih površin, ki nudijo senco z zasaditvijo in načrtovanje pitnikov.
(3) Ukrepi za obvladovanje poplavnega vala ob močnih nalivih so predvsem:
– načrtovanje prostorov za razlivanje in začasno zadrževanje koničnega odtoka ob nalivih, npr. večja parkirišča;
– načrtovanje sonaravnih sistemov za odvodnjavanje, npr. porozne utrjene površine, peščene in zatravljene površine;
– načrtovanje smeri površinskega koničnega odtoka, da voda pri močnem nalivu lahko odteče, brez da bi ogrozila ranljiva območja (območja družbene infrastrukture, ki se nahaja izven OPPN AP Postojna).
9. UKREPI ZEMLJIŠKE POLITIKE
(1) Na območju OPPN AP Postojna so na območju GP, dopustni ukrepi zemljiške politike v skladu z veljavnimi predpisi, ki so v 6. členu tega odloka opredeljene kot obstoječe ali načrtovano javno dobro.
(2) Obstoječe in načrtovano javno dobro je prikazano v grafičnem delu na listu 3.
(hramba in dostopnost OPPN AP Postojna)
(1) OPPN AP Postojna se hrani na sedežu Občine Postojna in je dostopen javnosti skladno z zakonom.
(2) Ta odlok je v času uradnih ur na vpogled javnosti na sedežu Občine Postojna in na njenih spletnih straneh.
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Št. 3505-8/2021
Postojna, dne 26. oktobra 2023
