Na podlagi prvega, drugega in tretjega odstavka 42. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/11 in 55/17; v nadaljevanju: ZBS-1), 10. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US in 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE in 119/21 – ZČmIS-A, 15/22 in 54/22 – ZUPŠ-1) ter z upoštevanjem Kolektivne pogodbe Banke Slovenije (Uradni list RS, št. 74/16 in 14/18, 64/18 in 51/19) je Svet Banke Slovenije na 712. seji dne 7. 11. 2023 sprejel
K A D R O V S K I P R A V I L N I K
Pravice in obveznosti delavcev so urejene v tem pravilniku in Kolektivni pogodbi Banke Slovenije (v nadaljevanju: kolektivna pogodba).
Kadrovski pravilnik velja in se uporablja:
– za vse delavce banke, ki so sklenili z banko pogodbo o zaposlitvi na osnovi kolektivne pogodbe,
– za delavce s posebnimi pooblastili iz 40. člena Zakona o Banki Slovenije;
– za člane Sveta Banke Slovenije,
– za delavce banke, ki delajo v banki v obliki dopolnilnega dela v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih,
– za tuje delavce, ki so napoteni na začasno delo v banko.
Delavci s posebnimi pooblastili so: generalni sekretar, svetovalci guvernerja ter direktorji oddelkov in služb, ki jih imenuje Svet Banke Slovenije za določen čas trajanja mandata.
Za pravice, obveznosti in odgovornosti članov Sveta Banke Slovenije in delavcev s posebnimi pooblastili se poleg tega pravilnika uporabljajo tudi določbe kolektivne pogodbe, če ni s tem pravilnikom izrecno določeno drugače.
Način uresničevanja pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev na podlagi kolektivne pogodbe in tega pravilnika se določijo s pravili notranje organizacije in poslovanja Banke Slovenije.
V primeru dvoma ali neskladja med določbami kolektivne pogodbe in tega pravilnika, se uporabijo določbe kolektivne pogodbe, razen v primeru urejanja pravic, obveznosti in odgovornosti članov Sveta Banke Slovenije in delavcev s posebnimi pooblastili, za katere veljajo določbe tega pravilnika kot specialna ureditev.
(pomen izrazov in okrajšav)
Pomen izrazov za potrebe tega pravilnika:
– »banka« pomeni Banko Slovenije oziroma v kontekstu delovnega razmerja delodajalca,
– »dan« pomeni koledarski dan, če ni drugače določeno,
– »delavec« zajema vse kategorije oseb iz 2. člena tega pravilnika,
– »direktor« pomeni vodilnega delavca, ki vodi organizacijsko enoto v banki kot delavec s posebnimi pooblastili ali opravlja delo vodilnega delavca na podlagi pooblastila guvernerja,
– »delavec s posebnimi pooblastili« je vodilni delavec, ki ga imenuje Svet Banke Slovenije za določen čas trajanja mandata v skladu s 40. členom ZBS-1,
– »vodja področja« pomeni delavca, ki v skladu s sklepom guvernerja koordinira posamezno področje.
Samostalniki, ki označujejo osebe, zapisani v moški slovnični obliki, se uporabljajo nevtralno za ženski in moški spol.
S pravilnikom banka, ob upoštevanju kolektivne pogodbe, dodatno ali podrobneje ureja naslednja področja:
– zaposlovanje,
– izplačila v zvezi z delom in napredovanja,
– delovni čas in odsotnosti z dela,
– povračila stroškov v zvezi z delom,
– prenehanje pogodbe o zaposlitvi ter
– druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja.
(objava prostega delovnega mesta oziroma vrste dela in izbirni postopek)
Banka za zaposlitev novega delavca javno objavi prosto delovno mesto oziroma vrsto dela, razen če se v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih lahko pogodba o zaposlitvi sklene z določenim kandidatom tudi brez javne objave.
V primeru javne objave, banka objavi prosto delovno mesto oziroma vrsto dela na zavodu za zaposlovanje in na javno dostopnem spletišču Banke Slovenije, dodatno pa lahko tudi na drugih spletiščih in v sredstvih javnega obveščanja. Objava prostega delovnega mesta oziroma vrste dela mora vsebovati pogoje za opravljanje dela in rok za prijavo, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, ter morebitne zahteve v zvezi s preizkusom znanja in sposobnosti, predložitvijo potrdila o nekaznovanosti oziroma potrdila, da ni vložena pravnomočna obtožnica, ali zahteve v zvezi z varnostnim preverjanjem.
V izbirnem postopku na podlagi javne objave se upoštevajo vloge kandidatov, ki izpolnjujejo razpisne pogoje in prispejo v razpisnem roku. Notranji in zunanji kandidati so v izbirnem postopku obravnavani enakopravno.
Banka lahko od kandidatov v izbirnem postopku za namene presoje izpolnjevanja razpisnih pogojev ter znanja in sposobnosti, ki se zahtevajo za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu, zahteva:
– izdelavo pisne naloge, s katero kandidat izkazuje strokovno znanje,
– praktični preizkus znanja tujega jezika,
– praktični preizkus znanj in sposobnosti pri delu z računalniškimi programi in morebitnimi drugimi orodji, ki se uporabljajo pri opravljanju dela in nalog na delovnem mestu,
– dokazila o nekaznovanosti oziroma, da ni vložena pravnomočna obtožnica ali uspešno izvedeno varnostno preverjanje in pridobitev dovoljenja za dostop do tajnih podatkov, kadar je takšna zahteva določena glede na naravo delovnega mesta, ki ga bo zasedal delavec,
– udeležbo na psihometričnem testiranju oziroma testiranju za ugotavljanje osebnostnih lastnosti in sposobnosti,
– podrobna pojasnila in morebitna dokazila glede okoliščin na strani kandidata, ki lahko pomenijo nasprotje interesov za Banko Slovenije,
– predložitev dodatnih dokazil v zvezi z referencami, ki jih navaja kandidat.
(stroški izbirnega postopka)
Stroške izbirnega postopka (stroški objave, testiranj ipd.) krije banka.
Stroške, ki jih ima kandidat v zvezi s prijavo na razpisano delovno mesto (npr. stroški zbiranja dokazil, eventualni prevodi, nostrifikacije, stroški prihoda na razgovor ipd.), krije kandidat.
Če gre za kandidata z znanji, veščinami in kompetencami, ki jih na trgu delovne sile primanjkuje, in s stalnim ali začasnim prebivališčem v tujini, banka v primeru, če kandidata povabi, da se v okviru izbirnega postopka osebno zglasi na sedežu banke, kandidatu po predhodnem dogovoru povrne stroške prihoda oziroma vrnitve ter pri tem smiselno upošteva pravila o povračilu stroškov poti in nastanitve na službeni poti.
(izbira kandidata in sklenitev pogodbe o zaposlitvi)
Sklep o izbiri se izbranemu kandidatu vroči osebno ali po elektronski poti na naslov, ki ga je kandidat navedel za obveščanje.
Banka v 8 dneh po zaključenem izbirnem postopku pisno oziroma po elektronski poti na elektronski naslov, ki ga je kandidat navedel na vlogi za zaposlitev, obvesti neizbrane kandidate o tem, da niso bili izbrani.
Izbrani kandidat mora pred sklenitvijo pogodbe predložiti banki dokazila v zvezi z uresničevanjem pravic iz delovnega razmerja na podlagi zakona in tega pravilnika ter opraviti zdravstveni pregled.
Pogodba o zaposlitvi vsebuje najmanj sestavine, ki so določene v Zakonu o delovnih razmerjih in kolektivni pogodbi. Predlog pogodbe o zaposlitvi banka izbranemu kandidatu vroči najpozneje 3 delovne dni pred začetkom delovnega razmerja.
Poskusno delo je obvezno za vse delavce, ki prvič sklenejo pogodbo o zaposlitvi z banko, razen za člane Sveta Banke Slovenije. V drugih primerih se poskusno delo določi na zahtevo direktorja oziroma področnega vodje.
Za poskusno delo delavcev s posebnimi pooblastili se uporabljajo določbe kolektivne pogodbe, če ni s tem pravilnikom določeno drugače. Oceno poskusnega dela delavcev s posebnimi pooblastili poda guverner ali področni vodja.
(sklenitev pogodbe o zaposlitvi s članom Sveta Banke Slovenije)
Banka na podlagi odločitve Državnega zbora o imenovanju člana Sveta Banke Slovenije sklene pogodbo o zaposlitvi s članom Sveta Banke Slovenije za 6 letni mandat, ko imenovani član svoj status uskladi s tretjim odstavkom 38. člena Zakona o Banki Slovenije.
Imenovani član najpozneje v dveh mesecih po objavi sklepa Državnega zbora o imenovanju v Uradnem listu RS poda banki pisno izjavo, s katero jamči, da niso podani razlogi nezdružljivosti s funkcijo člana Sveta Banke Slovenije iz 38. člena Zakona o Banki Slovenije. Svet Banke Slovenije na podlagi izjave člana ter drugih okoliščin ugotovi izpolnjevanje pogojev iz 38. člena Zakona o Banki Slovenije za nastop funkcije.
Pogodbo o zaposlitvi s članom Sveta Banke Slovenije v imenu banke podpiše guverner.
Pogodbo o zaposlitvi z guvernerjem v imenu banke podpiše viceguverner, ki opravlja funkcijo namestnika guvernerja.
(nastop dela člana Sveta Banke Slovenije)
Član Sveta Banke Slovenije nastopi funkcijo z dnem, ko nastopi delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ki jo sklene z banko.
Član mora skleniti pogodbo o zaposlitvi in nastopiti delo v banki najpozneje v treh mesecih od objave sklepa Državnega zbora o imenovanju v Uradnem listu RS.
Član Sveta Banke Slovenije lahko v skladu z organizacijo dela prevzame vodenje področja in opravlja druge naloge, ki jih določi guverner.
(imenovanje in mandat delavca s posebnimi pooblastili)
Banka sklene pogodbo o zaposlitvi z delavcem s posebnimi pooblastili na podlagi odločitve Sveta Banke Slovenije o imenovanju za trajanje mandata. Mandat delavca s posebnimi pooblastili je 4 leta.
Kandidata za delavca s posebnimi pooblastili predlaga v imenovanje Svetu Banke Slovenije guverner.
Guverner najpozneje tri mesece pred predvidenim potekom mandata delavca s posebnimi pooblastili predlaga Svetu Banke Slovenije njegovo ponovno imenovanje oziroma v tem roku odloči o izvedbi izbirnega postopka ter o tem obvesti delavca s posebnimi pooblastili.
Če delavcu s posebnimi pooblastili preneha mandat in do izteka mandata ni imenovan drug kandidat, ali gre za nepričakovano daljšo odsotnost delavca s posebnimi pooblastili, ali če delovno mesto delavca s posebnimi pooblastili ni zasedeno iz drugega razloga, lahko Svet Banke Slovenije na predlog guvernerja do imenovanja novega delavca s posebnimi pooblastili, z namenom nemotenega opravljanja nalog, začasno imenuje vršilca dolžnosti delavca s posebnimi pooblastili, vendar največ za 12 mesecev. Če po poteku mandata vršilca dolžnosti ni imenovan delavec s posebnimi pooblastili za polni mandat, lahko Sveta Banke Slovenije vnovič imenuje vršilca dolžnosti za največ 12 mesecev.
Vršilec dolžnosti delavca s posebnimi pooblastili mora izpolnjevati vse pogoje za zasedbo delovnega mesta, razen, če nobeden od prijavljenih kandidatov ne izpolnjuje predpisanih pogojev. Vršilec dolžnosti ima enak položaj in pristojnosti kot delavec s posebnimi pooblastili, katerega funkcijo začasno opravlja.
S kandidatom, ki ga imenuje Svet Banke Slovenije na mesto delavca s posebnimi pooblastili, se lahko zaradi priprave na delo sklene pogodba o zaposlitvi in nastopi delo en mesec pred nastopom mandata.
(upoštevanje organizacije dela)
Delavci opravljajo delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi v skladu z navodili in zahtevami pristojnega direktorja, vodje področja ali guvernerja (nadrejenega).
Direktor vodi organizacijsko enoto ter organizira, načrtuje, usmerja, spremlja, nadzoruje in povezuje delo delavcev na ravni organizacijske enote. V skladu s pravili o organizaciji in sistemizaciji v Banki Slovenije se za določene aktivnosti v okviru organizacijske enote lahko podelijo pristojnosti in odgovornost glede vodenja drugim delavcem.
Svetovalec guvernerja opravlja naloge svetovanja, ki jih je glede na zahtevana specialna znanja ali zaradi zahtevane samostojnosti pri svetovanju treba organizirati izven drugih organizacijskih enot.
Vodja področja v skladu z organizacijo dela na ravni področja usmerja, povezuje in koordinira delo direktorjev v organizacijskih enotah v okviru področja.
Guverner vodi poslovanje in organizira delo v banki tako, da na najvišji ravni usmerja, povezuje in koordinira delo vodij področij.
3 IZPLAČILA V ZVEZI Z DELOM IN NAPREDOVANJA
3.1 Plača
Plača delavca je sestavljena iz: osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov, kot jih opredeljuje kolektivna pogodba.
Osnovna plača za delovno mesto je zmnožek tarifnega količnika delovnega mesta, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi, in izhodiščne plače.
Tarifni količnik delovnega mesta pomeni razmerje posameznega delovnega mesta do vrednosti najbolj enostavnega delovnega mesta v banki, ki je ovrednoteno s tarifnim količnikom 1,00 (tarifni razred I).
Za namene tega pravilnika se kot individualna pogodba o zaposlitvi šteje pogodba, v kateri se tarifni količnik določi v skladu s 16. členom tega pravilnika.
Ne glede na druge določbe tega člena se osnovna plača člana Sveta Banke Slovenije in delavca s posebnimi pooblastili določi v skladu s 17. členom tega pravilnika.
Tarifni količnik se določi v okviru razpona tarifnega količnika za določeno delovno mesto, za katero je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi.
Razponi tarifnih količnikov za posamezno delovno mesto so opredeljeni v PRILOGI 1 tega pravilnika.
Vrednost tarifnega količnika 1,00 predstavlja izhodiščno plačo. Gibanje izhodiščne plače se uredi na podlagi sporazuma v skladu s kolektivno pogodbo. Vsakokratna višina izhodišče plače se objavi na spletni strani Banke Slovenije.
(kriteriji za določitev tarifnega količnika delavca)
Pri določitvi tarifnega količnika ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za delo na določenem delovnem mestu v okviru razpona se upoštevajo zlasti:
– skupne delovne izkušnje in delovne izkušnje na istih oziroma podobnih delih,
– formalna izobrazba in funkcionalna znanja delavca,
– plačila za primerljivo delo na trgu dela in
– pomen dela za poslovanje banke.
Pri določanju tarifnega količnika ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi se upoštevajo skupne delovne izkušnje in delovne izkušnje na istih oziroma podobnih delih ter formalna izobrazba in funkcionalna znanja delavca tako, da se v okviru posameznega razpona:
– najnižji oziroma nizek tarifni količnik praviloma določi za novo zaposlene delavce, ki izpolnjujejo minimalne zahteve za zasedbo delovnega mesta, ki se uvajajo oziroma učijo in/ali še nimajo veliko izkušenj na istem ali podobnem delovnem mestu,
– srednji tarifni količnik praviloma določi za novo zaposlene delavce, ki presegajo minimalne zahteve za zasedbo delovnega mesta, ter delno izpolnjujejo tudi zaželene pogoje ključnih funkcionalnih znanj in izkušenj,
– višji tarifni količnik praviloma določi za delavce, ki presegajo minimalne zahtevane pogoje za zasedbo delovnega mesta ter pretežno ali v celoti izpolnjujejo zaželene pogoje glede ključnih funkcionalnih znanj in izkušenj.
Banka lahko v primeru predvidene začasne odsotnosti delavca, ki bo trajala neprekinjeno več kot 3 mesece (vključno z začasno nezasedenostjo delovnega mesta zaradi prekinitve delovnega razmerja ali prerazporeditve delavca na drugo delovno mesto), na podlagi začasne razdelitve nalog odsotnega delavca dodeli dodatek za nadomeščanje delavcem, ki prevzamejo večji del nalog odsotnega delavca in zasedajo enako ali podobno zahtevno delovno mesto, s podobno vsebino dela kot ga je opravljal odsotni delavec.
V primerih iz prejšnjega odstavka se razdeli skupno največ 60 % začetnega tarifnega količnika za začasno nezasedeno delovno mesto, posamezni delavec pa lahko prejme največ 20 % začetnega tarifnega količnika za začasno nezasedeno delovno mesto.
Dodatek za nadomeščanje je časovno omejen na čas od izdaje sklepa o dodelitvi dodatka do ukinitve razporeditve dela (zaradi drugačne organizacije dela, vrnitve delavca ali ponovne zasedbe delovnega mesta) ter v vsakem primeru največ eno leto od izdaje sklepa. Če je po poteku enega leta delovno mesto še vedno nezasedeno, se lahko v utemeljenih primerih ponovno odloči o razporeditvi nalog na druge delavce in izda nov sklep o dodelitvi dodatka za nadomeščanje v skladu s tem členom.
(določitev tarifnega količnika delavca v primeru individualne pogodbe o zaposlitvi)
Za delo na delovnih mestih, za katero delavec lahko sklene individualno pogodbo o zaposlitvi, se tarifni količnik lahko določi največ v višini dvakratnika najvišjega tarifnega količnika, ki je določen v PRILOGI tega pravilnika, pri čemer si tarifni količniki v dodatnem razponu sledijo progresivno po 5 % linearni lestvici.
Tarifni količnik delavcu, ki sklepa individualno pogodbo določi guverner ali pooblaščena oseba z upoštevanjem kriterijev iz 15. člena tega pravilnika.
(določitev plače člana Sveta Banke Slovenije in delavca s posebnimi pooblastili)
Plača člana Sveta Banke Slovenije in delavca s posebnimi pooblastili je sestavljena iz:
– osnovne plače,
– dela plače za delovno uspešnost (kadar ta pravilnik to določa) in
– dodatkov.
Osnova za določitev osnovne plače člana Sveta Banke Slovenije in delavca s posebnimi pooblastili je povprečna bruto osnovna plača, izplačana po kolektivni pogodbi za tekoči mesec. Banka Slovenije povprečno bruto plačo, izplačano po kolektivni pogodbi za pretekli mesec objavi na spletni strani Banke Slovenije.
Osnovna plača viceguvernerja – člana Sveta Banke Slovenije se določi tako, da se osnova pomnoži s količnikom 4,27, osnovna plača guvernerja pa s količnikom 5,27.
Osnovna plača generalnega sekretarja se določi tako, da se osnova pomnoži s količnikom 3,54.
Najnižja osnovna plača svetovalca guvernerja se določi tako, da se osnova pomnoži s količnikom 1,72. Najvišja osnovna plača svetovalca guvernerja ne sme presegati 2,66 kratnika osnove.
Osnovna plača direktorja, ki je delavec s posebnimi pooblastili, se določi tako, da se osnova pomnoži s količnikom 2,01 (direktor oddelka) oziroma 1,72 (direktor službe) ter poveča za pribitek iz sedmega odstavka tega člena. Najvišja osnovna plača direktorja, ki je delavec s posebnimi pooblastili, skupaj s pribitkom ne sme presegati 3,19-kratnika osnove.
Osnovna plača direktorja, ki je delavec s posebnimi pooblastili, se poveča za dodatni pribitek, glede na naslednje kriterije:
a) Skupno število zaposlenih (brez upoštevanja tistih delavcev, ki nadomeščajo odsotne)
| Pribitek k tarifnemu količniku |
Do 25 | 0,08 |
Od 26 do 45 | 0,16 |
Od 46 do 60 | 0,24 |
Nad 60 | 0,33 |
b) vsebino glavnih poslovnih procesov v organizacijski enoti
| Pribitek k tarifnemu količniku |
Podporni poslovni procesi (kategorija C po FG) | 0,24 |
Druge CB funkcije (kategorija B po FG) | 0,33 |
Glavni (core-business) (kategorija A po FG) | 0,41 |
c) Strateške potrebe banke
| Pribitek k tarifnemu količniku |
Prioritete | 0,20 |
Plača oziroma pribitek iz prejšnjega odstavka se določi ob upoštevanju okoliščin v času sklepanja pogodbe o zaposlitvi in velja ves čas, za katerega se sklepa pogodba (ne glede na morebitne naknadne spremembe teh okoliščin).
V primeru pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela vršilca dolžnosti delavca s posebnimi pooblastili se določbe tega člena uporabljajo le za določitev višine osnovne plače v času opravljanja te funkcije.
Če se s kandidatom za delavcas posebnimi pooblastili zaradi priprave na delo sklene pogodba o zaposlitvi pred nastopom mandata, se za obdobje do nastopa mandata osnovna plača določi v višini 80 % osnovne plače (vključno s pribitki), ki bo določena za delovno mesto po nastopu mandata.
Ne glede na druge določbe tega pravilnika so delavci, ki so po rednem poteku mandata člana Sveta Banke Slovenije ali delavca s posebnimi pooblastili sklenili pogodbo o zaposlitvi z Banko Slovenije, eno leto po izteku mandata upravičeni do 80 % povprečne osnovne plače izplačane za zadnje tri mesece pred iztekom mandata. Po izteku enega leta se osnovna plača tega delavca določi glede na razpon tarifnega količnika za določeno delovno mesto, vendar v nobenem primeru ne more znašati manj, kot:
– za člana Sveta Banke Slovenije: najvišji TK, ki je določen za delovno mesto namestnika direktorja,
– za generalnega sekretarja: najvišji TK za izbrano delovno mesto iz Kataloga delovnih mest, vendar ne manj kot 5,07,
– za svetovalca guvernerja in direktorja, ki je delavec s posebnimi pooblastili: najvišji TK, ki je določen za delovno mesto pomočnika direktorja.
3.2 Spremljanje in ocenjevanje delovne uspešnosti delavca ter nagrade za izjemne rezultate
(spremljanje delovne uspešnosti)
Banka spremlja delovno uspešnost delavca za namene ocenjevanja in izplačila mesečne, polletne in letne delovne uspešnosti.
(kriteriji za ocenjevanje mesečne delovne uspešnosti)
Mesečna delovna uspešnost se spremlja po naslednjih kriterijih:
– kakovost dela,
– količina dela,
– odnos do dela in
– samostojnost pri delu.
Pri spremljanju delovne uspešnosti se izpolnjevanje kriterijev iz prejšnjega odstavka točkuje s točkami od 1 do 5, pri čemer se upoštevajo naslednje okoliščine tekočega ocenjevalnega obdobja:
– ugotovitve iz redne časovne, količinske in vsebinske kontrole tekočih nalog delavca,
– uspešnost izvedbe dogovorjenih nalog in realizacije ciljev, dogovorjenih z rednim letnim pogovorom,
– informacije, pohvale, opozorila in pritožbe sodelavcev ter drugih deležnikov delovnega procesa, v katerem sodeluje delavec,
– drugi dogodki, ki so pomembni pri uresničevanju pravic in obveznosti delavca v delovnem razmerju.
Ocena mesečne delovne uspešnosti se določi na podlagi vsote točk po vseh kriterijih iz prvega odstavka tega člena, v skladu s spodnjo tabelo:
Skupno število doseženih točk | ocena |
Od 18 do 20 | Izrazito preseganje pričakovanj – 5 |
Od 14 do 17 | Rahlo preseganje pričakovanj – 4 |
Od 10 do 13 | Doseganje pričakovanj – 3 |
Od 7 do 9 | Delno doseganje pričakovanj – 2 |
Do 6 | Nedoseganje pričakovanj – 1 |
V primeru odsotnosti delavca, ki traja ves čas ocenjevalnega obdobja (več kot 1 mesec), je delavec za to ocenjevalno obdobje neocenjen.
(kriteriji za ocenjevanje polletne delovne uspešnosti)
Ocenjevanje polletne delovne uspešnosti se izvaja glede na:
– oceno realizacije dogovorjenih nalog za določeno polletje,
– delo na projektih ter
– doseganje individualnih delovnih ciljev, ki so bili dogovorjeni med delavcem in nadrejenim.
Polletna delovna uspešnost se pri delavcu oceni tudi v primeru daljše odsotnosti delavca med letom, pri čemer se delovna uspešnost ocenjuje za čas prisotnosti na delu.
(ocena letne delovne uspešnosti)
Ocena letne delovne uspešnosti predstavlja osnovo za napredovanje/nazadovanje delavcev, enega izmed kriterijev v primeru ugotavljanja presežnih delavcev v skladu s kolektivno pogodbo in za nagrajevanja delavca.
Ocena letne delovne uspešnosti za tekoče leto je sestavljena iz:
– povprečja ocen mesečne delovne uspešnosti (ponder 0,6),
– povprečja ocen polletne delovne uspešnosti (ponder 0,2),
– ocene izraženosti kompetenc (ponder 0,2).
Skupna ocena izraženosti kompetenc se določi glede na doseganje zahtevanih kompetenc v obsegu, ki je določen za konkretno delovno mesto. Skupna ocena izraženosti kompetenc se določi kot:
– ocena 4 ali 5 – delavec dosega vse kompetence oziroma posamezne celo občutno presega,
– ocena 3 – delavec dosega večino kompetenc v zahtevani meri,
– ocena 1 ali 2 – delavec ne dosega večine kompetenc v zahtevani meri.
Ocena letne delovne uspešnosti se delavcu praviloma ne dodeli, če je bil v koledarskem letu odsoten z dela več kot šest mesecev (skupaj ali sumarno čez celo leto), razen kadar nadrejeni presodi, da je mogoče kljub temu oceniti njegovo delo.
(ocena polletne in letne delovne uspešnosti)
Ocena polletne in letne delovne uspešnosti je izražena na naslednji način:
– izrazito preseganje pričakovanj (ocena 5),
– rahlo preseganje pričakovanj (ocena 4),
– doseganje pričakovanj (ocena 3),
– delno doseganje pričakovanj (ocena 2),
– nedoseganje pričakovanj (ocena 1),
– neocenjen (ocena 0).
Nadrejeni mora ocene polletne in letne delovne uspešnosti delavca pisno obrazložiti delavcu.
(plačilo za delovno uspešnost)
Do mesečnega plačila za delovno uspešnost so praviloma upravičeni delavci, ki so pri ocenjevanju mesečne delovne uspešnosti ocenjeni najmanj z oceno (3) – doseganje pričakovanj.
Višina mesečnega plačila za mesečno delovno uspešnost se določi upoštevaje delavčevo oceno mesečne delovne uspešnosti in prisotnost na delu. Del plače za mesečno delovno uspešnost lahko znaša največ 20 % delavčeve osnovne plače, razen v novembru in decembru, ko lahko znaša največ 30 %.
Pri določanju višine plačila za mesečno delovno uspešnost (za polno prisotnost na delu) se upoštevajo naslednje usmeritve:
Mesečna ocena | Doseženo število točk | Priporočeni % mesečne delovne uspešnosti |
Izrazito preseganje pričakovanj – 5 | Od 18 do 20 | 12 – 20 |
Rahlo preseganje pričakovanj – 4 | Od 14 do 17 | 8 – 11 |
Doseganje pričakovanj – 3 | Od 10 do 13 | 0 – 7 |
Do polletnega plačila za delovno uspešnost so praviloma upravičeni delavci, ki so bili v polletju povprečno ocenjeni najmanj z oceno (4) – rahlo preseganje pričakovanj.
Višino polletne delovne uspešnosti se določi upoštevaje polletno oceno delovne uspešnosti in prisotnosti na delu.
Del plače za polletno delovno uspešnost lahko znaša največ 75 % delavčeve mesečne osnovne plače.
Delavci s posebnimi pooblastili in delavci, ki so sklenili individualno pogodbo o zaposlitvi, niso upravičeni do polletnega plačila za delovno uspešnost.
(sredstva za izplačilo delovne uspešnosti)
Banka Slovenije določi obseg sredstev, namenjenih za izplačilo mesečne delovne uspešnosti v višini najmanj 10 % bruto sredstev za osnovne plače v banki ter za izplačilo polletne delovne uspešnosti v višini najmanj 2 % bruto sredstev za osnovne plače v banki.
(zmanjšanje osnovne plače)
Nedoseganje pričakovanj pri ocenjevanju mesečne delovne uspešnosti (negativna delovna uspešnost) se lahko odraža z zmanjšanjem osnovne plače delavca ob izplačilu plače v naslednjem mesecu za največ 10 %.
Negativno delovno uspešnost morajo ocenjevalci pisno obrazložiti.
3.3 Napredovanja
Delavec lahko znotraj posameznega profila napreduje na istem delovnem mestu (plačno napredovanje) ali na drugo delovno mesto (karierno napredovanje).
Plačno napredovanje znotraj istega delovnega mesta je odvisno od ocene letne delovne uspešnosti delavca. Delavec lahko plačno napreduje največ 5 tarifnih količnikov v enem koledarskem letu.
Delavec ne more napredovati, če:
– od dneva dokončnosti odločbe o izrečenem disciplinskem ukrepu opomina ali denarne kazni še nista minili dve leti,
– če letna ocena delovne uspešnosti ni vsaj 3.
Če delavec zaradi mirovanja pogodbe, porodniške odsotnosti ipd. nima letne ocene, lahko plačno napreduje na podlagi obrazloženega predloga direktorja ob upoštevanju mesečne in polletne ocene delovne uspešnosti.
Delavec lahko napreduje vertikalno znotraj posameznega profila na drugo delovno mesto, če izpolnjuje formalne pogoje za zasedbo tega delovnega mesta, pri čemer se pri umestitvi v ustrezni plačilni razred na novem delovnem mestu upošteva tudi letna ocena delovne uspešnosti na trenutnem delovnem mestu.
3.4 Izredna izplačila v zvezi z delom
Guverner lahko delavcu, ki pri svojem delu doseže izjemne rezultate dela, dodeli denarni znesek kot guvernerjevo nagrado. Guverner ni upravičen do nagrade po tem členu.
Izjemni rezultati dela so predvsem (a ne izključno):
– uspešen zaključek projekta,
– izjemni rezultati med izvajanjem zahtevnega projekta, ki zahteva daljše časovno obdobje,
– izjemni rezultati dela pri izvedbi rednih/izrednih nalog glede na kakovost, kvantiteto, nadpovprečno delovno uspešnost, racionalen pristop pri opravljanju dela in znižanju stroškov, predlaganje novih metod in postopkov ter uporabnost tega pri delu.
Višina nagrade se določi največ v višini 3-kratnika povprečne bruto osnovne plače v banki, izplačane po kolektivni pogodbi v preteklem mesecu. Ne glede na prvi stavek lahko višina nagrade članu Sveta Banke Slovenije, delavcu s posebnimi pooblastili ali delavcu, ki ima sklenjeno individualno pogodbo o zaposlitvi, znaša največ 3-kratnik zadnje izplačane plače tega delavca.
Ne glede na tretji odstavek tega člena lahko guverner drugemu članu Sveta Banke Slovenije ali delavcu s posebnimi pooblastili dodeli guvernerjevo nagrado tudi v obliki enkratne nagradne odsotnosti z nadomestilom plače (največ 15 delovnih dni) v času trajanja mandata člana Sveta Banke Slovenije ali delavca s posebnimi pooblastili.
(plačilo ob koncu koledarskega leta)
Delavcu, ki je bil med 1. januarjem in 30. novembrom v delovnem razmerju z banko, pripada dodatno plačilo ob koncu koledarskega leta največ v višini ene povprečne mesečne delavčeve plače, prejete v tem koledarskem letu, sorazmerno času, za katerega je bil delavec zaposlen v banki.
4 DELOVNI ČAS IN ODSOTNOSTI Z DELA
(ureditev delovnega časa in izpolnjevanje delovne obveznosti)
Delavec opravlja delovno obveznost praviloma vsak dan od ponedeljka do petka.
Izjemoma lahko banka odredi, da delavec dela tudi v soboto ali na drug dela prosti dan (nedeljo, praznik), če to zahteva nenadoma povečan obseg dela, izpolnjevanje neodložljivih nalog ali narava dela.
Razporeditev delovnega časa delavca se določi glede na naravo dela in organizacijo delovnega procesa v banki, da se zagotovi nemoten proces dela. Delovni čas je zaradi zahtev organizacije delovnega procesa, narave dela ali potreb uporabnikov in pod pogoji, določenimi z zakonom, kolektivno pogodbo ali notranjimi akti banke, lahko neenakomerno razporejen ali začasno prerazporejen. Delo je lahko organizirano kot izmensko, delo v deljenem delovnem času, uvede pa se lahko tudi dežurstvo ali pripravljenost na domu.
Začasna prerazporeditev polnega delovnega časa se lahko odredi, kadar to zahteva organizacija dela in mora biti delo opravljeno brez prekinitve oziroma določenega dne ali v določenem roku ali v izjemnih okoliščinah. O začasni prerazporeditvi delovnega časa mora biti delavec obveščen najmanj en dan pred razporeditvijo delovnega časa.
(delovna obveznost delavca)
Ob upoštevanju z zakonom določenih praznikov in dela prostih dni mora delavec opraviti svojo dnevno delovno obveznost v okviru obvezne prisotnosti na delu, ki je določena z notranjimi akti.
Delavec mora opraviti mesečno delovno obveznost z dejansko opravljenimi delovnimi urami v tekočem mesecu (delovni dnevi) ali s prenosom presežka delovnih ur iz prejšnjega meseca.
Zaradi potreb delovnega procesa oziroma narave dela lahko banka uvede izmensko delo, ki se izmenoma opravlja v dveh izmenah (dnevni in nočni).
Pri dvoizmenskem delu se za delo v dnevni izmeni šteje delo od 7. do 19. ure, za delo v nočni izmeni pa delo od 19. do 7. ure zjutraj.
Izmensko delo se šteje kot delo v posebnih delovnih pogojih, ki izvirajo iz razporeditve delovnega časa.
Za delo v deljenem delovnem času se šteje delo, ki ga delavec opravlja s prekinitvijo med dvema deloma dnevnega delovnega časa, ki traja več kakor 1 uro. Odmor med delovnim časom se ne všteva v čas prekinitve dela.
Delo v deljenem delovnem času se šteje za delo v posebnih delovnih pogojih, ki izvirajo iz razporeditve delovnega časa.
(odrejanje nadurnega dela)
Pri odreditvi nadurnega dela se pod pogoji, določenimi z zakonom, določi čas opravljanja nadurnega dela, vsebina dela, ki ga mora delavec opraviti, ter razlogi za izjemnost in nujnost situacije.
Nadurno delo se delavcu odredi vnaprej. Če zaradi narave dela oziroma nujnosti naloge to ni mogoče, se lahko nadurno delo odredi ustno, pisni sklep pa se mora izdati naknadno, najpozneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu.
(upoštevanje nadurnega dela)
Kadar je delavcu odrejeno delo prek polnega delovnega časa (nadurno delo), se mu kot nadurno delo upošteva čas, prebit na delu po izpolnjeni dnevni delovni obveznosti.
Opravljeno nadurno delo se delavcu izplača pri plači za mesec, v katerem je bilo opravljeno.
Za pripravljenost na domu se šteje delavčeva prisotnost doma ali na drugem dogovorjenem kraju, ko je pripravljen na poziv takoj nastopiti delo.
Delavec mora biti v času, ko mu je odrejena pripravljenost na domu, dosegljiv in razpoložljiv tako, da v najkrajšem možnem času prispe na svoje delovno mesto oziroma na drugo predhodno odrejeno lokacijo.
Pripravljenost na domu je delovna obveznost, čas pripravljenosti na domu pa se ne šteje v delovni čas.
(vrste odsotnosti z dela)
Odsotnost z dela je celodnevna odsotnost ali odsotnost med delovnim časom, ko delavec ne opravlja dela za banko. Odsotnost z dela je:
– opravičena in neopravičena odsotnost,
– plačana in neplačana odsotnost.
Odsotnost z dela mora delavec praviloma vnaprej uskladiti z nadrejenim.
Za neopravičeno odsotnost se šteje odsotnost z dela, če delavec oziroma druga oseba v njegovem imenu odsotnosti predhodno ne uskladi oziroma najpozneje v 24 urah po začetku odsotnosti, ki je ni mogel predvideti (oziroma nemudoma, ko je to mogoče), utemeljenih razlogov za odsotnost ne sporoči nadrejenemu.
Neplačane odsotnosti so opravičene odsotnosti, pri katerih delavcu v skladu s kolektivno pogodbo ali tem pravilnikom za čas odsotnosti mirujejo pravice in obveznosti iz delovnega razmerja ter opravičene odsotnosti, ki jih mora delavec nadomestiti z delom.
Banka poleg odsotnosti na podlagi predpisov in kolektivne pogodbe omogoči delavcem naslednje plačane odsotnosti:
– odsotnost zaradi krvodajalstva na dan oddaje,
– odsotnost zaradi izobraževanja ali opravljanja strokovnega izpita, skladno s pogodbo o izobraževanju, ki jo delavec sklene z banko, vendar največ 35 dni,
– poraba presežka ur,
– odsotnost zaradi uveljavitve pravice do 30-minutnega odmora za malico med delovnim časom,
– druge plačane odsotnosti, ki so določene s tem pravilnikom.
Delavcu se poleg primerov določenih v zakonu, prizna plačana odsotnost za čas dejanske odsotnosti v primerih:
– udeležbe v akcijah humanitarnega značaja (pomoč ob elementarnih nesrečah, prometnih nesrečah ipd.),
– udeležbe na pogrebih sodelavcev in njihovih ožjih družinskih članov (partnerja, otrok, staršev),
– pričanje na sodiščih,
– opravljanja študijskih obveznosti po pogodbi o izobraževanju,
– odsotnost za delo sindikalne organizacije v skladu s sporazumom.
Za plačane odsotnosti delavca se za čas največ 3 ur v posameznem dnevu štejejo:
– obvezno cepljenje ob epidemijah,
– iskanje zdravstvenega varstva v zvezi z odkrivanjem, preprečevanjem, zatiranjem in zdravljenjem bolezni, za katere velja po zakonu obveznost prijave,
– obsevanje, injekcije, prevezovanja, če tako obliko posegov med delovnim časom zahteva način zdravnikovega dela oziroma zdravstvene organizacije,
– izvajanje predpisane zdravniške terapije, če to zahteva način dela zdravstvene organizacije,
– laboratorijske preiskave, če to zahteva način dela zdravstvene organizacije,
– obiski pri splošnem zdravniku ali specialistu, če je zdravniška pomoč nujna in neodložljiva, ali če to zahteva način zdravnikovega dela oziroma zdravstvene organizacije,
– zdravstveno varstvo otrok, če je zdravniška pomoč nujna in neodložljiva, ali to zahteva način zdravnikovega dela oziroma zdravstvene organizacije,
– spremstvo bolnikov in rekonvalescentov, če gre za ožje družinske člane,
– zdravljenje bolezni zasvojenosti.
Plačane odsotnosti iz tega člena mora delavec izkazati z ustreznim dokazilom (s potrdilom o obisku pri zdravniku, vabilom itd.), ki ga predloži najpozneje zadnji dan v mesecu.
V primeru odsotnosti z dela zaradi bolezni (bolniška odsotnost) mora delavec zagotoviti potrdilo zdravnika o upravičeni odsotnosti z dela najpozneje zadnji dan v mesecu v katerem se obračuna nadomestilo v breme banke. Če delavec dokazila o upravičeni bolniški odsotnosti iz objektivnih razlogov ne predloži v tekočem mesecu, se nadomestilo plače obračuna v naslednjem mesecu.
Delavcu plačanih odsotnosti ni treba nadomeščati z delom.
(letni dopust članov Sveta Banke Slovenije in delavcev s posebnimi pooblastili)
Člani Sveta Banke Slovenije in delavci s posebnimi pooblastili so upravičeni do letnega dopusta v višini:
– 30 delovnih dni v koledarskem letu do vključno 15 let delovne dobe,
– 33 delovnih dni v koledarskem letu nad 15 let delovne dobe in do dopolnjenega 50. leta starosti,
– 35 delovnih dni v koledarskem letu ob doseženi starosti 50 let.
Članu Sveta Banke Slovenije in delavcu s posebnimi pooblastili pripada regres za letni dopust, najmanj v višini povprečnega regresa v Banki Slovenije, izplačanega po kolektivni pogodbi za tekoče leto.
(delovni čas v primeru službenega potovanja)
Delavcu se za čas službenega potovanja obračuna delovni čas v dejanskem trajanju službene poti in opravljanja dela, vendar največ 10 ur dnevno. Na predlog nadrejenega se delavcu lahko obračuna delovni čas tudi v trajanju nad 10 ur, če je dejansko opravljanje dela trajalo več kot 10 ur dnevno. V primeru službene poti zaradi izobraževanja se delavcu obračuna delovni čas v trajanju največ 8 ur dnevno.
Če je delavec na službenem potovanju tudi v soboto, nedeljo ali ob drugih dela prostih dnevih, se delavcu za ta dan obračuna toliko ur, kolikor je trajala pot in dejansko opravljanje dela, vendar le, če je imel delavec v okviru službenega potovanja na ta dan delovne obveznosti (delo, sestanek, izobraževanje ipd.) oziroma je potoval. Kadar delavec nima delovnih obveznosti, čeprav je na službeni poti, se ta čas šteje kot čas počitka.
5 POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM
(povračilo stroškov prehrane)
Delavci, ki so na delu prisotni najmanj 4 ure, imajo pravico do povračila stroškov prehrane med delom za dneve prisotnosti na delu.
Delavec je upravičen do povračila stroškov za prehrano v višini, ki jo na podlagi zakona, ki ureja povračila stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov, z upoštevanjem rasti cen prehrambnih izdelkov objavi minister, pristojen za delo.
Povračilo stroškov prehrane se obračuna in izplača s plačo za pretekli mesec.
Delavec ni upravičen do povračila stroškov prehrane za dneve:
– dopusta,
– službenega potovanja, ko mu je zagotovljena dnevnica,
– ko je prisoten na delu manj kot 4 ure,
– ko je delavec udeležen na poslovnem kosilu v zvezi z opravljanjem službenih nalog.
Delavec je upravičen do nadomestila stroškov za prehrano na službeni poti v obliki dnevnice.
Dnevnica in nadomestilo za prehrano iz prejšnjega člena se izključujeta, razen če delavec v okviru dneva dela več kot 4 ure na svojem delovnem mestu (in je zato upravičen do nadomestila za prehrano in dnevnice v sorazmerni višini za preostali del delovnega časa na službeni poti).
Ne glede na druge določbe tega člena se dnevnica za službeno pot delavcu izplača največ v višini, do katere se dnevnice ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja v skladu z vsakokrat veljavnimi davčnimi predpisi.
Delavcu pripada dnevnica za službeno pot v Republiki Sloveniji v višini, ki je določena na podlagi zakona, ki ureja povračila stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov.
Delavec ni upravičen do dnevnice, če ima v okviru službene poti na območju Republike Slovenije zagotovljeno celotno prehrano ali če ima v času službenega potovanja, ki traja več kot 6 ur in manj kot 8 ur zagotovljen vsaj en obrok. Če ima delavec na službenem potovanju na območju Republike Slovenije, ki traja več kot 12 ur in manj kot 24 ur, zagotovljene posamezne obroke, se za zagotovljeni zajtrk odšteje 10 %, za kosilo oziroma večerjo pa po 35 % vrednosti dnevnice. V primeru trajanja službenega potovanja na območju Republike Slovenije, ki traja več kot 8 ur in manj kot 12 ur, se za zagotovljeni zajtrk odšteje 15 %, za kosilo oziroma večerjo pa po 40 % vrednosti dnevnice.
Delavcu pripada dnevnica za službeno pot v tujino v višini, ki je določena z uredbo Vlade RS o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino.
Delavcu, ki ima na službenem potovanju v tujino zagotovljeno celotno prehrano, se za pokritje morebitnih drugih stroškov (brez potrebnega dokazila) povrne 20 % dnevnice. Če ima delavec na službenem potovanju, ki traja več kot 14 ur in manj kot 24 ur, zagotovljene posamezne obroke, se za zagotovljeni zajtrk odšteje 10 %, za kosilo oziroma večerjo pa po 35 % vrednosti dnevnice. V primeru trajanja službenega potovanja nad 8 ur in manj kot 14 ur se za zagotovljeni zajtrk odšteje 15 %, za zagotovljeno kosilo oziroma večerjo pa po 40 %. Delavcu ne pripada dnevnica, če ima med službenim potovanjem v tujino, ki traja več kot 6 ur in manj kot 8 ur, zagotovljen vsaj en obrok.
(povračilo stroškov za uporabo lastnega avtomobila v službene namene)
Če delavec na službenem potovanju uporablja lastno vozilo, se mu povrne kilometrina v skladu z zakonom, ki ureja povračila stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov.
Ne glede na prejšnji odstavek se kilometrina za uporabo lastnega vozila na službeni poti delavcu izplača največ v višini, do katere se kilometrina za uporabo lastnega vozila na službeni poti ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja v skladu z vsakokrat veljavnimi davčnimi predpisi.
(povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela)
Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela pripada delavcu glede na najkrajšo razdaljo od kraja običajnega prebivališča do delovnega mesta, če ta razdalja znaša več kot en kilometer. Običajno prebivališče je prebivališče delavca, kjer ima prijavljen stalni ali začasni naslov in s katerega običajno prihaja na delo.
Stroški prevoza na delo in z dela se delavcu povrnejo za vsak dan prihoda na delo in sicer v višini stroška dveh enkratnih vozovnic (prihod in odhod) javnega prevoza. Pri povračilu stroškov se upošteva javni prevoz, ki je najbližje običajnemu prebivališču delavca.
Delavcu z običajnim prebivališčem na območju Ljubljane (cona 1, 2, 3) se povrnejo stroški prevoza na delo in z dela za vsak dan prihoda na delo v višini dveh enkratnih dnevnih vozovnic po ceniku Ljubljanskega potniškega prometa (LPP).
Ne glede na prejšnji odstavek se delavcu kot strošek prevoza na delo in z dela povrne kilometrina (za vsak polni kilometer) v skladu z zakonom, ki ureja povračila stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov:
– za razdaljo od običajnega prebivališča do prve (najbližje) postaje javnega prevoza v smeri proti delovnemu mestu, če ta znaša več kot 1 kilometer,
– če mora delavec zaradi izjemnih potreb delovnega procesa, izrednega dogodka ali zaradi dela izven redno predvidenega razporeda priti na delo,
– če javni prevoz ni na voljo (javni prevoz ne obstaja ali javnega prevoza glede na vozni red in delovni čas delavca ni možno uporabiti ali bi uporaba javnega prevoza za delavca pomenila več kot eno uro časovne izgube v eno smer, pri čemer se kot časovna izguba upoštevata trajanje najkrajše pešpoti do javnega prevoza in čakanje v primeru prestopanja, brez upoštevanja časa trajanja vožnje).
Kilometrina iz prejšnjega odstavka se delavcu izplača največ v višini, do katere se kilometrina za prevoz na delo in z dela ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja v skladu z vsakokrat veljavnimi davčnimi predpisi.
Stroški prevoza se obračunavajo za dejansko število prihodov delavca na delo. Delavcu se mesečno povrnejo stroški prevoza na delo in z dela.
Delavcu ne pripada povračilo stroškov prevoza v naslednjih primerih:
– če ima v uporabi službeno vozilo v ta namen,
– če je bivališče delavca od delovnega mesta oddaljeno manj kot 1 km,
– če koristi redni letni dopust ali če je na bolniškem dopustu,
– če so stroški prevoza vsebovani v stroških službenega potovanja,
– če opravlja delo na domu.
Vsako spremembo običajnega prebivališča, mora delavec v osmih dneh sporočiti banki.
Vsi delavci, ki uporabljajo primestni, medkrajevni in mestni potniški promet ob spremembi cen prevozov oziroma najmanj enkrat letno predložijo banki dokazilo o ceni vozovnice javnega prevoza.
Delavcem, ki za prihod na delo uporabljajo primestni in medkrajevni potniški promet, povračilo mestnega potniškega prometa ne pripada, razen če so razporejeni na delo na dislocirani enoti banke, ki je oddaljena več kot 1 km od sedeža banke.
Za izračun razdalij za potrebe tega člena se upoštevajo podatki aplikacije Google Zemljevidi (vključno s podatki o trajanju in poteku najkrajše pešpoti pri izračunu časovne izgube).
6 PRENEHANJE POGODBE O ZAPOSLITVI
(odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov)
Banka lahko delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi, če preneha potreba po opravljanju določenega dela zaradi utemeljenega poslovnega razloga, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
Odpravnina delavca, ki mu je odpovedana pogodba iz poslovnih razlogov, se določi v višini odpravnine, ki pripada presežnim delavcem v skladu s kolektivno pogodbo.
(odpravnina v primeru programa prostovoljnega upokojevanja)
Če banka sprejme posebne programe prostovoljnega upokojevanja delavcev, višina odpravnine oziroma finančnega nadomestila delavcu lahko presega višino odpravnine ob upokojitvi, ki je določena v kolektivni pogodbi. Način izračuna odpravnine oziroma nadomestila ter spodnji in zgornji prag odpravnine določi Svet Banke Slovenije.
(prenehanje pogodbe o zaposlitvi članu Sveta Banke Slovenije in delavcu s posebnimi pooblastili)
Članu Sveta Banke Slovenije in delavcu s posebnimi pooblastili preneha delovno razmerje z Banko Slovenije z iztekom mandata, za katerega so bili imenovani ali na podlagi predčasne razrešitve.
Član Sveta Banke Slovenije je predčasno razrešen zaradi nastanka nezdružljivosti, neizpolnjevanja pogojev ali hujše kršitve na strani člana z dnem, ko Državni zbor Republike Slovenije v skladu z zakonom ugotovi, da so pri članu podani navedeni razlogi za predčasno razrešitev.
Če član Sveta Banke Slovenije sam zahteva predčasno razrešitev, se šteje, da je dal odpoved pogodbe o zaposlitvi. V tem primeru članu preneha mandat z dnem, ko preneha pogodba o zaposlitvi.
Svet Banke Slovenije lahko na predlog guvernerja razreši delavca s posebnimi pooblastili pred potekom mandata iz krivdnega razloga, poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti na podlagi postopka v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.
(ponudba nove pogodbe po prenehanju mandata)
Članom Sveta Banke Slovenije in delavcem s posebnimi pooblastili, ki jim je prenehal mandat zaradi rednega poteka in niso bili ponovno imenovani, ne glede na to, ali so kandidirali za nov mandat ali ne, mora banka najmanj 30 dni pred iztekom mandata ponuditi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto, ki ustreza vrsti in stopnji njihove izobrazbe in delovnim izkušnjam.
V primeru prenehanja mandata zaradi predčasne razrešitve delavca s posebnimi pooblastili iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti mora Banka Slovenije delavcu s posebnimi pooblastili ponuditi sklenitev pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto, ki ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe in delovnim izkušnjam.Če delavec s posebnimi pooblastili ne sprejme ponudbe za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo in nedoločen čas, mu delovno razmerje preneha in je upravičen do odpravnine v skladu z določili kolektivne pogodbe.
(odpravnina člana Sveta Banke Slovenije in delavca s posebnimi pooblastili)
Članu Sveta Banke Slovenije ali delavcu s posebnimi pooblastili, ki v primeru prenehanja mandata zaradi rednega poteka odkloni sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi z Banko Slovenije, ki ustreza vrsti in stopnji njegove izobrazbe ter delovnim izkušnjam, in mu zato preneha delovno razmerje z banko, pripada odpravnina v višini 6-kratnika njegove bruto povprečne mesečne plače v zadnjih treh mesecih pred iztekom mandata.
Če članu Sveta Banke Slovenije ali delavcu s posebnimi pooblastili delovno razmerje preneha zaradi upokojitve, mu ob odhodu v pokoj pripada odpravnina v skladu s kolektivno pogodbo.
Članu Sveta Banke Slovenije ne pripada pravica do odpravnine, če je bil predčasno razrešen iz razloga po 39. členu Zakona o Banki Slovenije.
Delavcu s posebnimi pooblastili ne pripada pravica do odpravnine, če je sam odpovedal pogodbo o zaposlitvi oziroma če mu je delovno razmerje prenehalo iz krivdnih razlogov.
Delavec s posebnimi pooblastili je v primeru predčasne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga upravičen do odpravnine po kolektivni pogodbi. Če je bil delavec s posebnimi pooblastili predčasno razrešen iz krivdnih razlogov, Banka Slovenije začne postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi v skladu z določili zakona, ki ureja delovna razmerja.
Če je Svet Banke Slovenije dosedanjega delavca s posebnimi pooblastili imenoval, da po poteku mandata začasno opravlja dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili kot vršilec dolžnosti, mu odpravnina v zvezi z opravljanjem funkcije delavca s posebnimi pooblastili pripada, ko mu preneha delovno razmerje za začasno opravljanje del in nalog delavca s posebnimi pooblastili.
7 POSEBNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI
7.1 Strokovno usposabljanje
(opravljanje strokovnega izpita)
Delavec, ki mu banka omogoči opravljanje strokovnega izpita, je upravičen do povračila stroškov opravljanja izpita in lahko zaprosi za plačano odsotnost z dela zaradi priprav na strokovni izpit v skupnem trajanju do največ 35 delovnih dni.
V primeru opravljanja strokovnega izpita pod pogoji iz prejšnjega odstavka, banka in delavec skleneta pogodbo o izobraževanju, kjer se poleg zgoraj omenjenih pogojev določi, da mora delavec po uspešno opravljenem izobraževanju oziroma opravljenem strokovnem izpitu, ostati v Banki Slovenije dve leti od dneva opravljenega izpita ali pa v nasprotnem primeru banki povrniti sorazmerni del stroškov, povezanih z izobraževanjem.
7.2 Delo na domu
Kot delo na domu po tem pravilniku se šteje opravljanje dela na lokaciji, ki jo določi delavec na svojem domu ali na drugi lokaciji zunaj poslovnih prostorov banke in se izvaja kot redno ali občasno opravljanje delovnih nalog na daljavo.
Stalno ali občasno delo na domu lahko banka delavcu odobri, kadar je glede na zahteve delovnega procesa in izražene kompetence delavca mogoče pričakovati, da bo delavec delo opravljal učinkovito in/ali kakovostno.
Banka lahko delavcu odobri stalno ali občasno delo na domu tudi v drugih utemeljenih primerih (na primer zaradi zdravstvenih ali socialnih razmer delavca, izrednih vremenskih ali prometnih razmer in podobno), če ni s tem bistveno zmanjšana učinkovitost dela, ki ga mora opraviti delavec v skladu s pogodbo o zaposlitvi.
Delo na domu se lahko določi za celotno trajanje ali le del delovnega časa delavca.
V pogodbi o zaposlitvi se podrobno uredijo pravice, obveznosti in pogoji dela na domu. Za delavce, pri katerih je v pogodbi o zaposlitvi določena možnost občasnega dela od doma, lahko banka z notranjimi pravili določi, da ob določenih dnevih opravljajo delo od doma.
Za čas opravljanja dela na domu delavcu pripada nadomestilo v višini 2,6 EUR na dan in se usklajuje z gibanjem izhodiščne plače, vendar največ do višine, do katere se višina nadomestila ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja v skladu z davčnimi predpisi.
Delavec mora delodajalcu sporočiti vsako spremembo, ki bi lahko vplivala na organizacijo in pogoje za delo od doma.
7.3 Mirovanje pogodbe o zaposlitvi
(mirovanje pogodbe zaradi začasnega dela pri drugem delodajalcu)
Delavcu, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas pri drugem delodajalcu v zvezi z izvajanjem nalog javnega pomena oziroma v javnem interesu, lahko banka na podlagi dogovora za čas opravljanja dela pri drugem delodajalcu odobri mirovanje pogodbe o zaposlitvi.
Delavec se po izteku mirovanja pogodbe o zaposlitvi vrne na delo v Banko Slovenije pod pogoji, ki so določeni v dogovoru glede mirovanja pogodbe. Če v času vrnitve na delo delavcu ni mogoče zagotoviti dela na istem delovnem mestu, lahko banka delavcu ponudi pogodbo o zaposlitvi za drugo ustrezno delovno mesto oziroma vrsto dela.
7.4 Napotitev na delo v tujino
(napotitev delavca na začasno delo v tujino)
Banka Slovenije lahko napoti delavca na začasno delo v tujino, kjer delavec za določen čas opravlja delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi z banko ter v skladu z navodili, ki jih delavec prejme od banke za opravljanje dela v tujini.
V času napotitve ostane delavec v delovnem razmerju z Banko Slovenije. S pogodbo o zaposlitvi se za čas dela v tujini delavcu določi osnovna plača za delo v tujini tako, da se osnova za izračun plače v banki pomnoži z indeksom življenjskih stroškov, ki je za kraj dela določen v vsakokratni uredbi, ki ureja plače in druge prejemke javnih uslužbencev za delo v tujini. Če za posamezni kraj indeks življenjskih stroškov ni določen, se upošteva pretvornik za glavno mesto države.
S pogodbo o zaposlitvi se določijo povračila stroškov delavcu v zvezi z začasno napotitvijo na delo v tujino v skladu s tem pravilnikom. Banka bo delavcu v zvezi z napotitvijo na delo v tujino nudila vso ustrezno strokovno pomoč (npr. davčno svetovanje, pravno svetovanje, svetovanje glede plačila prispevkov za socialno varnost), če jo bo ta potreboval, in sicer skupno največ v višini 1.500 EUR v posameznem koledarskem letu, oziroma v izjemnih primerih (npr. ob spremembah zakonodaje ali za obravnavo posebno kompleksnih vprašanjih) največ 3.500 EUR v posameznem koledarskem letu.
(povračila in dodatki v primeru napotitve na delo v tujino)
Delavcu, ki ga banka napoti na delo v tujino, pripadajo naslednja povračila in dodatki:
– povračilo potnih in selitvenih stroškov,
– povračilo stroškov za nastanitev,
– dodatek za oddaljenost,
– povračilo stroškov prostovoljne vključitve v obvezna zavarovanja za socialno varnost za nezaposlenega partnerja,
– povračilo dela stroškov vpisnine in šolnine,
– povračilo stroškov obveznega zdravstvenega zavarovanja,
– organizacija oziroma povračilo stroškov, nastalih ob smrti uslužbenca na delu v tujini oziroma ožjega družinskega člana, ki je z njim prebival v tujini,
– nadomestilo za nezaposlenega partnerja,
– nadomestilo za nepreskrbljene otroke.
Povračila in dodatki iz prejšnjega odstavka se delavcu priznajo v višini, ki je določena v vsakokratni uredbi, ki ureja plače in druge prejemke javnih uslužbencev za delo v tujini, če ni s tem pravilnikom izrecno določeno drugače.
Pri povračilu potnih in selitvenih stroškov iz prve alineje prvega odstavka tega člena se stroški, povezani s potovanjem in selitvijo družinskih članov delavca, povrnejo, če je delavec začasno napoten na delo v tujino za obdobje, ki je daljše od 12 mesecev.
Za povračilo stroškov za nastanitev iz druge alineje prvega odstavka tega člena, se upošteva limit v višini 50 % od osnove, ki je sestavljena iz osnovne plače za delo v tujini, nadomestila za nezaposlenega partnerja in nadomestila za nepreskrbljene otroke.
Povračilo stroškov iz tega člena ne pripada delavcem, ki prejmejo povračilo za potne in selitvene stroške iz drugega naslova, zlasti od institucij drugih držav ali mednarodnih organizacij. Če tuja ustanova za napotenega delavca krije določene stroške, banka napotenemu delavcu izplača kot povračilo stroškov celotni znesek, ki ga tuja ustanova za kritje navedenih stroškov nakaže banki, z upoštevanjem davčne obravnave v skladu s predpisi, ki veljajo v Republiki Sloveniji.
Delavec, ki je napoten na delo v tujino, je v zvezi z opravljanjem dela v tujini poleg dodatkov in povračil iz tega člena upravičen tudi do povračil in prejemkov, ki pripadajo delavcem banke v skladu s kolektivno pogodbo ali tem pravilnikom.
(minimalni obseg pravic napotenega delavca v tujino)
Delodajalec delavcu v času napotitve zagotavlja pravice v skladu z določbami zakona ali drugega predpisa ter kolektivne pogodbe ali drugih aktov s splošno veljavnostjo ali veljavnostjo na ravni dejavnosti, ki v državi napotitve urejajo delovni čas, odmore in počitke, nočno delo, minimalni letni dopust, plačo, varnost in zdravje pri delu, posebno varstvo delavcev in zagotavljanje enakopravnosti, če je to za delavca ugodneje.
7.5 Blagajniško in trezorsko poslovanje
(odgovornost za blagajniški riziko)
Delavec, ki opravlja delo operaterja v števnici ali blagajnika na blagajni Banke Slovenije, je odgovoren za pravilno stanje gotovine v števnici ali v blagajni ves čas, ko izvaja blagajniško poslovanje (ročna manipulacija z gotovino). Kadar je po zaključku dela ugotovljen manko gotovine za katerega je odgovoren operater ali blagajnik, razliko v višini manka poravna delavec iz lastnih sredstev.
Delavec, ki opravlja delo operaterja ali blagajnika, je iz naslova odgovornosti po tem členu upravičen do dodatka za blagajniški riziko v skladu s kolektivno pogodbo in sicer za dneve, ko dejansko izvaja blagajniško poslovanje z ročno manipulacijo z gotovino na blagajni ali v števnici.
(odgovornost v zvezi s trezorskim poslovanjem)
Delavec, ki opravlja delo kontrolorja trezorskih vrednosti v trezorju Banke Slovenije (trezorsko poslovanje), je odgovoren za skrbno hrambo ključev oziroma šifer trezorja ter za pravilno stanje gotovine v trezorju ves čas, ko izvaja trezorsko poslovanje.
Delavec, ki izvaja trezorsko poslovanje (delo kontrolorja trezorskih vrednosti) je iz naslova odgovornosti po tem členu upravičen do dodatka za trezorsko soključarstvo ter hrambo šifer trezorja v skladu s kolektivno pogodbo za dneve, ko je bil razporejen na delo kontrolorja trezorskih vrednosti v trezorju in je imel možnost dostopa do trezorja.
7.6 Avtorska dela zaposlenih
(izdelava avtorskega dela)
Banka lahko delavcu, ki je strokovnjak na določenem področju in ima v opisu del in nalog določeno tudi pripravo in izvajanje avtorskih del, naroči izdelavo avtorskega dela v obliki pisnega prispevka, predavanja ali podobnega prispevka.
Avtorski prispevek predstavlja strokovno in celovito predstavitev določene teme v obliki predavanja ali pisnega prispevka s področja delovanja Banke Slovenije, ki zahteva širša in poglobljena znanja, vključuje poglede in stališča avtorja o obravnavanih temah ter presega splošno informativno raven.
Delavec izdela avtorsko delo v skladu z usmeritvami in navodili pristojne osebe, ki tudi potrdi ustreznost pripravljenega avtorskega dela.
(pravice iz avtorskega dela)
Materialne avtorske pravice in druge pravice avtorja na avtorskem delu, vključno s pravicami avtorja na osnovi podatkov in kolektivnem delu, so prenesene na banko za neomejen čas, avtor pa obdrži moralno avtorsko pravico in pravico, da uporablja avtorsko delo iz delovnega razmerja v okviru svojih zbranih del.
(nagrada za avtorsko delo)
Delavec je v zvezi s pripravo oziroma izvedbo avtorskega prispevka kot avtor upravičen do nagrade za avtorsko delo.
Višina nagrade (v bruto znesku) za določeno avtorsko delo se določi glede na zahtevnost avtorskega dela in se izračuna kot zmnožek števila točk, ki se v skladu s tem pravilnikom priznajo za določeno vrsto avtorskega dela, ter vrednosti točke.
Za izvedbo strokovnega predavanja s podajanjem razlage in analize strokovnih vprašanj (vključno s predstavitvijo) ali sodelovanje v vodeni strokovni razpravi (okrogla miza), ki presega informativno raven, se prizna 15 točk/uro predavanja.
Za pisni prispevek (članek, izobraževalno gradivo), ki vključuje razlago in analizo strokovnih vprašanj v obsegu do 15.000 znakov (s presledki) se prizna 38 točk / avtorski prispevek, za pisni prispevek v obsegu do 30.000 znakov (s presledki) 76 točk / avtorski prispevek.
Za svetovalni dan v okviru bilateralne mednarodne tehnične pomoči se prizna 30 točk / svetovalni dan, za svetovalni dan v okviru EU ali ESCB programov tehnične pomoči pa 60 točk / svetovalni dan.
Za prispevek v publikacijah Banke Slovenije se prizna:
– 38 točk/avtorsko delo za prispevek v publikaciji Kratke ekonomsko-finančne analize,
– 100 točk/avtorsko delo za prispevek v publikaciji Prikazi in analize,
– 720 točk/avtorsko delo za prispevek v obliki delovnega zvezka Banke Slovenije.
Vrednost 1 točke je enaka 10 EUR.
V primeru soavtorstva se nagrada za avtorsko delo razdeli po medsebojnem dogovoru delavcev – soavtorjev.
Avtor je za vse nadaljnje ponovitve določenega predavanja upravičen do polovice predvidene višine nagrade za izvedbo predavanja. Kot ponovitev se šteje predavanje ali prispevek, ki ga je delavec že izvedel v zvezi z istim strokovnim področjem in vsebinsko obravnava bistveno enaka strokovna vprašanja, ter od predhodne izvedbe na tem področju ni bilo pomembnih novosti ali sprememb.
Kot svetovalni dan za namene tega člena se šteje sodelovanje delavca na dogodku, ki vključuje izvedbo predavanj, pojasnila udeležencem ali uporabnikom, vodenje razprave in podobno, kjer se zahteva udeležba delavca v skupnem trajanju najmanj 5 ur v posameznem dnevu.
(izjeme pri izplačilu nagrade)
Ne glede na določbe 62. člena tega pravilnika delavec ni upravičen do nagrade:
– za prispevke (npr. pisna gradiva, predstavitve, predavanja), ki jih delavec pripravi ali izvede za organe odločanja ali delovna telesa, za potrebe sestankov in podobnih službenih srečanj v zvezi z izvajanjem nalog banke (za interne namene ali z zunanjimi deležniki),
– za prispevke, ki jih delavec pripravi ali izvede za namene prenosa znanj in informacij na druge zaposlene v Banki Slovenije (interna izobraževanja),
– za podajanje pojasnil in informacij udeležencem v okviru mentorstva ali nadzorstva v zvezi s prakso, ki jo udeleženci kot predstavniki drugih institucij opravljajo v banki na podlagi posebnih dogovorov s temi institucijami (centralnimi bankami, nadzornimi organi ipd.),
– za prispevke članov Sveta Banke Slovenije.
7.7 Podpora delavcem pri usklajevanju zasebnega/družinskega in poklicnega življenja
(ukrepi za lažje usklajevanje zasebnega/družinskega in poklicnega življenja)
Banka Slovenije delavcem zagotavlja dodatno pomoč za lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja, in sicer v obliki:
– enodnevne odsotnosti za spremstvo otroka na prvi šolski dan v prvem razredu osnovne šole,
– enodnevne odsotnosti za udeležbo na informativnem dnevu za vpis otroka v srednjo šolo,
– 16 ur plačane odsotnosti z dela za namen uvajanja otroka v vrtec,
– 8 ur plačane odsotnosti z dela enkrat letno zaradi razlogov, povezanih s socialno povezanimi osebami delavca (npr. skrb za starše, posvojitelje, partnerja, tasta/taščo, brata/sestro, vnuke, otroka – za spremstvo k zdravniku, na terapije, v bolnišnico, zdravilišče, na upravno enoto ipd.) in hišnimi ljubljenčki (npr. nujni obisk pri veterinarju),
– 8 ur časovnega bonusa enkrat letno zaradi opravljanja prostovoljskega dela, ki ga v okviru Slovenske mreže prostovoljskih organizacij organizira BS,
– denarne pomoči za šolanje njihovih otrok v osnovni in srednji šoli za posamezno šolsko leto v višini 90 EUR (bruto) za posameznega otroka, za katerega delavec v prijavnem roku uveljavlja pomoč, pri čemer se pomoč izplača delavcu za otroka, ki prvič opravlja posamezno razredno stopnjo; višina denarne pomoči za šolanje otrok se usklajuje z gibanjem izhodiščne plače,
– novoletna obdaritev otrok delavcev od 2. do 8. leta za posamezno leto za posameznega otroka, za katerega delavec v prijavnem roku uveljavlja obdaritev,
– enkratno (letno) strokovno anonimno psihološko svetovanje.
Banka ukrepe iz prejšnjega odstavka izvaja z namenom podpore zaposlenim pri usklajevanju poklicnega in družinskega življenja, kot družini prijazno podjetje in si prizadeva za ohranjanje certifikata Družini prijazno podjetje.
(kriteriji za solidarnostno pomoč v primeru izjemnih socialnih težav)
Do dodelitve solidarnostne pomoči v višini ene povprečne plače v banki, izplačane v preteklih treh mesecih, so enkrat letno upravičeni delavci, ki so se znašli v izjemnih socialnih težavah, katerih nastanek je posledica izrednih dogodkov, na katere prosilec oziroma njegovi družinski člani niso imeli vpliva.
Kot izjemne socialne težave delavca se štejejo primeri, ko povprečni bruto dohodek na družinskega člana delavca v zadnjih treh mesecih ne dosega minimalne plače v RS in je podana katera od naslednjih okoliščin:
– nekrivdna izguba dela partnerja ob pogoju, da nima pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost in je hkrati aktivni iskalec zaposlitve, v družini pa so šoloobvezni otroci,
– dolžnost plačevanja stroškov institucionalnega varstva za družinskega člana (npr. dom starejših občanov), zlasti če mora družinski član nepredvideno v tako institucionalno varstvo,
– v primeru bolezni družinskega člana, ki je povezana z izrednimi izdatki za posebno nego, rehabilitacijo, invalidske pripomočke in podobno,
– breme reševanja bivanjske problematike delavca in otrok v povezavi z nasiljem v družini, razvezo ipd.,
– drugi izredni primeri.
Za izračun bruto dohodka na družinskega člana se upoštevajo vsi prejemki družinskih članov. Pod pojmom družinskega člana se za namene tega člena razumejo člani družine, kot jo določa družinski zakonik, ki živijo v skupnem gospodinjstvu z delavcem, razen v primeru razlogov, ki so povezani z nasiljem v družini, ko se pri izračunu dohodka na družinskega člana ne upošteva povzročitelj nasilja.
Delavec lahko poleg solidarnostne pomoči ali namesto nje (če niso izpolnjeni dohodkovni cenzusi) največ enkrat letno zaprosi tudi za kratkoročni, največ šestmesečni brezobrestni premostitveni kredit, v višini največ ene povprečne plače v banki.
7.8 Pravna pomoč delavcem v zvezi z opravljanjem dela v Banki Slovenije
Banka delavcu in nekdanjemu delavcu (v nadaljevanju delavec) zagotavlja plačano pravno pomoč, če je zoper njega uveden sodni, prekrškovni, predkazenski ali upravni postopek (npr. kazenski, odškodninski ali drug civilnopravni postopek) zaradi izvrševanja nalog v zvezi z njegovim delom ali izvajanjem funkcije v banki.
Postopek odobritve in način zagotavljanja plačane pravne pomoči iz prejšnjega odstavka urejajo notranji akti.
(zahteva za pravno pomoč)
Postopek za pridobitev pravne pomoči se začne na podlagi pisne zahteve za pridobitev pravne pomoči (v nadaljnjem besedilu: zahteva).
Delavec ni upravičen do pravne pomoči, če je mogoče utemeljeno sklepati, da je vlagatelj zlorabil pooblastila pri opravljanju dela za Banko Slovenije ali je očitano nezakonito ravnanje delavca posledica naklepa ali velike malomarnosti pri opravljanju dela.
(plačevanje stroškov pravne pomoči)
Banka v okviru odobrene pravne pomoči upravičencu krije stroške zastopanja s strani odvetnika, stroške, ki nastanejo v zvezi z izvedbo dokazov, ter stroške sodnih in upravnih taks v skladu z določili tega pravilnika.
Izvajalec pravne pomoči je odvetnik, ki je po Zakonu o odvetništvu vpisan v imenik odvetnikov, ali odvetniška družba, ustanovljena po zakonu, ki ureja odvetništvo. Banka krije stroške zastopanja v višini, določeni v posebnem delu Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/15 in 28/18), ki ne vključuje potnih stroškov izvajalca in morebitnih višjih stroškov zastopanja, dogovorjenih s pogodbo. Banka plača stroške izvajalca pravne pomoči v 30 dneh od prejema pisnega zahtevka in računa s specifikacijo stroškov.
(obveznost posredovanja dokumentacije)
Upravičenec mora banki v 15 dneh po prejemu dostaviti vse procesne akte in vse sodne, prekrškovne in upravne odločitve, s katerimi se odloča v postopku, za katerega mu je banka odobrila pravno pomoč.
Če delavec vloži zahtevo za zagotovitev pravne pomoči pred uvedbo postopka, mora banki dostaviti vso relevantno dokumentacijo in jo o postopku tekoče obveščati.
(vračilo prisojenih stroškov)
Upravičenec, ki so mu na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali organa, ki vodi postopek, prisojeni stroški postopka, mora banki povrniti dejansko plačane stroške pravne pomoči, vendar največ do višine povračil, ki jih je dejansko prejel na podlagi odločbe sodišča ali organa. Rok za vračilo povrnjenih stroškov delodajalcu je 15 dni od prejema.
Če upravičenec v postopku ne uspe, mu ni treba banki povrniti stroškov plačane pravne pomoči, razen če je v postopku dokazano, da je upravičenec ravnal naklepno ali z veliko malomarnostjo.
7.9 Varnost in zdravje pri delu
Na podlagi ocenjenih tveganj banka izdela in sprejme izjavo o varnosti z oceno tveganj, kjer določi predvsem način izvedbe predpisanih zahtev in ukrepe, načrt izvajanja ukrepov v primerih neposredne nevarnosti ter opredelitev obveznosti in odgovornosti odgovornih oseb banke za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.
Izjava o varnosti z oceno tveganj je dostopna vsem delavcem banke z objavo na intranetu.
(predhodni, obdobni in usmerjeni zdravstveni pregledi)
Banka na obvezni predhodni zdravstveni pregled napoti delavca:
– pred prvim sprejemom na delo,
– po prekinitvi dela, daljši od 12 mesecev,
– pred začetkom del, kjer je večja nevarnost za poškodbe in zdravstvene okvare, ter razporeditvijo na nevarnejša dela,
– pred pridobitvijo dovoljenja za nošenje orožja.
Banka zagotavlja periodične zdravstvene preglede za vse delavce v rokih, ki izhajajo iz ocene tveganj.
Banka napoti delavce na preventivne usmerjene preglede zlasti v naslednjih primerih:
– če nadrejeni ugotovi, da je prišlo do obolenja v zvezi z delom, oziroma domneva, da delavec ne more več varno opravljati dela zaradi poškodbe pri delu, ki je zahtevala daljše zdravljenje,
– če se je delavec v enem letu poškodoval trikrat,
– pred začetkom dela ali napotitvijo na strokovno usposabljanje z drugačnimi zdravstvenimi zahtevami, če za to delo ali zahteve še ni bil pregledan in, če to zahteva ocena tveganja,
– če obstaja sum, da je prišlo do okvare zdravja delavca zaradi njegovega dela v banki.
Na usmerjene preventivne preglede banka lahko pošlje delavca:
– če obstaja sum na bolezni odvisnosti, ki lahko vplivajo na njegovo delovno zmožnost,
– če je bil delavec v obdobju enega leta zaradi bolezni ali poškodbe petkrat odsoten z dela zaradi zdravstvenih razlogov,
– če obstaja dvom o delavčevi zmožnosti za delo zaradi predhodne bolezni ali poškodbi izven dela, ki je zahtevala daljše zdravljenje,
– če ugotovi zmanjšano delovno zmožnost.
Delavec se mora udeležiti zdravstvenega pregleda, na katerega je napoten v skladu s tem členom.
(pravice in obveznosti delavca)
Delavec ima glede varnosti pri delu naslednje pravice:
– da se seznani z varnostnimi ukrepi in ukrepi zdravstvenega varstva ter, da se usposablja za njihovo izvajanje,
– da odkloni delo, če ni bil predhodno seznanjen z nevarnostmi in škodljivostmi v zvezi z delom oziroma ni bil predpisano zdravstveno pregledan,
– da odkloni delo, če mu grozi neposredna nevarnost za zdravje in življenje zaradi neizvedenih varnostnih ukrepov, dokler se ukrepi ne izvedejo,
– da zapusti delovno mesto, delovni proces ali delovno okolje v primeru neizogibne nevarnosti,
– da je deležen prve pomoči in reševanja za primer poškodb in drugih nevarnosti,
– da prejme ustrezno varovalno opremo.
Delavec ima glede varnosti pri delu naslednje obveznosti:
– da se seznanja z vsemi predpisanimi varnostnimi ukrepi in ukrepi zdravstvenega varstva ter jih upošteva,
– da organizira svoje delo tako, da ne spravlja v nevarnost sebe ali drugih,
– da v skladu z navodili pravilno uporablja delovno opremo,
– da namensko uporablja osebno varovalno opremo in skrbi za njeno brezhibnost,
– da odgovorne osebe banke obvešča o pomanjkljivostih, škodljivosti, okvarah ali drugih pojavih, ki bi pri delu lahko ogrozili njegovo zdravje,
– da se odziva na zdravstvene preglede, na katere je napoten v skladu s predpisi in tem pravilnikom.
Delavec, ki dela na domu, mora tudi v tem času spoštovati in izvajati predpise in ukrepe o varnosti in zdravju pri delu ter pazljivo opravljati delo, da zavaruje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb. Delavec mora banki oziroma pooblaščeni osebi banke na podlagi predhodne zahteve dovoliti vstop v prostore, kjer opravlja delo na daljavo, da preveri izpolnjevanje pogojev za varno in zdravo delovno okolje ter nadzor nad delovnimi sredstvi. Delavec, ki dela na domu, mora banki sporočiti vsako spremembo, ki bi lahko vplivala na organizacijo in pogoje za opravljanje dela na domu.
Delavec mora dopustiti varnostni pregled ob vstopu ali izstopu iz varovanih prostorov Banke Slovenije v skladu z določili zakona, ki ureja zasebno varovanje v RS.
(prepoved opravljanja dela v stanju alkoholiziranosti ali pod vplivom prepovedanih drog)
Delavec ne sme opravljati dela v alkoholiziranem stanju, pod vplivom prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi, ki vplivajo na zmožnost delavca, da opravlja svoje naloge v zvezi z delom za banko.
Vpliv alkohola, prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi banka ugotavlja s sredstvi in certificiranimi napravami, ki so namenjene preverjanju prisotnosti alkohola v izdihanem zraku, ali na podlagi strokovnega pregleda, ki ga opravi pooblaščena zdravstvena ustanova za ugotavljanje količine alkohola oziroma prisotnosti prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi.
Šteje se, da je delavec v alkoholiziranem stanju, če je imel pri ugotavljanju alkoholiziranosti:
– več kot 0,00 grama alkohola na l izdihanega zraka oziroma na kg telesne teže, na delovnih mestih, za katera je to posebej določeno, oziroma
– več kot 0,24 g alkohola na l izdihanega zraka ali 0,5 grama alkohola na kg telesne teže.
(postopek ugotavljanja alkoholiziranosti oziroma prisotnosti prepovedanih drog)
Postopek ugotavljanja alkoholiziranosti oziroma prisotnosti prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi na delovnem mestu se pri delavcu izvede, kadar obstaja utemeljen sum:
– da je prišel na delo pod vplivom alkohola, prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi oziroma, da svoje delovne naloge opravlja pod vplivom alkohola, prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi;
– da je pod vplivom alkohola, prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi povzročil materialno škodo, ogrozil svoje zdravje in življenje ali zdravje in življenje sodelavcev ali premoženje BS;
– da je pod vplivom alkohola, prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi prišel v spor s sodelavci ali drugimi osebami med delom ali v zvezi z delom ali
– da je bil v primeru nesreče na delu pod vplivom alkohola, prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi.
Do zaključka postopka ugotavljanja alkoholiziranosti, prisotnosti prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi lahko banka delavcu začasno prepove opravljati delo.
Če delavec odkloni ugotavljanje alkoholiziranosti, prisotnosti prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi, se šteje, da je priznal alkoholiziranost, prisotnost prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi.
Če iz rezultata pregleda izhaja, da je delavec opravljal delo v alkoholiziranem stanju ali pod vplivom prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi, ki vplivajo na zmožnost delavca, da opravlja svoje naloge v zvezi z delom za banko, plača delavec stroške pregleda po ceniku pooblaščene zdravstvene ustanove.
7.10 Preprečevanje trpinčenja in nadlegovanja na delovnem mestu
(prepoved nadlegovanja in trpinčenja)
Delavci se morajo na delovnem mestu in pri komunikaciji s sodelavci vzdržati vsakega ravnanja, ki za drugega zaposlenega predstavlja kakršnokoli obliko nadlegovanja (spolno ali drugo nadlegovanje) ali trpinčenja (mobing) na delovnem mestu.
Kot trpinčenje se šteje vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom, vključno z neetičnimi, žaljivimi verbalnimi ali neverbalnimi dejanji ene ali več oseb, ter druga podobna dejanja na vseh hierarhičnih ravneh in v vseh smereh, ki so usmerjena proti drugi osebi ali več osebam in povzročajo socialno izključevanje ali ogrožajo psihično, fizično ali socialno zdravje in varnost teh oseb, ter se razume kot zatiranje, poniževanje, ogrožanje ali žaljenje dostojanstva pri delu.
Banka si bo z namenom preprečevanja trpinčenja na delovnem mestu prizadevala za izboljšanje organizacije dela, načina vodenja in uvedbo drugih ustreznih ukrepov.
Delavec za namene pravočasnega in celovitega ugotavljanja in preprečevanja nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu:
– vzdržuje kolegialen in profesionalen odnos in vedenje na vseh organizacijskih ravneh ter
– v primeru, da določeno ravnanje razume kot nadlegovanje ali trpinčenje, kršitelja ustno ali pisno pozove, naj nemudoma preneha s takim ravnanjem, ali obvesti nadrejenega ali drugo zaupanja vredno osebo o kršitvi ali poda prijavo kršitve zoper kršitelja v skladu z notranjimi pravili in
– v okviru internih postopkov aktivno sodeluje pri razreševanju problematike nadlegovanja ali trpinčenja.
(odprava posledic mobinga)
Banka lahko v zvezi z ugotovljenim nadlegovanjem ali trpinčenjem, v skladu z možnostmi in veljavnimi predpisi, sprejme enega ali več ukrepov za odpravo škodljivih posledic nadlegovanja ali trpinčenja na delovnem mestu, kot so:
– prerazporeditev žrtve ali kršitelja v drugo organizacijsko enoto,
– odobritev plačane odsotnosti žrtve z dela, v skladu s predpisi, z namenom psihične rehabilitacije zaradi posledic nadlegovanja ali trpinčenja na delovnem mestu,
– plačilo stroškov strokovne pomoči žrtvi,
– plačilo odškodnine žrtvi za nematerialno škodo,
– plačilo stroškov morebitnih javnih objav za odpravo žaljivih obdolžitev žrtve in podobnih dezinformacij, ki so posledica nadlegovanja ali trpinčenja na delovnem mestu.
8 UGOTAVLJANJE ODGOVORNOSTI ZA KRŠITVE DELOVNIH OBVEZNOSTI
(splošno)
Kršitve delovnih obveznosti so kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
Kršitve delovnih obveznosti so lažje in hujše.
Pri presoji ali gre za kršitev delovne obveznosti in za kakšno vrsto kršitve gre, je treba upoštevati pomen, ki ga ima obveznost, ki bi jo delavec moral opraviti, pa je ni opravil ali jo je opravil z zamudo, oziroma posledice kršitve za banko.
(postopek ugotavljanja odgovornosti)
Prijava in ugotavljanje kršitev delavca se obravnavata v skladu z internimi pravili za prijavo in preiskavo kršitev delavcev.
Odgovornost delavca ob seznanitvi s kršitvijo delovne obveznosti na podlagi ugotovitev iz prejšnjega odstavka ugotavlja pooblaščena oseba.
Pooblaščena oseba lahko izvede disciplinski postopek ali izvede postopek redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Ne glede na druge določbe tega pravilnika, se odgovornost članov Sveta Banke Slovenije za hujše kršitve ugotavlja po postopku, določenem v predpisu na podlagi 39. člena ZBS-1.
Če delavec krši delovno obveznost in se ugotovi, da je disciplinsko odgovoren za kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, mu je mogoče izreči disciplinsko sankcijo, in sicer:
– opomin,
– denarno kazen,
– odvzem posameznih bonitet, ki jih ima delavec.
Disciplinska odgovornost delavca je podana, če je kršitev delovnih obveznosti storjena namenoma ali iz malomarnosti.
Opomin se praviloma izreče za lažje kršitve delovnih obveznosti.
Denarna kazen se lahko izreče za lažje ali hujše kršitve delovnih obveznosti. Denarna kazen se sme za lažje kršitve delovnih obveznosti izreči v višini do 15 % neto plače delavca, obračunane za mesec pred izdajo sklepa o disciplinski odgovornosti. Denarna kazen se sme za hujše kršitve delovnih obveznosti izreči v višini do 30 % neto plače delavca mesečno, obračunane za mesec pred izdajo sklepa o disciplinski odgovornosti. Disciplinska sankcija denarne kazni sme trajati največ 6 mesecev.
Odvzem bonitet se lahko izreče za lažje ali hujše kršitve delovnih obveznosti. Disciplinska sankcija odvzema bonitet sme trajati največ 6 mesecev. Disciplinska sankcija ne sme trajno spremeniti delovno pravnega položaja delavca.
9 PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o pravicah, obveznostih in odgovornostih članov Sveta Banke Slovenije in delavcev s posebnimi pooblastili Banke Slovenije (Uradni list RS, št. 41/14, 71/14, 94/14, 53/16, 9/17, 58/18 in 191/20).
Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehajo veljati tudi naslednji notranji akti:
– Kadrovski pravilnik,
– Smernice za določanje višine plač in drugih pravic za delo na delovnih mestih, kjer se lahko sklene individualna pogodba o zaposlitvi,
– Pravilnik o povračilu stroškov v zvezi z delom,
– Smernice o pripravi in nagrajevanju avtorskih del zaposlenih,
– Pravilnik o zagotavljanju pravne pomoči za zaposlene v zvezi z opravljanjem dela v Banki Sloveniji,
– Pravilnik o varnosti in zdravju pri delu ter
– Pravilnik o hišnem redu Banke Slovenije.
Ne glede na drugi odstavek prejšnjega člena, se določbe navedenih notranjih aktov še naprej uporabljajo glede poslovanja banke, organizacije dela in postopkov, ki niso urejeni s tem pravilnikom.
Skrbniki aktov iz drugega odstavka tega člena zagotovijo, da se v 12 mesecih po uveljavitvi tega pravilnika, sprejmejo ustrezni notranji akti glede poslovanja banke, organizacije dela in izvajanja postopkov skladno z določbami tega pravilnika.
Ta pravilnik začne veljati 1. 12. 2023.
Ljubljana, dne 14. novembra 2023
