Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (ZIUOPZP-A)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (ZIUOPZP-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 10. novembra 2023.
Št. 003-02-3/2022-287
Ljubljana, dne 18. novembra 2023
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O INTERVENTNIH UKREPIH ZA ODPRAVO POSLEDIC POPLAV IN ZEMELJSKIH PLAZOV IZ AVGUSTA 2023 (ZIUOPZP-A)
1. člen
V Zakonu o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (Uradni list RS, št. 95/23) se v 1. členu v četrtem odstavku za besedilom »bančnih posojil,« doda besedilo »kmetijstva,«.
Za 1. členom se doda nov 1.a člen, ki se glasi:
Zaradi izvedbe ukrepov v skladu s tem zakonom, se vsi upravni postopki, ki so potrebni za zagotovitev teh ukrepov, izvajajo prednostno.«.
3. člen
Za 24. členom se dodajo novi 24.a, 24.b, 24.c in 24.č člen, ki se glasijo:
(predplačila za obnovo stanovanj)
(1) Ne glede na drugi odstavek 52. člena ZJF in določbe zakona, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije, ki urejajo predplačila, se del sredstev za obnovo v poplavah in plazovih poškodovanih ali uničenih stanovanj, v katerih je imela po podatkih centralnega registra prebivalstva stalno prebivališče na dan 31. julija 2023 vsaj ena oseba, izplača lastnikom stanovanj, ki so fizične osebe, kot predplačilo. Kot stanovanje se šteje celotna enostanovanjska stavba, stanovanjska enota v dvo ali več stanovanjski stavbi, bivalna enota v stanovanjski stavbi za posebne namene in stanovanje po Stanovanjskem zakonu (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odl. US, 87/11, 40/12 – ZUJF, 14/17 – odl. US, 27/17, 59/19, 189/20 – ZFRO, 90/21, 18/23 – ZDU-1O in 77/23 – odl. US).
(2) Predplačilo iz prejšnjega odstavka se za posamezno stanovanje izplača lastniku stanovanja. Če je lastnikov stanovanja več, se vsakemu izplača sorazmerni del glede na višino solastniškega deleža, v primeru skupne lastnine pa se delež določi glede na število skupnih lastnikov. Za potrebe določitve prejemnika izplačila predplačila se ministrstvu, pristojnemu za naravne vire, iz zemljiške knjige ali iz centralnega registra prebivalstva posredujejo identifikacijski podatki o lastnikih nepremičnin, vključno z enotno matično številko občana.
(3) Predplačilo za posamezno stanovanje se izplača v višini 20 % ocenjene škode, zavedene v spletni aplikaciji AJDA, ob upoštevanju podatkov o površini stanovanja iz katastra nepremičnin, kadar znaša ocenjena škoda več kot 6.000 eurov.
(4) Predplačil se ne izvede za stanovanja v objektih, ki jim v skladu s strokovnim mnenjem vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih (v nadaljnjem besedilu: vladna služba za obnovo) grozi visoka nevarnost porušitve ali znatnega poškodovanja objekta.
(5) Finančna uprava Republike Slovenije v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za naravne vire, pred izplačilom predplačila obvesti lastnika stanovanja o višini predplačila. Lastnik, ki ne želi prejeti sredstev predplačila, mora obvestiti ministrstvo, pristojno za naravne vire, v roku 5 dni od prejema obvestila, sicer se izplačilo predplačila izvede.
24.b člen
(1) Ministrstvo, pristojno za naravne vire, pošlje Finančni upravi Republike Slovenije zahtevek za izplačilo predplačila, iz katerega izhajata:
1. upravičenec do sredstev (osebno ime in enotna matična številka občana) in
2. višina predplačila za posameznega upravičenca.
(2) Finančna uprava Republike Slovenije izplača sredstva v skladu s prejšnjim odstavkom. Finančna uprava Republike Slovenije za namen izplačil pridobi osebne podatke, navedene v prejšnjem odstavku, ter uporabi podatke iz davčnega registra o številki plačilnega računa upravičenca.
(3) Za namen izplačil iz prejšnjega odstavka se Finančni upravi Republike Slovenije zagotovijo sredstva iz proračuna.
(4) Ministrstvo, prisojno za naravne vire, pripravi seznam upravičencev do predplačil, ki vsebuje naslov stanovanja, znesek ocenjene škode ter znesek predplačila, s katerim se seznani Vlada Republike Slovenije. Seznam se za namen transparentne porabe proračunskih sredstev javno objavi.
Po sprejetju programa odprave posledic nesreče za obnovo stavb se od višine sredstev, dodeljenih za obnovo stanovanja, ugotovljenih v odločbi, izdani na podlagi 45. člena ZOPNN, odšteje izplačano predplačilo.
(1) Lastniki stanovanj, ki so prejeli predplačilo iz prvega odstavka 24.a člena tega zakona in so sami ocenili, da do sredstev niso upravičeni in lastniki stanovanj, ki sredstev iz proračuna Republike Slovenije ne želijo, lahko sredstva najpozneje v 30 dneh po njihovem prejemu vrnejo na transakcijski račun, s katerega so sredstva prejeli. Podatki o lastnikih stanovanj, ki so prejeto predplačilo vrnili, se javno objavijo na način, kot je objavljen seznam iz četrtega odstavka 24.b člena tega zakona.
(2) Kadar ministrstvo, pristojno za naravne vire, ugotovi, da so osebe prejele sredstva, do katerih niso upravičene, ali kadar je lastnik stanovanja prejel predplačilo, ki je večje od sredstev proračuna Republike Slovenije za obnovo stanovanja, ugotovljenih v programu odprave posledic nesreče za obnovo stavb, do katerih je upravičen, v odločbi iz 45. člena ZOPNN tem osebam naloži, da sredstva v 30 dneh od vročitve odločbe vrnejo.
(3) Ne glede na prvi odstavek 77. člena ZJF lahko minister, pristojen za naravne vire, na prošnjo dolžnika dovoli obročno vračilo sredstev brez soglasja ministra, pristojnega za finance, in brez zavarovanja. Obdobje obročnega vračila sredstev ne sme biti daljše od 12 mesecev.«.
V 56. členu se v četrtem odstavku v drugem stavku beseda »enkrat« nadomesti z besedo »dvakrat« in na koncu odstavka doda besedilo »Če vrnitev osebe v domače okolje po zaključeni krizni namestitvi zaradi posledic poplav in plazov ni mogoča, se ji prednostno zagotovi vključitev v zagotavljanje institucionalnega varstva v instituciji, pri izvajalcu institucionalnega varstva, ki je osebi zagotovil krizno namestitev.«.
V devetem odstavku se besedilo »do 31. decembra 2023« nadomesti z besedilom »do 30. junija 2024«.
Za 59. členom se dodata nova 59.a in 59.b člen, ki se glasita:
(pridobivanje osebnih podatkov)
Občine in javni stanovanjski skladi za potrebe ugotavljanja dejanskega stanja in odločanja v upravnih postopkih izjemnega dodeljevanja neprofitnih stanovanj v najem na podlagi prejšnjega člena brezplačno pridobivajo podatke o prosilcih za izjemno dodelitev neprofitnega stanovanja v najem in osebah, s katerimi živijo v gospodinjstvu, iz zbirk podatkov naslednjih upravljavcev:
– ministrstva, pristojnega za notranje zadeve – podatke iz centralnega registra prebivalstva (osebno ime, EMŠO, stalno in začasno prebivališče) ter
– okrajnih sodišč – podatke o lastništvu nepremičnin posamezne osebe.
(nadomestilo za stroške bivanja v drugi stanovanjski enoti)
(1) Do nadomestila za stroške bivanja v drugi stanovanjski enoti (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo za stroške bivanja) so upravičene osebe, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
– so bile zaradi poplav in plazov stanovanjske enote, v katerih so ob poplavah in plazovih dejansko prebivale, uničene ali huje poškodovane, tako da bivanje v njih ni mogoče in je za njihovo obnovo ter ponovno vselitev potreben daljši čas, in
– po poplavah in plazovih upravičene osebe in člani njihovega gospodinjstva začasno bivajo v drugi stanovanjski enoti, z uporabo katere nastanejo stroški bivanja.
(2) Do nadomestila za stroške bivanja ni upravičena oseba, ki živi v drugi stanovanjski enoti v svoji lasti ali v lasti oseb, ki živijo v istem gospodinjstvu.
(3) Nadomestilo za stroške bivanja se dodeli za čas začasnega bivanja upravičene osebe iz prvega odstavka tega člena in članov njenega gospodinjstva v drugi stanovanjski enoti, vendar največ za eno leto z možnostjo podaljšanja za največ eno leto. Upravičena oseba je dolžna o prenehanju začasnega bivanja v drugi stanovanjski enoti obvestiti občino, ki je odločila o dodelitvi nadomestila za stroške bivanja v roku desetih dni po prenehanju začasnega bivanja.
(4) O dodelitvi nadomestila za stroške bivanja odloči občina, v kateri ima prosilec za nadomestilo za stroške bivanja stalno prebivališče, na podlagi vloge za dodelitev nadomestila za stroške bivanja.
(5) Nadomestilo za stroške bivanja se upravičeni osebi iz prvega odstavka tega člena izplačuje mesečno v pavšalnem znesku, katerega višina je odvisna od števila članov gospodinjstva, kot sledi:
– za 1 in 2-člansko gospodinjstvo: 150 eurov,
– za 3 in 4-člansko gospodinjstvo: 200 eurov,
– za 5 in več člansko gospodinjstvo: 250 eurov.
(6) Upravičena oseba in člani njenega gospodinjstva so upravičeni do enega nadomestila za stroške bivanja.
(7) Nadomestilo za stroške bivanja izplačuje občina, v kateri ima upravičena oseba iz prvega odstavka tega člena stalno prebivališče, sredstva pa občinam nepovratno krije država iz sredstev proračuna Republike Slovenije. Občine vložijo zahtevke za povračilo nadomestil za stroške bivanja na podlagi tega člena najpozneje do desetega dne v mesecu za pretekli mesec.
(8) Vloga za dodelitev nadomestila za stroške bivanja se vloži do 2. junija 2024.«.
Za 62. členom se doda nov 62.a člen, ki se glasi:
(ravnanje z onesnaženo zemljino)
(1) Država zagotovi prevzem in končno obdelavo onesnažene zemljine, ki je nastala kot posledica poplav in plazov, najpozneje do 1. julija 2024.
(2) Izvršitev obveznosti iz prejšnjega odstavka zagotovi ministrstvo, pristojno za okolje.«.
Za 71. členom se dodajo novi 71.a do 71.j člen, ki se glasijo:
»71.a člen
(dodatni upravičenci do sredstev)
Ne glede na 44.e člen ZOPNN so za namen odprave posledic poplav in plazov upravičenci do sredstev za odpravo posledic škode na strojih in opremi ter škode, nastale zaradi poškodovanja ali uničenja zalog pri društvih in ustanovah (v nadaljnjem besedilu: škoda pri društvih in ustanovah), tudi društva in ustanove, ki so bili prizadeti v poplavah in plazovih.
(povrnitev škode društvom in ustanovam)
Ne glede na 44.f člen ZOPNN se društvom in ustanovam iz prejšnjega člena lahko dodelijo sredstva za odpravo posledic škode zaradi poplav in plazov največ v višini 50 % škode na strojih in opremi ter 60 % škode, nastale zaradi poškodovanja ali uničenja zalog, ki jo potrdi komisija za odpravo posledic naravnih nesreč na stvareh.
(program odprave posledic škode v gospodarstvu, ki se nanaša na škodo pri društvih in ustanovah)
(1) Ocene škod pri društvih in ustanovah iz 71. člena tega zakona ministrstva posredujejo ministrstvu, pristojnemu za delovanje nevladnih organizacij.
(2) Ne glede na 44.c in drugi odstavek 44.č člena ZOPNN za škodo pri društvih in ustanovah za namen odprave posledic poplav in plazov, program odprave posledic škode v gospodarstvu, ki se nanaša na škodo pri društvih in ustanovah (v nadaljnjem besedilu: program odprave posledic škode pri društvih in ustanovah), predloži vladi ministrstvo, pristojno za delovanje nevladnih organizacij, če ga prej potrdi komisija za odpravo posledic naravnih nesreč na stvareh in da k njemu soglasje ministrstvo, pristojno za finance.
(financiranje programa odprave posledic škode pri društvih in ustanovah)
(1) Ne glede na 44.d člen ZOPNN je za financiranje izvajanja programa odprave posledic škode pri društvih in ustanovah za namen odprave posledic poplav in plazov pristojno ministrstvo, pristojno za delovanje nevladnih organizacij.
(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se ministrstvu, pristojnemu za delovanje nevladnih organizacij, zagotovijo v okviru sredstev državne proračunske rezerve, v okviru sredstev splošne proračunske rezervacije.
(potrditev škode pri društvih in ustanovah)
Ne glede na prvi odstavek 44.f člena ZOPNN za namen odprave posledic poplav in plazov višino škode pri društvih in ustanovah potrdi komisija za odpravo posledic škode na stvareh.
(postopek dodelitve sredstev društvom in ustanovam)
(1) Ne glede na 44.g člen ZOPNN za škodo pri društvih in ustanovah za namen odprave posledic poplav in plazov:
– upravičenci vloge predložijo ministrstvu, pristojnemu za delovanje nevladnih organizacij, v roku, določenem v programu odprave posledic škode pri društvih in ustanovah;
– ministrstvo, pristojno za delovanje nevladnih organizacij, obvesti upravičence do sredstev, pripravi predlog višine potrebnih sredstev za povračilo škode in ga, če je vloga upravičenca popolna in utemeljena in je predlog povrnitve škode pri društvu oziroma ustanovi skladen s programom odprave posledic škode pri društvih in ustanovah, predloži v sprejetje komisiji za odpravo posledic škode na stvareh;
– minister, pristojen za delovanje nevladnih organizacij, določi vsebino in obliko obrazca za prijavo škode pri društvih in ustanovah.
(2) Pri odločanju o višini sredstev za odpravo posledic škode pri društvih in ustanovah je treba zagotoviti, da vsota sredstev, dodeljenih po tem zakonu, in sredstev, dodeljenih kot izplačilo zavarovalnega zneska, prejetih donacij ter sredstev, dodeljenih iz proračuna Republike Slovenije in občinskih proračunov, ni večja od dejanske škode.
(izdaja in vsebina odločbe o dodelitvi sredstev društvom in ustanovam)
(1) Ne glede na prvi odstavek 45. člena ZOPNN o dodelitvi sredstev za odpravo škode pri društvih in ustanovah izda odločbo ministrstvo, pristojno za delovanje nevladnih organizacij.
(2) Ne glede na drugi odstavek 45. člena ZOPNN mora odločba o dodelitvi sredstev za odpravo škode pri društvih in ustanovah poleg sestavin, ki jih določata ZOPNN in zakon, ki ureja splošni upravni postopek, vsebovati tudi obveznosti v zvezi s poročanjem o porabi sredstev.
(namenska poraba sredstev in poročanje)
(1) Ne glede na 46.a člen ZOPNN morajo biti sredstva za odpravo posledic škode pri društvih in ustanovah, dodeljena po 71.b členu tega zakona, porabljena skladno z namenom njihove uporabe.
(2) Društvo oziroma ustanova, ki je upravičenec do sredstev za odpravo posledic škode pri društvih in ustanovah, mora predložiti ministrstvu, pristojnemu za delovanje nevladnih organizacij, zaključno poročilo o njihovi porabi najkasneje v 12 mesecih od dneva, ko so mu bila skladno z določbami tega zakona dodeljena.
(nadzor namenske porabe sredstev in vračilo pomoči)
(1) Če društvo oziroma ustanova, ki je upravičenec do sredstev za odpravo posledic škode pri društvih in ustanovah, ne porabi dodeljenih sredstev za odpravo posledic škode, je dolžan razliko do dodeljenih sredstev vrniti.
(2) Društvo oziroma ustanova, ki je upravičenec do sredstev za odpravo posledic škode pri društvih in ustanovah, mora neporabljena sredstva za odpravo posledic škode vrniti tudi:
– če škoda ni bila pravilno ocenjena,
– če je društvo oziroma ustanova, ki je upravičenec do sredstev za odpravo posledic škode pri društvih in ustanovah, prejel pomoč iz tega zakona v nasprotju z drugim odstavkom 71.e člena tega zakona,
– če se je iztekel rok, za katerega je v odločbi o dodelitvi sredstev določeno, da se morajo dodeljena sredstva porabiti,
– zaradi stečaja ali likvidacije pravne osebe, prenehanja na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja ali po samem zakonu,
– če imetnik odločbe o dodelitvi sredstev preneha izvajati svojo dejavnost.
(3) Društvo oziroma ustanova kot upravičenec do sredstev za odpravo posledic škode pri društvih in ustanovah mora neporabljena ali nenamensko uporabljena sredstva vrniti najpozneje v treh mesecih po tem, ko ga na vrnitev sredstev pozove ministrstvo, pristojno za delovanje nevladnih organizacij. Vrnjena sredstva so izredni prihodek proračuna Republike Slovenije.
(4) Po poteku roka za vračilo prekomerno prejete pomoči do vračila se društvu oziroma ustanovi kot upravičencu do sredstev za odpravo posledic škode pri društvih in ustanovah obračunavajo zakonske zamudne obresti po zakonu, ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti.
(1) Ne glede na tretji odstavek 64. člena ZOPNN poročilo o izvedbi programa odprave posledic škode pri društvih in ustanovah za namen odprave posledic poplav in plazov predloži vladi v sprejetje ministrstvo, pristojno za delovanje nevladnih organizacij.
(2) Ne glede na četrti odstavek 64. člena ZOPNN je sestavni del poročila o izvedbi programa odprave posledic škode pri društvih in ustanovah tudi poročilo komisije za odpravo posledic naravnih nesreč na stvareh.
(odstop od ureditve na področju plačane odsotnosti prostovoljca)
(1) Ne glede na 30. člen ZOPNN-F ima prostovoljec, ki opravlja prostovoljsko delo zaradi odprave posledic poplav in plazov v okviru občine, občinskega ali regijskega štaba Civilne zaščite in prostovoljnega gasilskega društva, pravico do plačane odsotnosti z dela za največ sedem delovnih dni, ki jo lahko izkoristi do 31. decembra 2023.
(2) Pravica iz prejšnjega odstavka pripada tudi prostovoljcu, ki je plačano odsotnost z dela koristil od 11. avgusta 2023.
(3) Prostovoljec izkazuje upravičenost do odsotnosti iz prvega odstavka tega člena na podlagi potrdila o opravljenem prostovoljskem delu občine, občinskega ali regijskega štaba Civilne zaščite, prostovoljnega gasilskega društva ali na podlagi delovnega naloga iz aplikacije Poplave 2023.
(4) Izplačana nadomestila plač prostovoljcev iz prvega odstavka tega člena Republika Slovenija povrne v celoti.«.
V 72. členu se na koncu besedila pika nadomesti z vejico in doda besedilo »če ga prej potrdi komisija za odpravo posledic škode v kmetijstvu in da k njemu soglasje ministrstvo, pristojno za finance.«.
Za 82. členom se doda nov 82.a člen, ki se glasi:
(sofinanciranje kritja stroškov materiala in storitev zaradi posledic poplav in plazov)
(1) Izvajalcem, ki v mreži javne službe opravljajo socialnovarstveno storitev institucionalnega varstva, vodenja, varstva ter zaposlitve pod posebnimi pogoji oziroma pomoči družini na domu v skladu s predpisi s področja socialnega varstva, se iz proračuna Republike Slovenije sofinancirajo stroški materiala in storitev, ki so jim v zvezi z zagotavljanjem navedenih storitev nastali zaradi odprave posledic poplav in plazov od 4. avgusta 2023 do 31. decembra 2023.
(2) Izvajalce in vrsto stroškov iz prejšnjega odstavka s sklepom določi minister, pristojen za dolgotrajno oskrbo, institucionalno varstvo, pomoč družini na domu, vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji.
(3) Zahtevki za izplačilo sredstev iz tega člena se v obliki, kot velja za e-račun prek UJP-net, v elektronski obliki vložijo pri ministrstvu, pristojnem za institucionalno varstvo, pomoč družini na domu, vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji, najpozneje do 29. februarja 2024. Zahtevek, prejet po navedenem datumu, se kot prepozen zavrže.
(4) Priloga zahtevka za izplačilo sredstev iz tega člena so preglednice, ki jih ministrstvo, pristojno za institucionalno varstvo, pomoč družini na domu, vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji, posreduje izvajalcem in vsebujejo najmanj:
– izvajalca (naziv, naslov, davčna številka, odgovorna oseba, elektronski naslov, telefonska številka in transakcijski račun),
– specifikacijo in višino posameznega stroška materiala in storitev, ki so izvajalcu nastali zaradi odprave posledic poplav in plazov,
– skupno višino stroškov materiala in storitev, ki so izvajalcu nastali zaradi odprave posledic poplav in plazov,
– dokazilo o plačilu računa za material oziroma storitev.
(5) Ministrstvo, pristojno za institucionalno varstvo, pomoč družini na domu, vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji, izvrši plačilo zahtevka iz tega člena v 30 dneh od prejema popolnega zahtevka.
(6) Za potrebe inšpekcijskega nadzora se dokumentacija, povezana z izplačilom sredstev iz tega člena, hrani najmanj pet let.
(7) Za pravilnost vloženih zahtevkov iz tega člena je odgovoren izvajalec iz prvega odstavka tega člena.
(8) Izvajalec iz prvega odstavka tega člena ni upravičen do sredstev za kritje stroškov materiala in storitev iz tega člena, če jih je za ta namen že prejel iz drugih virov.«.
101. člen se spremeni tako, da se glasi:
(solidarnostna delovna sobota in prispevek)
(1) Za zagotovitev dela sredstev za omilitev škode, nastale zaradi poplav in plazov, lahko delodajalec po posvetovanju s sindikatom oziroma svetom delavcev ali delavskim zaupnikom, če tega ni, pa z delavci pri delodajalcu, določi eno soboto v letu 2023 in eno soboto v letu 2024 kot solidarnostno delovno soboto. Kot solidarnostna delovna sobota se šteje tudi kak drug dan, če je delovni proces pri delodajalcu oblikovan tako, da redno delo poteka tudi v soboto.
(2) Ne glede na zakon, ki ureja delovna razmerja, delavec na podlagi predhodnega pisnega soglasja opravlja delo na solidarnostno delovno soboto v skladu s prejšnjim odstavkom preko polnega oziroma dogovorjenega delovnega časa ter prispeva znesek plače iz petega odstavka tega člena.
(3) Z izjemo dela preko polnega oziroma dogovorjenega delovnega časa v skladu s prejšnjim odstavkom mora delodajalec pri organizaciji delovnega procesa na solidarnostno delovno soboto upoštevati določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, o delovnem času, odmorih in počitkih.
(4) Sredstva za omilitev škode, nastale zaradi poplav in plazov avgusta 2023, prispevajo delavci, ki so v delovnem razmerju pri pravnih in fizičnih osebah v Republiki Sloveniji.
(5) Prispevek delavca za Sklad za obnovo Slovenije je znesek plače delavca za opravljeno delo v okviru solidarnostne delovne sobote. Od plače delavca za opravljeno delo v okviru solidarnostne delovne sobote se ne plača dohodnine in obveznih prispevkov za socialno varnost.
(6) Delodajalec izračuna prispevek delavca za Sklad za obnovo Slovenije v obračunu prispevka za Sklad za obnovo Slovenije, ki se šteje za obračun davka. Obračun prispevka za Sklad za obnovo Slovenije vsebuje podatke, potrebne za identifikacijo delodajalca (firma ali ime, sedež, davčna številka) in posameznega delavca (ime in priimek, naslov, davčna številka), ter podatke o skupnem prispevku delavcev ter prispevku posameznega delavca za posamezno solidarnostno delovno soboto. Obračun prispevka delodajalec predloži Finančni upravi Republike Slovenije v mesecu po mesecu, v katerem je organiziral solidarnostno delovno soboto, na obrazcu, ki ga na svoji spletni strani objavi Finančna uprava Republike Slovenije, plača pa v desetih dneh po predložitvi obračuna.
(7) Finančna uprava Republike Slovenije je pristojna za nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem prispevkov delavcev za Sklad za obnovo Slovenije in davčno izvršbo po zakonu, ki ureja davčni postopek.
(8) Prispevki iz petega odstavka tega člena se zbirajo na posebni namenski donacijski postavki v proračunu Republike Slovenije in so vir financiranja Sklada za obnovo Slovenije.«.
102. člen se črta.
V 135. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Ne glede na 137. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 – ZST-1, 45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl. US, 53/14, 58/14 – odl. US, 54/15, 76/15 – odl. US, 11/18, 53/19 – odl. US, 66/19 – ZDavP-2M, 23/20 – SPZ-B, 36/21, 81/22 – odl. US in 81/22 – odl. US) in drugi odstavek 166. člena ZDavP-2 se na prejemke iz prvega odstavka tega člena, ki bodo dolžniku izplačani po tem zakonu ali po ZOPNN, lahko poseže po treh mesecih od priliva.«.
V 143. členu se za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) O vračilu prejetih sredstev iz drugega odstavka tega člena odloči ZRSZ z odločbo. Delodajalec mora prejeta sredstva vrniti v 30 dneh od vročitve odločbe, skupaj z obrestmi v višini zakonsko določenih zamudnih obresti, ki tečejo od dneva prejema povračila nadomestila plače do dneva vračila.«.
Za 143. členom se doda nov 143.a člen, ki se glasi:
(1) Ne glede na zakon, ki ureja javne finance, lahko Finančna uprava Republike Slovenije in ZRSZ, ki sta pristojna za ugotavljanje vračila neupravičeno prejetih sredstev, izplačanih na podlagi tega podpoglavja, dovolita obročno plačilo dolga iz tega naslova v največ šestih mesečnih obrokih v obdobju šestih mesecev.
(2) Za čas, ko je dovoljeno obročno plačilo v skladu s tem podpoglavjem, se za odloženi znesek (vključno z zamudnimi obrestmi) ne zaračunajo obresti.
(3) Če je organ dovolil obročno plačilo, prejemnik sredstev pa zamudi s plačilom posameznega obroka, z dnem zapadlosti neplačanega obroka zapadejo v plačilo vsi naslednji neplačani obroki. Organ v odločbi, s katero dovoli obročno plačilo, prejemnika sredstev opozori na posledice zamude.
(4) Organ pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja davčni postopek, zavaruje izpolnitev in plačilo obveznosti.
(5) Za vsa vprašanja, ki niso urejena v tem členu, se smiselno uporablja zakon, ki ureja davčni postopek.«.
V 144. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Delodajalec, ki uveljavi povračilo izplačanih plač, mora omogočiti ZRSZ administrativni in finančni nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti iz odločbe iz petega odstavka 142. člena tega zakona. V primeru nadzora na kraju samem, mora ZRSZ omogočiti vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem tega zakona.«.
V 147. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(4) Upravičenec, ki je uveljavil pomoč v skladu s tem zakonom, mora, če je pri njem ali pri osebah, ki skupaj z upravičencem delujejo kot en subjekt s skupnim virom nadzora v smislu tretjega odstavka 3. člena Priloge I k Uredbi 651/2014/EU ali tretjega odstavka 3. člena Priloge I k Uredbi 2022/2472/EU, od uveljavitve tega zakona v letu 2023 oziroma v naslednjih letih za leto 2023 prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, o tem obvestiti Finančno upravo Republike Slovenije najpozneje v dveh mesecih po izplačilu. Prejeta sredstva mora vrniti v 30 dneh po vročitvi odločbe, ki jo izda Finančna uprava Republike Slovenije, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi po zakonu, ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti, ki tečejo od dneva poteka roka za vračilo prejete pomoči do dneva vračila. Nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti vračila prejetih sredstev iz tega odstavka izvaja Finančna uprava Republike Slovenije, ki za postopek nadzora uporabi zakon, ki ureja davčni postopek. Če obveznost vračila sredstev iz tega odstavka ni plačana v roku, določenem v prejšnjem stavku, se prisilno izterja. Izvršbo opravi Finančna uprava Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.«.
Za 151. členom se dodajo novi 151.a do 151.č člen, ki se glasijo:
(1) Zaradi visoke ogroženosti zaradi poplav, erozije, zemeljskega ali hribinskega plazu kot posledice poplav in plazov in s tem povezano visoko nevarnostjo porušitve ali znatnega poškodovanja objektov, s čimer bi lahko nastale škodljive posledice za življenje in zdravje ljudi, se takšni objekti nujno odstranijo.
(2) Za visoko ogroženost objekta iz prejšnjega odstavka se šteje, da:
– se objekt nahaja v razredu velike poplavne ali plazovite nevarnosti, v skladu z zakonom, ki ureja vode, in
– so ogrožena življenja ali zdravje ljudi.
(3) Znatno poškodovani objekti iz prvega odstavka tega člena so objekti, katerih obnova ni mogoča ali ekonomsko smiselna.
(1) Vladna služba za obnovo izdela strokovno mnenje, v katerem se opredelijo objekti iz prejšnjega člena. V mnenju se po pravilih stroke ugotovijo in izkažejo razlogi za nujno odstranitev objektov v skladu s prvim odstavkom 151.a členom tega zakona.
(2) V strokovnem mnenju se opredelijo tudi nepremičnine z objekti iz prejšnjega člena.
(1) Nepremičnine z objekti za odstranitev iz 151.a člena tega zakona se določijo s sklepom vlade, v katerem se opredeli in utemelji, da je zaradi zavarovanja življenja in zdravja ljudi odstranitev objektov nujno potrebna in v javno korist. Sklep temelji na strokovnem mnenju iz prejšnjega člena, ki ga predhodno potrdi Svet Vlade Republike Slovenije za obnovo.
(2) Predlagatelj sklepa za vlado je vladna služba za obnovo. Pred sprejetjem se predlog sklepa javno razgrne za najmanj 15 dni. O kraju in času javne razgrnitve se javnost obvesti z javnim naznanilom na osrednjem spletnem mestu državne uprave in na krajevno običajen način. V okviru javne razgrnitve ima javnost možnost dajati pripombe in predloge, o katerih mora predlagatelj sklepa zavzeti stališče, nato pa o tem obvestiti dajalca pripomb in predlogov.
(nadomestitev nepremičnine z objektom za odstranitev)
Država lastniku nepremičnine z objektom za odstranitev zagotovi lastninsko pravico na enakovredni nepremičnini, razen če lastnik nepremičnine z objektom za odstranitev zahteva odškodnino. Če lastnik nepremičnine z objektom za odstranitev sam predlaga nadomestno nepremičnino, to nepremičnino država odkupi in prenese na tega lastnika, če je s cenitvijo obeh nepremičnin ugotovljena njuna enakovrednost. Če je vrednost ocenjene nadomestne nepremičnine nižja od vrednosti ocenjene nepremičnine z objektom za odstranitev, in lastnik nepremičnine z objektom za odstranitev pristane na tako nadomestilo, država temu lastniku plača razliko v vrednosti med nepremičninama v denarju. Če je vrednost ocenjene nadomestne nepremičnine z objektom za odstranitev višja od vrednosti ocenjene nepremičnine z objektom za odstranitev, država nadomestno nepremičnino odkupi, če lastnik nepremičnine z objektom za odstranitev plača razliko v vrednosti med nepremičninama.«.
Za 155. členom se dodata novo 21.a poglavje in nov 155.a člen, ki se glasita:
»21.a Začasni ukrep na področju kmetijstva
(1) Povračilo stroškov za prevoz donirane krme nosilcem kmetijskih gospodarstev iz zakona, ki ureja kmetijstvo, ki so utrpeli škodo v poplavah in plazovih, se zagotavlja iz proračuna Republike Slovenije.
(2) Stroški prevoza donirane krme iz tega člena so zlasti stroški aktivnosti izvedbe javnega naročila izbire prevoznikov donirane krme, priprave in koordinacije izvedbe prevoza donirane krme, strošek prevoza donirane krme, vključno z davkom na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV), če DDV ni izterljiv na podlagi predpisov, ki urejajo DDV.
(3) Izvajanje prevoza donirane krme po tem členu zagotavlja Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, ki v ta namen sklene dogovor z ministrstvom, pristojnim za kmetijstvo.
(4) Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije po izvedenem prevozu krme pošlje na ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, zahtevek za povračilo stroškov, ki mu priloži račune. Podrobnejša dinamika izplačil se določi v dogovoru iz prejšnjega odstavka.
(5) Ukrep iz tega člena se izvaja do 31. decembra 2024.«.
V 157. členu se v prvem odstavku črta besedilo »po poplavah in plazovih (v nadaljnjem besedilu: vladna služba za obnovo)«.
V tretjem odstavku se v točki c) v napovednem stavku za besedo »pomoči« doda besedilo »v zvezi z odpravo posledic poplav in plazov«, na koncu 7. podtočke pa se pika nadomesti s podpičjem in za njo dodajo nove točke č), d) in e), ki se glasijo:
»č) priprava strokovnih mnenj o projektni dokumentaciji za izvedbo gradnje in projektni dokumentaciji izvedenih del ter priprava strokovnih mnenj o dokazilih o zanesljivosti objekta, izdelanih za gradnjo in uporabo objektov, zgrajenih z namenom odprave posledic poplav in plazov;
d) izdelava strokovnega mnenja iz 151.b člena tega zakona;
e) priprava metodologije in izvedba javnih naročil iz 157.a člena tega zakona in naloge iz 157.b člena tega zakona.«.
V četrtem odstavku se besedilo »točke c)« nadomesti z besedilom »točk c), č), d) in e)«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Za izvajanje nalog iz točk c), č), d) in e) tretjega odstavka tega člena vladna služba za obnovo zaposli ali sodeluje s strokovnjaki, ki so gradbeni inženirji – statiki, gradbeni inženirji – strokovnjaki s področja prometnic, geologi – geotehniki – strokovnjaki s področja geotehničnih ukrepov, arhitekti, inženirji strojništva, inženirji elektrotehnike, strokovnjaki za trajnostno gradnjo, inženirji gradbeništva – projektanti, kalkulanti, pravniki, ekonomisti in drugimi strokovnjaki, če je to potrebno za izvajanje nalog vladne službe za obnovo.«.
Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek.
Za 157. členom se dodata nova 157.a in 157.b člen, ki se glasita:
(določitev metodologije in normativov za določanje cen)
(1) Pri javnih naročilih, katerih predmet se nanaša na nadomestne in nadomestitvene gradnje v zvezi z odpravo posledic poplav in plazov, se pri izračunu ocenjene vrednosti za projektantske storitve in izvajanje novogradenj ter rekonstrukcije stanovanjskih objektov, kmetijskih in drugih gospodarskih objektov, ki po specifikaciji v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, ne spadajo med zahtevne objekte, upoštevajo cene kalkulativnih postavk, ki so določene z metodologijo in normativi za določanje cen, ki jih na predlog vladne službe za obnovo in ministrstva, pristojnega za odpravo posledic naravnih nesreč, določi vlada.
(2) Vladna služba za obnovo izvede javno naročilo za izbor izvajalcev za projektiranje in izvedbo gradbenih del pri nadomestnih in nadomestitvenih gradnjah iz prejšnjega odstavka.
(3) Medsebojne pravice in obveznosti glede izvedbe nadomestne oziroma nadomestitvene gradnje za upravičence se uredijo s pogodbo, ki jo vladna služba za obnovo sklene s posameznim upravičencem in izvajalcem, ki ga upravičenec izbere izmed izvajalcev, izbranih v skladu s prejšnjim odstavkom.
(4) Vladna služba za obnovo pri potrjevanju tehnične dokumentacije in obračunskih situacij za izvedena dela za objekte iz drugega odstavka tega člena upošteva metodologijo iz prvega odstavka tega člena.
(1) Za javna naročila, ki se izvajajo na podlagi 26. člena tega zakona in katerih predmet se nanaša na izvajanje vzdrževalnih del v javno korist na cestni in komunalni infrastrukturi ali izvajanje geotehničnih ukrepov za zavarovanje stvari, naročnik, ki je organ samoupravne lokalne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: organ), pri izračunu ocenjene vrednosti upošteva cene kalkulativnih postavk, ki se uporabljajo za vzdrževalna dela v javno korist in so objavljene na spletni strani Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo. Organ javnega naročila ne sme oddati ponudniku, katerega ponudba presega ocenjeno vrednost, izračunano na podlagi tega člena, razen če vladna služba za obnovo na podlagi pisnega zaprosila organa odobri odstopanje od ocenjene vrednosti javnega naročila. V zaprosilu mora organ navesti utemeljene razloge za odstopanje od ocenjene vrednosti javnega naročila.
(2) Utemeljeni razlogi za odobritev odstopanja so:
– nujnost izvedbe posameznih del ali storitev,
– potreba po posebnih znanjih ali izkušnjah izvajalca javnega naročila zaradi kompleksnosti predmeta javnega naročila.
(3) Vladna služba za obnovo organ o odločitvi obvesti v 15 dneh od prejema zaprosila. Če odobritev odstopanja zavrne, organ izvede predmetno javno naročilo skladno z zakonom, ki ureja javno naročanje.
(4) Za javna naročila, katerih predmet se nanaša na izvajanje vzdrževalnih del v javno korist na cestni in komunalni infrastrukturi ali izvajanje geotehničnih ukrepov za zavarovanje stvari namenjenih odpravi posledic poplav in plazov in se ne izvajajo na podlagi 26. člena tega zakona, mora organu način izračuna ocenjene vrednosti, vključno z vsemi količinskimi in cenovnimi parametri ter njeno višino, pred začetkom postopka javnega naročila potrditi vladna služba za obnovo.«.
162. člen se črta.
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
(prehodna ureditev ukrepa solidarnostne sobote in solidarnostnega prispevka)
(1) Če je bila solidarnostna delovna sobota opravljena do uveljavitve tega zakona, se obračunan in plačan prispevek delavca oziroma delodajalca za Sklad za obnovo Slovenije na podlagi zahtevka delavca oziroma delodajalca, ki se vloži pri Finančni upravi Republike Slovenije, vrne, če je zahtevek vložen najpozneje do 31. decembra 2023.
(2) Če zahtevek iz prejšnjega odstavka ni vložen do 31. decembra 2023, se za prispevke za Sklad za obnovo Slovenije na podlagi solidarnostne delovne sobote, opravljene do uveljavitve tega zakona, uporablja 101. člen Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (Uradni list RS, št. 95/23).
(prehodna ureditev glede obveznega solidarnostnega prispevka)
(1) 11. člen tega zakona se uporablja od 2. septembra 2023.
(2) Davčni zavezanci, ki so do uveljavitve tega zakona že predložili davčni obračun, v katerem so v skladu s 102. členom Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (Uradni list RS, št. 95/23) obračunali tudi obvezni solidarnostni prispevek, predložijo popravek obračuna v skladu s 54. členom Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 – odl. US, 203/20 – ZIUPOPDVE, 39/22 – ZFU-A, 52/22 – odl. US, 87/22 – odl. US, 163/22 in 109/23 – odl. US, v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2). Za popravek obračuna iz prejšnjega stavka ne velja omejitev iz drugega odstavka 54. člena ZDavP-2.
(1) Vlada izda predpis iz prvega odstavka novega 157.a člena zakona v 30 dneh od uveljavitve tega zakona.
(2) Vlada Odlok o ustanovitvi, nalogah in organizaciji Službe Vlade Republike Slovenije za obnovo po poplavah in plazovih (Uradni list RS, št. 96/23) z določbami tega zakona uskladi v 15 dneh od uveljavitve tega zakona.
(3) Minister, pristojen za nevladne organizacije, izda predpis iz tretje alineje prvega odstavka novega 71.e člena zakona v 30 dneh od uveljavitve tega zakona.
(4) Navodilo o določitvi načina izstavitve zahtevkov, potrebnih dokazilih in rokih izplačil za kritje stroškov kriznih namestitev in nenujnih reševalnih prevozov v ali iz krizne namestitve (Uradni list RS, št. 99/23) se uskladi s tem zakonom najpozneje do 29. februarja 2024.
(sprememba Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč)
V Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 88/23 in 95/23 – ZIUOPZP) se besedilo 56. člena spremeni tako, da se glasi:
»(1) V pogodbah o dobavi blaga ali izvajanju storitev ali izvedbe gradenj, ki so jih zasebnopravni subjekti, ki so bili prizadeti v poplavah in plazovih v avgustu 2023 ali sodelujejo v odpravi posledic poplav in plazov, sklenili z državnimi organi ali samoupravnimi lokalnimi skupnostmi, javnimi agencijami, javnimi skladi, javnimi zavodi in javnimi gospodarskimi zavodi ter drugimi osebami javnega prava, ki so posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije ali proračuna lokalne skupnosti na podlagi ZJN-3 in se ne nanašajo na dobavo blaga, ki predstavlja opremo, potrebno za odpravo posledic poplav v avgustu 2023, se v obdobju do 31. decembra 2023 določbe o pogodbenih kaznih zaradi zamude ne uporabljajo, pogodbeno dogovorjeni roki pa se podaljšajo za najdlje šest mesecev.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se določbe o pogodbenih kaznih zaradi zamud uporabljajo, pogodbeno dogovorjeni roki pa se ne podaljšajo pri projektih, katerih izvedba je neposredno vezana oziroma se sofinancira iz finančne perspektive 2014–2020, saj se skladno z EU regulativo obdobje upravičenosti zaključi 31. decembra 2023, ter pri projektih, ki se sofinancirajo iz Načrta za okrevanje in odpornost«.«.
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 212-07/23-34/39
Ljubljana, dne 10. novembra 2023
EPA 1130-IX
mag. Urška Klakočar Zupančič
