| | |
| Številka: | Mp-1/23-17 |
| Datum: | 11. 10. 2023 |
Ustavno sodišče je v postopku odločanja o pritožbi društva Asociacija, društvo nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture, Ljubljana, ki jo zastopa odvetniška družba Fašun, Melihen, Milač, Strojan, o. p., d. o. o., Ljubljana, na seji 11. oktobra 2023
1. Pritožba zoper sklep Državnega sveta št. 020-09-2/2022/58 z dne 21. 6. 2023 se zavrne.
2. Pritožnica sama nosi svoje stroške postopka s pritožbo.
1. Pritožnica je interesna organizacija, ki je sodelovala pri volitvah člana Državnega sveta – predstavnika negospodarskih dejavnosti za področje kulture in športa. Vlaga pritožbo zoper sklep št. 020-09-2/2022/58 z dne 21. 6. 2023, s katerim je Državni svet zavrnil njeno pritožbo ter potrdil mandat Luki Steinerju. Zatrjuje, da je bil Luka Steiner izvoljen v postopku ponovnih volitev, ki so sledile odločbi Ustavnega sodišča št. Mp-3/22, U-I-349/18 z dne 19. 4. 2023 (Uradni list RS, št. 54/23). Pritožnica navaja, da so pri Luki Steinerju podani enaki razlogi za razveljavitev mandata, kot jih je Ustavno sodišče ugotovilo pri razveljavitvi mandata Tomaža Horvata z navedeno odločbo. Meni, da Luka Steiner ne izpolnjuje pogojev za uresničevanje pasivne volilne pravice. Navaja, da iz ustavnosodne presoje izhaja, da se pogoji za uresničevanje pasivne volilne pravice iz 2. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZDSve/05) razlagajo na način, da morajo biti kandidati usposobljeni za opravljanje dejavnosti s področja kulture ali športa ter da morajo to dejavnost opravljati redno, za plačilo ter v obsegu, da jim pomeni znaten vir za preživljanje. Izvoljeni kandidat pa se z dejavnostmi s področja športa naj ne bi ukvarjal redno, za plačilo in v obsegu, da bi mu to pomenilo znaten vir preživetja. Kot poslovodja naj bi bil zaposlen na delovnem mestu predsednika uprave družbe Športna loterija, d. d., Ljubljana. Pritožnica ocenjuje, da naj bi za to delo prejel prihodek v višini 207.687,50 EUR bruto letno. Navaja, da gre za gospodarsko družbo, katere glavna dejavnost je prirejanje iger na srečo ter je ustanovljena z namenom pridobivanja dobička. Luka Steiner naj bi v odgovoru na pritožbo na Državni svet navedel, da na neprofesionalen način opravlja dejavnost športa kot predsednik Atletskega kluba Velenje, podpredsednik Smučarske zveze Slovenije in predsednik Komisije za organiziranost in pravne zadeve Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenje športnih zvez (v nadaljevanju Olimpijski komite) ter z opravljanjem drugih prostovoljnih funkcij na področju športa. Pritožnica meni, da izvoljeni kandidat na področju športne dejavnosti sploh ne pridobiva prihodka, pretežni del pa ga pridobiva na področju opravljanja gospodarske dejavnosti. Glede na višino dohodka, ki ga pridobiva kot predsednik uprave, pa naj bi bil tudi polno vpet v vodenje gospodarske družbe, ostale funkcije pa naj bi opravljal zgolj simbolično. Pritožnica predlaga Ustavnemu sodišču, naj izpodbijani sklep razveljavi ter Državnemu svetu naloži povračilo stroškov.
2. Pritožba je bila poslana v odgovor Državnemu svetu in Državni volilni komisiji (v nadaljevanju DVK). Državni svet ni podal navedb, s katerimi bi se odzval na pritožbo, posredoval pa je pisno gradivo v zvezi s postopkom potrjevanja mandata Luki Steinerju. DVK zavrača očitke pritožnice in navaja, da je bila odločitev o kandidaturi Luke Steinerja sprejeta na podlagi listin, ki jih je predložil, ter na podlagi predloga Olimpijskega komiteja, ki je kandidata ocenil kot primernega in usposobljenega za predstavljanje interesov kulture in športa. Navaja, da je imela v ponovljenem volilnem postopku zaradi odločbe št. Mp-3/22, U-I-349/18 omejene možnosti odločanja. Ustavno sodišče naj ne bi razveljavilo faze volitev, ki se nanaša na kandidiranje, saj so bile kandidature drugih kandidatov zakonite oziroma niso bile izpodbijane. Odločba naj bi ji naložila izvedbo ponovnih volitev na način, da je izločila kandidaturo Tomaža Horvata ter organizirala izvedbo glasovanja o preostalih kandidatih, katerih kandidature so bile predhodno potrjene oziroma niso bile ugotovljene za nezakonite. DVK navaja, da je ravnala v skladu z navedeno odločbo ter izvedla ponovne volitve o preostalih kandidatih, ne da bi ponovno preverjala zakonitost kandidatur preostalih kandidatov.
3. Pritožba, odgovor Državnega sveta ter odgovor DVK so bili posredovani v odgovor Olimpijskemu komiteju in Luki Steinerju. Olimpijski komite najprej ugovarja obstoju pravnega interesa pritožnice. Meni, da zgolj dejstvo, da je sodelovala v volilnem postopku, pravnega interesa ne utemeljuje samodejno. Navaja, da bi morala pritožnica pojasniti, na kakšen način bi ugodna rešitev pritožbe konkretno izboljšala njen pravni položaj, zlasti zato, ker pritožničin kandidat naj ne bi prejel nobenega glasu podpore. Olimpijski komite zavrača navedbe pritožnice, da Luka Steiner naj ne bi imel pasivne volilne pravice. Zatrjuje, da iz poročila Mandatno-imunitetne komisije Državnega sveta št. 020-09-2/2022/56 z dne 16. 6. 2022 izhaja, da je Luka Steiner pred komisijo pojasnil, da je predsednik Atletskega kluba Velenje, podpredsednik Smučarske zveze Slovenije, predsednik Komisije za pravne zadeve in organiziranost Olimpijskega komiteja ter da opravlja tudi nekatere druge prostovoljne funkcije na ravni Nogometne zveze Slovenije, Gimnastične zveze Slovenije in drugih mednarodnih organizacij. Prihodek pa naj bi si zagotavljal na podlagi zaposlitve v družbi Športna loterija, kjer dela kot predsednik uprave družbe. Vse te aktivnost naj bi ga prepričale, da Luko Steinerja predlaga za kandidata. Olimpijski komite zavrača navedbe pritožnice, da Luka Steiner naj ne bi bil zaposlen na področju športa. Meni, da neposredna povezava očitno izhaja že iz firme družbe Športne loterije ter da statusno pravna oblika družbe, v kateri je posameznik zaposlen, ne more biti bistvena za oceno, ali posameznik izpolnjuje pogoje za pasivno volilno pravico. Zatrjuje, da družba Športna loterija ni bila ustanovljena izključno z namenom pridobivanja dobička, saj naj bi v skladu s 5. členom Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17 in 82/20 – ZŠpo-1) prispevala k uresničevanju javnega interesa na področju športa. Prav tako naj bi to izhajalo iz poslanstva družbe ter njenega lastništva, ki je športno obarvano – med lastniki naj bi bili tudi Smučarska zveza Slovenije, Olimpijski komite, Nogometna zveza Slovenije in Alpski smučarski klub Kranjska Gora. Olimpijski komite navaja še, da je Luka Steiner prejel visoko volilno podporo ter da bi se morala pri razlagi pogojev za uresničevanje pasivne volilne pravice upoštevati tudi avtonomna volja volilnega telesa. Zatrjuje, da bi ozka razlaga teh pogojev v okoliščinah konkretnega primera povzročila nesorazmerno omejitev aktivne volilne pravice vseh volivcev. Luka Steiner se o pritožbi in odgovorih ni izjavil.
4. Vsi predhodno navedeni odgovori so bili posredovani pritožnici. Ta navaja, da iz odgovorov nesporno izhaja, da Luka Steiner ne izpolnjuje pogojev za uresničevanje pasivne volilne pravice, saj se s športno dejavnostjo ukvarja zgolj na prostovoljni osnovi. Svoje prihodke naj bi prejemal iz naslova opravljanja gospodarske dejavnosti. Pritožnica zavrača tudi navedbe, da družba Športna loterija naj ne bi bila ustanovljena zgolj z namenom pridobivanja dobička, ampak naj bi imela pomembno vlogo pri zagotavljanju materialnih pogojev za izvajanje športa. Navaja, da je Luka Steiner v postopku prodaje družbe izjavil, da ta družba opravlja komercialno dejavnost, ki jo je treba liberalizirati, saj nima neke posebne formalizirane družbene vloge, ter kot dokaz prilaga časopisni članek. Zatrjuje, da lastništvo družbe in redno plačevanje javnih dajatev ne moreta izkazovati kakšne posebne vloge družbe na področju športa. Zato meni, da družbe ni mogoče enačiti s športno organizacijo ter opravljanje funkcije poslovodstva v njej z udejstvovanjem na področju športa.
5. Ustavno sodišče je v dopolnilni odločbi in odločbi št. Mp-3/22, U-I-349/18 odločilo o pritožbi društva Asociacija, društvo nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture,1 zoper volilni izid splošnih volitev za člana Državnega sveta – predstavnika negospodarskih dejavnosti za področje kulture in športa. Ugotovilo je, da izvoljeni kandidat Tomaž Horvat ni izpolnjeval pogojev za uresničevanje pasivne volilne pravice, saj ni poklicno opravljal dela na področju športa. Zato je pritožbi ugodilo, odpravilo sklep Državnega sveta št. 020-09-2/2022/20 z dne 12. 12. 2022 ter razveljavilo volitve v delu, ki se nanaša na končno glasovanje o kandidatih. DVK je naložilo, da izvede novo glasovanje o preostalih kandidatih za člana Državnega sveta.
6. DVK je razpisala ponovne volitve in izvedla novo glasovanje o preostalih kandidatih Borutu Pelku, Zoranu Pozniču, Tomažu Simetingerju in Luki Steinerju. Iz Zapisnika o ugotovitvi končnega izida ponovnih volitev člana Državnega sveta – predstavnika negospodarskih dejavnosti za področje kulture in športa (Uradni list št. 63/23) izhaja, da se je volilnega zbora udeležilo 17 predstavnikov interesnih organizacij (elektorjev).2 Izvoljen je bil Luka Steiner, ki je prejel 10 glasov od 17 pravilno oddanih glasovnic. Pritožnica ponovno vlaga pritožbo, tokrat zoper izvolitev Luke Steinerja, ki je bila potrjena s sklepom Državnega sveta št. 020-09-2/2022/58 z dne 21. 6. 2023.
7. Za odločanje o tej pritožbi je na podlagi tretjega odstavka 50. člena ZDSve/05 še vedno pristojno Ustavno sodišče. Zakonodajalec je sicer sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 16/23 – v nadaljevanju ZDSve-B), s katerim se je odzval na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-349/18, Mp-1/18, Mp-2/18 z dne 29. 11. 2018 (Uradni list RS, št. 81/18, in OdlUS XXIII, 15) in prenovil volilni spor. Vendar je v 20. členu ZDSve-B določil, da zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne za prve splošne volitve v Državni svet, razpisane po uveljavitvi tega zakona. Zakon je že začel veljati 22. 2. 2023, vendar se v obravnavani zadevi še ne uporablja, saj ne gre za nove splošne volitve, ampak za ponovne volitve splošnih volitev iz leta 2022.
8. Ustavno sodišče je že sprejelo stališče, da ima pravico do pritožbe vsaka interesna organizacija, ki je imela pravico do sodelovanja v volilnem postopku in se je za takšno sodelovanje tudi odločila (sklep Ustavnega sodišča št. Mp-2/22, U-I-476/22 z dne 22. 6. 2023, 16. točka obrazložitve). Pritožnica je upravičena oseba za vložitev pritožbe, saj je predlagala seznam elektorjev in kandidata za člana Državnega sveta, ki ju je DVK potrdila.
9. Ustavno sodišče zavrača tudi ugovor Olimpijskega komiteja, da pritožnica ni izkazala pravnega interesa za vložitev pritožbe. Sodno varstvo v volilnem sporu po volilnem dnevu primarno ni namenjeno varstvu subjektivnega položaja posameznega volivca oziroma kandidata, temveč varstvu javnega interesa oziroma ustavnopravnih vrednot: pošten volilni postopek, verodostojnost volilnega izida in zaupanje državljanov v pošteno izvedbo volitev.3 Zato osebi, ki ima v volilnem sporu po volilnem dnevu pravico vložiti pravno sredstvo, ni treba dokazovati konkretnih pravnih koristih, ki bi jih z odločitvijo sodišča lahko pridobila, saj pravno sredstvo vlaga v javnem interesu.4
10. Ustavno sodišče je v pisnem postopku pritožnici in drugim udeležencem postopka omogočilo uresničitev pravice do izjave o zbranem procesnem gradivu. Iz gradiva izhaja, da med udeleženci postopka pravno pomembna dejstva niso sporna. Ustavno sodišče za obravnavo pritožbe ni razpisalo glavne obravnave, saj je bila za odločitev o pritožbi bistvena odločitev o pravnem vprašanju.
11. V odločbi št. U-I-349/18, Mp-1/18, Mp-2/18 je Ustavno sodišče pojasnilo, da Ustava nima določb o sodnem varstvu volilne pravice pri volitvah v Državni svet. Zakonodajalec je sodno varstvo volilne pravice pri volitvah v Državni svet uredil s pritožbo pred Ustavnim sodiščem (tretji odstavek 50. člena ZDSve/05). Pred tem je varstvo volilne pravice predvidel pred Državnim svetom v postopku potrjevanja mandatov članov Državnega sveta (49. člen ter prvi in drugi odstavek 50. člena ZDSve/05). Zakonodajalec je Ustavnemu sodišču podelil pristojnost, da razveljavi odločitev Državnega sveta in potrdi mandat ali pa pritožbo zavrne (21. točka obrazložitve).
12. V obravnavani zadevi mora Ustavno sodišče najprej odgovoriti na vprašanje, ali lahko pritožnica še doseže vsebinsko presojo ustreznosti kandidature Luke Steinerja, kljub temu da so bile volitve ponovljene zgolj v fazi glasovanja elektorjev. Če tega ne more, Ustavnemu sodišču ni treba odločati o vprašanju, ali izvoljen kandidat, Luka Steiner, izpolnjuje pogoje za uresničevanje pasivne volilne pravice.
13. Volilna pravica pri volitvah v Državni svet (enako kot volilna pravica pri volitvah v Državni zbor) ima posebno pravno naravo, saj se, čeprav je osebna pravica, lahko uresničuje le kolektivno, tj. skupaj z drugimi volivci na vnaprej organiziran način in po vnaprej določenem postopku.5 Cilj volilnega postopka je zakonito oblikovanje predstavniškega organa6– v obravnavani zadevi Državnega sveta. Volilna pravica se uresničuje v volilnem postopku, ki se mora odvijati in končati v določenem kontinuiranem obdobju, zato so vsa opravila, ki jih je treba opraviti v tem postopku, omejena z zakonsko točno določenimi roki, ki so zelo kratki.7 Časovna omejenost volilnega postopka je posledica načela periodičnosti volitev, ki je eno od temeljnih načel volilnega prava.8 Iz tega načela izhaja zahteva, da volivci v enakih časovnih razmikih uveljavljajo politično odgovornost posameznikov, ki v njihovem imenu izvršujejo oblast. Temeljni namen tega načela je ohranjanje legitimnosti izvoljenih predstavnikov.9 Posebnosti volilne pravice in volilnega postopka morajo upoštevati vsi volilni organi ter udeleženci volilnega postopka.10
14. Hitrost odločanja volilnih organov in skrbnost ravnanja udeležencev v volilnem postopku sta pomembni zato, da se glasovanje na volitvah izvede na že predhodno določen volilni dan ter se neutemeljeno ne podaljšuje mandat predhodno izvoljenih predstavnikov. Čas pa je pomemben dejavnik tudi po zaključenem volilnem postopku, pri uveljavljanju pravnih sredstev zoper ugotovljeni volilni izid. Tudi predolgi in neučinkoviti spori o (ne)pravilnosti izida volitev lahko privedejo do kršitev načela periodičnosti volitev, torej do pretiranega krajšanja mandata novim članom Državnega sveta in nepopolnega delovanja Državnega sveta.11 Zato je čas odločanja pomemben tudi pri odločanju o pravilnosti izida volitev po volilnem dnevu, postopki odločanja pa morajo biti oblikovani na način, da se upošteva načelo koncentracije in ekonomičnosti postopka.12 Hkrati pa morajo postopki državnim organom in udeležencem postopkov omogočati, da lahko dosežejo zavarovanje temeljnih ustavnopravnih vrednot, ki opredeljujejo volitve: pošten volilni postopek, verodostojnost volilnega izida in zaupanje državljanov v pošteno izvedbo volitev.13 Pri tem je pomembno, da imajo osebe, ki imajo pravico vlagati pravna sredstva, zagotovljeno pravico do kontradiktornega postopka – da imajo možnost uveljaviti kršitve volilnega postopka, ki lahko privedejo do razveljavitve izida volitev. Tej pravici ustreza tudi dolžnost upravičenih oseb, da s skrbnim ravnanjem pripomorejo k uresničitvi varstva volilne pravice. Sistem pravnih sredstev pri varstvu volilne pravice mora biti zato oblikovan na način, da je vzpostavljeno ustrezno ravnovesje med učinkovitostjo postopkov, ki preprečuje kršitev načela periodičnosti volitev, ter pravico prizadetih oseb do uveljavljanja pravnih sredstev.
15. Zato je treba vsakokraten sistem pravnih sredstev razlagati na način, da se zagotavlja predhodno navedeno ravnovesje. Zakonodajalec je sistem pravnih sredstev zoper volilni izid uredil v 49. in 50. členu ZDSve/05. Najprej je predvidel pritožbo na Državni svet zoper odločitve volilnih komisij, ki lahko vplivajo na potrditev mandatov članov Državnega sveta (drugi odstavek 49. člena ZDSve/05). Mandatno-imunitetna komisija pregleda potrdila o izvolitvi in pritožbe upravičenih oseb ter sestavi poročilo za Državni svet, ki vsebuje tudi predlog, naj se mandati potrdijo oziroma ne potrdijo (drugi odstavek 49. člena ZDSve/05). O pritožbi odloča Državni svet, pri čemer odloči o vsakem spornem mandatu posebej (prvi in drugi odstavek 50. člena ZDSve/05). Zoper odločitev Državnega sveta pa je zakonodajalec predvidel sodno varstvo – pritožbo na Ustavno sodišče, ki jo mora posameznik vložiti v roku 15 dni od odločitve Državnega sveta (drugi odstavek 50. člena ZDSve/05).
16. Zakonodajalec je oblikoval dvostopenjski sistem pravnih sredstev, kjer mora upravičena oseba naprej izpodbijati volilni izid, ki ga ugotovi DVK, pred Državnim svetom, kasneje pa se lahko odločitev Državnega sveta preizkusi pred Ustavnim sodiščem. Zaradi posebne pravne narave volilne pravice ter pomembnosti načela periodičnosti volitev je treba ta sistem razumeti na način, da je pritožnik dolžan že v pritožbi zoper volilni izid, ki jo vloži na Državni svet, uveljavljati vse nepravilnosti, ki naj bi se v volilnem postopku zgodile, ter so ali bi lahko vplivale na volilni izid. V pritožbi na Ustavno sodišče pa lahko tem kršitvam doda le nepravilnosti, ki naj bi jih pri odločanju o pritožbi povzročil Državni svet. Zgolj s takšnim pravilom o prekluziji je mogoče doseči, da je odločanje o varstvu volilne pravice po volilnem dnevu v zadostni meri osredotočeno in učinkovito. Breme za pritožnika, ob zagotovljenem primernem roku za oblikovanje pritožbe na Državni svet, pa ni preveliko. Drugačno razumevanje trenutno veljavnega sistema pravnih sredstev bi lahko vodilo do ponavljajočih se postopkov varstva volilne pravice, razveljavljanja in ponavljanja volitev, pretiranega krajšanja mandata članov Državnega sveta, ki bi bili na koncu zakonito izvoljeni, ter onemogočanja polnega delovanja Državnega sveta.
17. Iz navedenega izhaja, da je mogoče odločbo Ustavnega sodišča št. Mp-3/22, U-I-349/18 razumeti zgolj na en način – da je bilo o zakonitosti kandidature Luke Steinerja pravnomočno odločeno. Ustavno sodišče je z navedeno odločbo razveljavilo le eno fazo volilnega postopka – glasovanje elektorjev na volilnem zboru. Ustavno sodišče ni razveljavilo faze volitev, v kateri DVK odloča o številu elektorjev, ki lahko glasujejo na volilnem zboru in pripadajo posamezni interesni organizaciji, saj v okviru očitkov pritožnice Ustavno sodišče ni ugotovilo kršitve ZDSve/05. Pojasnilo je, da te faze volitev ni razveljavilo, ker odločitve DVK o številu elektorjev, ki pripadajo drugim organizacijam, niso bile izpodbijane in so zato zakonite. Ustavno sodišče prav tako ni razveljavilo postopka kandidiranja. Na podlagi pritožbe je sicer ugotovilo, da je bila kandidatura Tomaža Horvata nezakonita. Vendar je hkrati odločilo, da so bile kandidature preostalih kandidatov zakonite, ker niso bile izpodbijane. Takšno odločitev je sprejelo tudi glede kandidature Luke Steinerja. Pojasnilo je, da je posledica ugotovljene nezakonitosti zgolj izločitev kandidature Tomaža Horvata ter da se morajo ponovno volitve izvesti le v obsegu novega glasovanja o vseh preostalih kandidaturah (2. točka izreka in 37. točka obrazložitve odločbe). O kandidaturi Luke Steinerja je bilo tako pravnomočno odločeno – ker ta ni bila izpodbijana, velja neizpodbojna domneva, da je zakonita.
18. V obravnavani zadevi bi pritožnica lahko uveljavljala zgolj kršitve, ki bi se zgodile na novem glasovanju elektorjev, izvedenem po odločitvi Ustavnega sodišča. Očitek o tem, da Luka Steiner ne izpolnjuje pogojev za uresničevanje pasivne volilne pravice, pa bi morala uveljavljati že v prvi pritožbi zoper Zapisnik o ugotovitvi končnega izida volitev v Državni svet (Uradni list RS, št. 151/22), ki jo je vložila na Državni svet. Ker pritožnica tega očitka ni pravočasno uveljavljala, z njim v ponovnem volilnem sporu ne more uspeti.
19. Iz navedenega izhaja, da pritožnica v obravnavani zadevi ne more doseči, da bi Ustavno sodišče odločalo o vprašanju, ali Luka Steiner izpolnjuje pogoje za uresničevanje pasivne volilne pravice. Zato je njen očitek očitno neutemeljen in je Ustavno sodišče njeno pritožbo zavrnilo.
20. V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Ustavno sodišče je odločilo, da pritožnica sama nosi svoje stroške postopka s pritožbo (2. točka izreka).
21. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 50. člena ZDSve/05, drugega odstavka 26. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS, oba v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZUstS, ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar in Marko Šorli. Točko 1 izreka je sprejelo s petimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnica Mežnar in sodnik Knez. Ustavno sodišče je 2. točko izreka sprejelo soglasno.
1 Asociacija, društvo nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture je pritožnica tudi v obravnavani zadevi.
2 V seznam potrjenih elektorjev je bilo vpisanih 21 elektorjev.
3 Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-349/18, Mp-1/18, Mp-2/18, 19. točka obrazložitve.
4 Primerjaj J. Sovdat, Volilni spor, GV Založba, Ljubljana 2013, str. 147.
5 Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-349/18, Mp-1/18, Mp-2/18, 19. točka obrazložitve.
6 Odločba Ustavnega sodišča št. Up-304/98 z dne 19. 11. 1998 (OdlUS VII, 240), 11. točka obrazložitve.
7 Prav tam.
8 Sklep Ustavnega sodišča št. Up-716/18, Up-745/18 z dne 17. 5. 2018 (Uradni list RS, št. 35/18, in OdlUS XXIII, 22), 18. točka obrazložitve.
9 J. Sovdat v: F. Grad, J. Sovdat, S. Zagorc (ur.), Volilno pravo, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2021, str. 127.
10 Odločba Ustavnega sodišča št. Up-304/98, 11. točka obrazložitve, in sklep Ustavnega sodišča št. Up-716/18, Up-745/18, 18. točka obrazložitve.
11 Mandatna doba Državnega sveta in njegovih članov je določena z Ustavo in znaša pet let (drugi odstavek 98. člena Ustave).
12 Ustavno sodišče je že sprejelo stališče, da posebna pravna narava volilne pravice in zahteva po čim hitrejši razrešitvi volilnega spora zaradi zagotavljanja učinkovitosti oblasti terjata posebno, hitro in učinkovito sodno varstvo v volilnem sporu po volilnem dnevu (odločba Ustavnega sodišča št. U-I-349/18, Mp-1/18, Mp-2/18, 37. točka obrazložitve).
13 Prim. J. Sovdat v: F. Grad, J. Sovdat, S. Zagorc (ur.), nav. delo, str. 234.
