Na podlagi 298. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3, Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE in 95/23 – ZIUOPZP), 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in 76/14 – odl. US) in 17. člena Statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 91/20 – UPB3), je Mestni svet Mestne občine Slovenj Gradec na 12. redni seji dne 15. novembra 2023 sprejel
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu z oznako Kamnolom Gostenčnik Sele - Vrhe (OPPN Kamnolom Gostenčnik Sele - Vrhe)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje kamnoloma z imenom »Kamnolom Gostenčnik Sele - Vrhe«, v Mestni občini Slovenj Gradec (v nadaljevanju OPPN), ki sta ga izdelali podjetji Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje (št. projekta 43/23, julij 2023) in Atelje Piano, Saša Piano s.p. Velenje (št. projekta AP/151/2018-OPPN, december 2023). OPPN je v celoti, skupaj z vsemi prilogami, sestavni del tega odloka.
(2) V postopku priprave OPPN je Ministrstvo za okolje in prostor z odločbo, št. 35409-45/2020/17, z dne 2. junij 2020, odločilo, da je potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje. Izdelano Okoljsko poročilo za OPPN Kamnoloma Gostenčnik Sele - Vrhe, z vsemi prilogami, ki ga je izdelalo podjetje ZVO Matrika Zdravje, Varnost, Okolje, d.o.o. Ljubljana, št. OP_38.19, 8. december 2021, popravki 23. maj 2022, je sestavni del tega OPPN.
(3) Na osnovi okoljskega poročila iz drugega odstavka tega člena je Ministrstvo za okolje in prostor izdalo mnenje o ustreznosti okoljskega poročila (št. 35409-138/2022-2550-11, z dne 15. junij 2022), na osnovi uskladitve OPPN z zahtevami okoljskega poročila in pridobljenih pozitivnih mnenj nosilcev urejanja prostora pa je Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo izdalo odločbo o sprejemljivosti vplivov izvedbe OPPN na okolje (št. 35409-215/2023-2570-4, z dne 25. september 2023).
(4) Strokovne podlage, ki so bile izdelane za potrebe izdelave OPPN in so namenjene uporabi pri nadaljnjem projektiranju so:
– Elektro Celje, d. d. 2021. IDP, OPPN Kamnolom Gostenčnik Sele - Vrhe, vodja projekta Aleksander Strgar, mag. inž. En., št. projekta 339/21, december 2021; v nadaljevanju IDP elektrike 2021.
– Profil d.o.o. 2021. Kamnolom Gostenčnik Sele - Vrhe, Zunanja ureditev in kanalizacija, načrt s področja gradbeništva, vodja projekta Matija Kunst, univ. dipl. inž. gradb. in Matjaž Kunst, dipl. inž. gradb., št. projekta 1290/21, julij 2021, dopolnjeno januar 2023; v nadaljevanju IDZ odvodnjavanja 2021.
– Železnikar CONTROL, svetovanje, tehnično vodenje in varstveni nadzor d.o.o. 2020. Idejna zasnova, Strokovne podlage za potrebe priprave OPPN za kamnolom SELE-GOSTENČNIK, rudarski projekt, vodja projekta Vladimir Železnikar, univ. dipl. inž. rud., št. projekta 2-4/2020-VŽ, Ljubljana, april 2020; v nadaljevanju rudarski IDZ 2020.
(1) Območje OPPN Kamnolom Gostenčnik Sele - Vrhe leži v Mestni občini Slovenj Gradec, v naselju Sele. Obdajajo ga pretežno gozdne površine, prepletene s kmetijskimi površinami, lokalnimi cestami in obstoječo pozidavo ter potokom. Obsega površino okoli 11 ha in je razdeljeno na dva dela:
– območje kamnoloma je identično območju EUP SE-01 pOPPN in je veliko okoli 10 ha;
– območje izven kamnoloma pa vključuje dele dveh EUP, OK-01 in SE-02 pOPPN in obsega površino okoli 1 ha.
(2) Območje OPPN je pretežno na območju katastrske občine Sele (848) in vključuje v celoti zemljiške parcele 622/2, 623/2, 650/3, 854/12, 854/18, 854/20, 854/21 ter dele parcel 648, 650/1, 651/6, 839/6 in 850; manjši del, ki je v območju katastrske občine Vrhe (847) pa vključuje dele parcel 12/4 in 1639/6.
(3) Meja OPPN poteka po parcelnih mejah, po mejah EUP, po mejah PNRP ali po mejah načrtovanih ureditev in je prikazana v grafičnih prilogah iz 1. člena tega odloka. V primeru odstopanja navedenih parcel in stanja glede na grafični prikaz, velja grafični prikaz iz 1. člena tega odloka.
(posegi zunaj območja OPPN)
Uporaba obstoječe prometne in druge infrastrukture izven območja OPPN se ohranja. Novi posegi izven območja OPPN niso predvideni; izjema je dopustnost izvedbe možne dodatne infrastrukture skladno s prostorskimi izvedbenimi pogoji OPN MOSG.
(namen in cilj izdelave OPPN)
(1) OPPN je izdelan z namenom omogočiti razvoj pridobivanja mineralne surovine, tehničnega kamna dolomita in vseh potrebnih posegov, objektov in naprav za njegovo delovanje ter sprotne in končne sanacije kamnoloma po prenehanju dejavnosti, vključno z ukrepi za zmanjševanje vplivov na okolje.
(2) Cilj je zakonita in usklajena raba prostora na celotnem območju Mestne občine Slovenj Gradec, zato ta odlok upošteva določila Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Slovenj Gradec (v nadaljevanju OPN MOSG) objavljenega v Uradnem listu RS, št. 65/17 in nadaljnjih.
(3) Ta odlok določa območje OPPN, načrtovane prostorske ureditve, umestitev načrtovane ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna odstopanja opredeljeno z določili za:
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJE S PODROBNIM NAČRTOM
5. člen
Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP) je opredeljena v OPN in se z OPPN ne spreminja:
– območje kamnoloma je območje predvidenega pridobivalnega prostora kamnoloma z opredeljeno PNRP območje nadzemnega pridobivanja mineralnih surovin z oznako LN;
– območje izven kamnoloma je območje izven predvidenega pridobivalnega prostora kamnoloma, ki ima z OPN MOSG opredeljene različne PNRP: gozdna zemljišča z oznako G, najboljša kmetijska zemljišča z oznako K1, območja celinskih površinskih vod z oznako VC in površine cest z oznako PC.
(predvidene dejavnosti, namembnost objektov, vrste gradenj in vrste objektov)
(1) Območje znotraj predvidenega pridobivalnega prostora kamnoloma je osrednje območje kamnoloma namenjeno dejavnosti nadzemnega pridobivanja tehničnega kamna dolomita ter spremljajočim objektom in napravam z vsemi potrebnimi spremljajočimi infrastrukturnimi ureditvami, objekti, napravami in površinami, ki v proizvodnem smislu rudarske dejavnosti obsega pridobivanje, obogatitev in skladiščenje mineralnih surovin kot je opredeljeno v Zakonu o rudarstvu (Uradni list RS, št. 14/14 – uradno prečiščeno besedilo in nadaljnji). Te dejavnosti izven območja kamnoloma niso dopustne. Znotraj območja kamnoloma je dopustna tudi infrastruktura, ki ni v funkciji izkoriščanja kamnoloma in je potrebna za oskrbo okolice vendar samo v kolikor je to združljivo s primarno dejavnostjo ter raziskovalne storitve za potrebe rudarstva.
(2) Območje zunaj predvidenega pridobivalnega prostora kamnoloma je namenjeno priključevanju na občinsko cesto, (pre)ureditvi iztoka čistih odpadnih vod v Selčnico, drugim potrebnim, obstoječim in eventualno novim infrastrukturnim objektom in napravam za potrebe delovanja kamnoloma ter omilitveni ukrepom. V kolikor s tem OPPN ni določeno drugače, veljajo na območju zunaj kamnoloma tudi vsi tisti posegi v prostor, ki so določeni s prostorskimi izvedbenimi pogoji v OPN.
(3) Namembnost objektov mora biti skladna z opredeljeno namensko rabo in opredeljeno podrobnejšo namensko rabo opredeljeno v OPN in povzeto v 5. členu tega odloka ter drugimi omejitvami, ki skladno s tem odlokom veljajo znotraj njih.
(4) Zasnova celotnega območja upošteva dosedanje ureditve, določila OPN in zahteve nosilcev urejanja prostora, ki so sestavni del OPPN iz prvega člena tega odloka. Razporeditev objektov in naprav se prilagaja obstoječi situaciji na terenu. Znotraj območja se razporeja skladno z zasnovo rabe, omejitvami prostora in omejitvami dejavnosti. Spremembe namembnosti dejavnosti so možne znotraj na območju dopustnih dejavnosti in skladno z določili tega odloka.
(5) Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste objektov, opredeljene v skladu s predpisi o enotni klasifikaciji vrst objektov (CC-SI), glede na opredeljeno namensko rabo:
a) stavbe:
– rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe (CC-SI 1252) za potrebe dejavnosti kamnoloma – začasne skladiščne stavbe do 100 m2, rezervoarji in cisterne samo za vodo ter začasni stolpni silosi za suhe snovi – za cement;
– začasne (v času izkoriščanja kamnoloma do njegovega zaprtja) druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (CC-SI 12740) – nadstrešnice, montažni objekti in kontejnerji za pisarne, sanitarije, jedilnico ipd.;
b) gradbeni inženirski objekti:
– objekti za pridobivanje in izkoriščanje, bogatenje in skladiščenje mineralnih surovin, kot so rudarski postroji in rudarska infrastruktura mineralnih surovin in betonarne (CC-SI 2301), skladu s predpisi, ki urejajo rudarstvo;
– gradbeni inženirski objekti (ceste, lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski vodi in lokalna komunikacijska omrežja);
c) drugi gradbeni posegi (CC-SI 3) – za potrebe dejavnosti kamnoloma in spremljane stanja okolja.
(6) Spremembe namembnosti objektov, ki niso znotraj določil prvega odstavka tega člena, niso dopustne.
(7) Znotraj območja OPPN so skladno z veljavno zakonodajo in določili tega člena ter skladno z opredeljeno namensko rabo in podrobnejšo namensko rabo ter drugimi določili tega OPPN dopustni enostavni, nezahtevni, manj zahtevni in zahtevni objekti (ne pa tudi zahtevne stavbe), vse vrste stavb in strojne opreme pa samo kot začasni in/ali mobilni objekti v obliki novogradenj, rekonstrukcij, rušitev in prestavitev ter vsa potrebna vzdrževalna dela.
(8) Vsi objekti morajo biti umeščeni skladno z določili tega odloka in ob upoštevanju toleranc smiselno skladno z grafičnimi prikazi iz 1. člena tega odloka.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
III/i VPLIVI IN POVEZAVE PROSTORSKIH UREDITEV S SOSEDNJIMI OBMOČJI
7. člen
(1) Območje OPPN se nahaja v zahodnem delu Mestne občine Slovenj Gradec, jugozahodno od občinskega središča, v naselju Sele.
(2) Na območju sta dva kamnoloma, zgornji Gostenčnik (A) in spodnji Sele (B). Tlorisni obseg območja obeh kamnolomov se s tem OPPN bistveno ne spreminja glede na obstoječe situacijo (ne širi se navzven), se pa spreminja njegov volumen (odkop v globino), še posebno ob realizacije združitve kamnolomov A in B v en kamnolom (C).
(3) Oba obstoječa kamnoloma se preko dveh občinskih cest navezujeta na državno cesto: severni kamnolom (Gostenčnik) se na občinsko cesto navezuje po nekategorizirani cesti, južni kamnolom (Sele) pa preko gozdne ceste.
(4) Območje je sredi ruralnega prostora, obdano z gozdom in kmetijskimi zemljišči z značilno avtohtono razpršeno poselitvijo; v bližini ni večjega strnjenega naselja, najbližji stalno naseljeni bivalni objekti so v oddaljenosti manj kot 300 m na jugu in vzhodu, vsi ostali so v oddaljenosti več kot 500 m; občasno naseljen objekt pa v oddaljenosti manj kot 50 m.
(5) Osrednji vodotok je potok Selčnica, ki iz območja VVO teče po južni strani kamnoloma proti vzhodu. Na območju kamnoloma se na nepropustnih površinah nabira meteorna voda, na propustnih, predvsem na območju spodnjega kamnoloma, pa na več mestih pronica v obliki manjših izvirov.
(6) Območje OPPN na zahodni strani meji na VVO državnega nivoja z oznako SEL-1/96 (Sele), ki je opredeljeno kot črpalna vrtina (Uredba o vodovarstvenem območju za vodna telesa vodonosnikov na območju Slovenj Gradca, Uradni list RS, št. 56/15 in 21/18). Celotno območje OPPN je izven območja VVO – vzhodna meja VVO je hkrati zahodna meja OPPN.
(7) Območje ni poplavno ogroženo je pa uvrščeno v območje ogroženosti zaradi erozije v katerem so predvideni zgolj običajni zaščitni ukrepi in v plazljivo ogroženo območje majhne ogroženosti. Požarna ogroženost znotraj območja obeh kamnolomov je ocenjena z majhno, 4. stopnjo požarne ogroženosti, okolica pa v večjem delu s srednjo, torej 3. stopnjo ogroženosti, manjši del, ki je delno hkrati tudi območje 1. varstvenega režima varovanja vodnega vira pa z veliko, 2. stopnjo požarne ogroženosti.
(8) Geološke značilnosti in zaloge kamnine so podrobno opisane v rudarskem projektu: območje obeh kamnolomov gradi drobnozrnati, homogeni, sivi dolomit zgodnje triasne starosti; iz hidrološkega in inženirsko-geološkega vidika pri eksploataciji do sedaj ni bilo problemov; kamnina ima dokaj ugodne hidrološke in inženirsko-geološke značilnosti, je trdna tako z dovolj homogenimi fizikalno-mehanskimi lastnostmi tako, da pri odkopavanju do sedaj ni bilo stabilnostnih problemov.
(9) Območje je infrastrukturno urejeno, a se razen prometnega in komunikacijskega omrežja oskrbuje iz lastnih virov (voda, energija, MČN), ne povezuje se z omrežji javne gospodarske infrastrukture; čiste odpadne vode se izlivajo v Selčnico.
(10) Vplivi segajo izven območja kamnoloma:
– zaradi lege je kamnolom vidno izpostavljen iz širšega okolja;
– dejavnost je tekom proizvodnega procesa hrupna in v suhem vremenu oziroma ko material ni dovolj navlažen, prašna – vplivi hrupa in prahu, kot posledica pridobivanja, segajo predvsem v ožjo okolico, zaradi prevoza (odvoz materiala v uporabo) pa tudi v širšo okolico.
(11) Usklajevanje okoljsko zahtevnih dejavnosti, kot je izkoriščanje mineralne surovine ter njihovi spremljajoči objekti in naprave, z zahtevami naravnega in bivalnega zaledja, zahteva usklajevanje v vseh fazah načrtovanja, gradnje in izvajanja dejavnosti. Načrtovani posegi pomenijo povečanje in širitev obstoječe dejavnosti v prostor, ki lahko moteče vplivajo na druge obstoječe dejavnosti ter imajo vplive na okolje in prostor, zato je skladno s 1. členom tega odloka voden postopek CPVO. Za zmanjševanje teh vplivov je potrebno skladno z veljavno zakonodajo dosledno upoštevati in izvajati vse omilitvene ukrepe predvidene skladno z OP in OPPN ter slediti razvoju tehnologije na področju zmanjševanja vplivov na okolje.
III/ii URBANISTIČNE, ARHITEKTURNE, KRAJINSKO ARHITEKTURNE IN DRUGE OBLIKOVALSKE TER TEHNOLOŠKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV NAČRTOVANIH OBJEKTOV IN POVRŠIN, VKLJUČNO S POGOJI IN USMERITVAMI ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO
8. člen
(osnovni pojmi in okrajšave uporabljeni v odloku)
(1) Etaža je delovni prostor odkopavanja, ki ga sestavljata terasa in brežina ob njej. Notranji rob etaže je stik med polico in brežino.
(2) Okrajšave: NUP za nosilce urejanja prostora, PIP za prostorske izvedbene pogoje, PNRP za podrobnejšo namensko rabo prostora.
(3) Odkopna metoda je skupek tehničnih postopkov, ukrepov, procesov in zaporedij pri pridobivanju mineralnih surovin v okviru konstrukcijsko določenih elementov odkopnega polja ali njegovega dela.
(4) Osnovni plato je izhodiščna, najširša spodnja etaža posameznega kamnoloma.
(5) Tehnološka ravnina je osnovni plato spodnjega kamnoloma (osrednja tehnološka ravnina) na kateri so nameščene vse naprave in stroji, ki niso v uporabi na etažah, premična betonarna in njeni spremljajoči objekti in naprave.
(6) Vrh kamnoloma je najvišja točka kamnoloma po prenehani eksploataciji.
(7) Izkoriščanje mineralnih surovin je izvedba del, katerih namen je pridobivanje, obogatitev in uskladiščenje mineralnih surovin.
– Pridobivanje mineralnih surovin vključuje vsa potrebna dela, da se pride do mineralne surovine z odkopavanjem njenega ležišča ali vrtanjem vanj, da se ležišče mineralne surovine pripravi za izkopavanje oziroma črpanje, da se mineralno surovino izkoplje oziroma da se njeno črpanje izvede in da se mineralno surovino pripelje na obogatitev oziroma vključi v predelavo.
– Obogatitev mineralnih surovin vključuje vsa potrebna dela, da se pridobljeno mineralno surovino predela v uporabno obliko in kakovost, kar se doseže z drobljenjem, sejanjem in ločevanjem po fizikalnih postopkih ter s postopki obdelave.
– Skladiščenje mineralnih surovin vključuje vsa potrebna dela za hranjenje mineralnih surovin v trdnem, razsutem, tekočem ali plinastem stanju tako na površini kot pod zemljo na način, da le-te čim manj izgube na obliki in kakovosti.
(8) Opustitev izkoriščanja mineralnih surovin vključuje vsa potrebna dela, ki jih je potrebno izvesti z namenom sanacije okolja, degradiranega zaradi pridobivanja, bogatenja in skladiščenja mineralnih surovin ter vzpostavitve prejšnjega stanja ali drugačne sanacije, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna, da se po zapustitvi rudnika vzpostavi za opravljanje drugih dejavnosti primerna raba prostora.
(osnovna prostorska zasnova območja OPPN)
(1) Meja OPPN je večja in ni identična meji predvidenega pridobivalnega prostora kamnoloma. Območje OPPN je razdeljeno na območje kamnoloma in območje izven kamnoloma, skladno s 5. in 6. členom tega odloka.
(2) Območje kamnoloma je razdeljeno na predviden pridobivalni prostor kamnoloma in območje odkopavanja; obe meji sta določeni s koordinatami, ki so prikazane v grafičnih prilogah iz 1. člena tega odloka:
– predviden pridobivalni prostor kamnoloma je identičen meji EUP SE-01;
– območje odkopavanja je nekoliko manjše od predvidenega pridobivalnega prostora;
– območje med njima je varstveni pas oziroma varstveni odmik.
(3) Območje je zasnovano tako, da omogoča ureditev dveh ločenih kamnolomov (ohranjanje sedanje organizacije dejavnosti s širitvijo vsakega kamnoloma posebej v okviru dopustih mej in omejene globine) ali ureditev enega kamnoloma, ki združuje oba obstoječa kamnoloma in omogoča širitev tudi v globino.
(4) Območje kamnoloma je lahko razdeljeno v dva dela ali pa je enovito, pri tem veljajo naslednje oznake:
– območje zgornjega kamnoloma, imenovanega kamnolom Gostenčnik je v tem OPPP označeno kot območje/kamnolom A;
– območje spodnjega kamnoloma, imenovanega kamnolom Sele je v tem OPPP označeno kot območje/kamnolom B;
– območje obeh kamnolomov skupaj, ki je identično območju SE-01 oziroma območju predvidenega pridobivalnega prostora, je imenovano kamnolom Sele - Gostenčnik in je v tem OPPN označeno kot območje/kamnolom C.
(območje A (zgornji kamnolom, kamnolom Gostenčnik))
(1) Območje A je lahko samostojna zaključena celota, ki pa je tehnološko povezana z območjem B.
(2) V prvi fazi se bo kamnolom A razširil v SZ smeri na zemljišče med sedanjim pridobivalnim prostorom in mejo območja OPPN. Širitev pomeni formiranje zgornjih etaž in pripravo kamnoloma za dosledno izkoriščanje od zgoraj navzdol.
(3) V območju A je predviden osnovni plato in 2 etaži, predvidene kote etaž so naslednje: osnovni plato na nadmorski višini 656 m, prva etaža na višini 680 m in druga na višini 700 m, vrh pa na višini 735 m. Osnovni plato bo zaradi varovanja stabilnosti spodnjega kamnoloma zaprt tudi proti JV (etaža na višini 680 m poteka po celotnem obodu osnovnega platoja). Zadnji dve etaži območja A sta hkrati že zgornji etaži kamnoloma C.
(4) V fazi izkoriščanja območja A se del tehnološkega procesa odvija na etažah in osnovnem platoju območja A, del pa na osnovnem platoju območja B, ki je osrednje tehnološko območje v primeru urejanja območij A in B ali v primeru urejanja območja C.
(območje B (spodnji kamnolom, kamnolom Sele))
(1) Območje kamnoloma B (spodnji kamnolom, kamnolom Sele) je lahko samostojna tehnološko neodvisna zaključena celota.
(2) Kamnolom B se bo v prvi fazi širil v smeri kamnoloma Gostenčnik/A tako, da bo med njima čim manjši prostor, ki bo v nadaljevanju omogočal izkoriščanje oziroma nadaljnje pridobivanje od zgoraj navzdol (za združen kamnolom C) oziroma stabilnost eventualne ohranitve ločenih kamnolomov Gostenčnik (A) in Sele (B).
(3) V območju kamnoloma B je predviden osnovni plato in 5 etaž. Predvidene kote etaž so naslednje: osnovni plato na nadmorski višini 567 m, prva etaža na višini 588 m, druga na 607 m, tretja na 625 m, četrta na 645 m, peta 665 m, vrh na pa višini 680 m.
(4) V fazi izkoriščanja območja B se del tehnološkega procesa odvija na etažah in na osnovnem platoju območja B, ki je osrednje tehnološko območje v primeru urejanja območij A in B ali v primeru urejanja območja C.
(območje C (združen kamnolom, kamnolom Sele - Gostenčnik))
(1) Območje kamnoloma C (združen kamnolom, kamnolom Sele - Gostenčnik) je lahko samostojna tehnološko neodvisna in zaključena celota lahko pa je faza v razvoju združevanja dveh ločenih kamnolomov v enega.
(2) V območju C je predviden osnovni plato in 7 etaž. Predvidene kote etaž so naslednje: osnovni plato na nadmorski višini 567 m, prva etaža na višini 585 m, druga na 605 m, tretja na 625 m, četrta na 645 m, peta 665 m, šesta na 680 m, sedma na 700 m, vrh pa na višini 735 m.
V fazi izkoriščanja območja C se del tehnološkega procesa odvija na etažah in na osnovnem platoju območja C, ki je osrednje tehnološko območje v primeru urejanja območij A in B ali v primeru urejanja območja C – v slednjem je razširjen prosti notranjost kamnoloma (v SZ smeri).
(splošno o tehnologi dela)
(1) Način izkoriščanja narekujejo morfologija prostora, geološka sestava terena, tehnologija dela, pogoji nosilcev urejanja prostora in programska zasnova/koncept ureditve ter tehnologija sanacije.
(2) Tehnologija izkoriščanja izhaja iz rudarskega IDZ 2020 in mora biti skladno s tem OPPN podrobneje opredeljena v izvedbenem rudarskem projektu.
(3) Delo v območju OPPN vključuje izkoriščanje in opustitev izkoriščanja tehničnega kamna. Izkoriščanje sestoji iz pripravljenih del, pridobivanja in z njim povezanih del bogatitve ter začasnega skladiščenja, opustitev izkoriščanja pomeni sanacijo. Izkoriščanje in opuščanje (vsaj delna sanacija) bo načeloma potekalo zaporedno in po delih ali prepleteno, saj je ponekod težko potegniti mejo med njimi.
(4) Dela se bodo izvajala skladno z napredovanjem v osnovni smeri od zgoraj navzdol (od vrha kamnoloma proti dnu) in sočasno od zunanjega roba proti notranjosti (od robov kamnoloma proti sredini). Ker je v preteklosti delo potekalo od spodaj navzgor, je v nadaljevanju najprej predvideno nekoliko odstopanja od predvidenega vrstnega reda zaradi prilagoditve kamnoloma na dosledno pridobivanje od zgoraj navzdol.
(5) Odkopavanje se začne na osnovi rudarskega načrta in pridobljene koncesije in mora potekati tako, da je zagotovljeno sprotno saniranje prostora. Najprej se teren pripravi, sledi mu izdelava delovnih etaž in izkoriščanje materiala po etažah od vrha brežine proti dnu. Konec del na posamezni etaži bo pomenil začetek nastajanja nove etaže. Del materiala s posamezne etaže se odpelje direktno na trg, del se lahko delno predela in sortira na etaži ali pa se prepelje na osnovni plato spodnjega kamnoloma v drobljenje, sortiranje in predelavo. Vzporedno z razvojem kamnoloma se bo izvajala tudi sanacija (sprotna sanacijska dela) – z zaključkom pridobivanja po etažah se oblikuje končna podoba etaž in izvaja zasaditev.
(6) Skladno s tem členom se bodo dela izvajala ali ločeno po območjih (najprej A in potem B, lahko tudi obratno) ali za celotno, združeno območje (območje C). Prehod iz ločenih območij A in B v združeno območje C je dopusten kadarkoli oziroma v katerikoli fazi, ki tehnološko, okoljsko in varnostno to dopušča (predhodna zaključenost dela v območjih A in B ni pogoj za vzpostavljane območja C). Natančen potek in zaporedje dela bo določil izvedbeni rudarski projekt.
III/ii/2 PRIPRAVLJALNA DELA
14. člen
(1) Med pripravljalna dela sodijo dela potrebna za začetek obratovanja, in sicer:
– zakoličba območja in zemljiških parcel,
– označitev in zavarovanje celotnega območja,
– »odpiranje« kamnoloma – odstranjevanje površinskega pokrova in odkopavanje vrhnjega dela zemljine in jalovine ter
– ureditev notranjih transportnih poti za delo v kamnolomu in izvoz materiala.
(2) Zakoličba predvidenega pridobivalnega območja kamnoloma se izvede po zunanjem obodu EUP SE-01, skladno s koordinatami povzetimi po hierarhično višjem prostorskem aktu (OPN) in prikazanimi v grafičnem delu iz 1. člena tega odloka, upoštevajoč urejena lastniška oziroma pogodbena razmerja.
(3) Območje odkopavanje je določeno s tem OPPN na osnovi izhodišč NUP. Zakoličba se izvede na osnovi koordinat in prikaza v grafičnem delu iz 1. člena tega odloka.
(4) Z zakoličbo predvidenega pridobivalnega območja kamnoloma in mejo odkopavanja bo natančno opredeljen varstveni pas, ki pomeni odmik od roba odkopavanja. Rob odkopavanja je povsod tam, kjer je glede na obstoječe stanje in z OPN načrtovano namensko rabo to mogoče in smiselno, odmaknjen od meje predvidenega pridobivalnega prostora 10 m na zahodni strani, kjer OPPN meji z VVO in na severovzhodni strani. Na ostalih območjih odmik ni potreben – na južni strani zaradi delovanja kamnoloma in roba obstoječe ceste, na severni strani pa zaradi dejstva, da se tam pridobivanje že bolj ali manj zaključuje; na meji z OPPN načrtovanega reciklažnega centra na vzhodu pa je stik celo potreben.
(5) Prostor med robom odkopavanja in mejo predvidenega pridobivalnega prostora je namenjen večjemu odmiku odkopavanja in varovanju gozda v zaledju; vendar pa to ne pomeni, da se v tem območje ne sme izvajati nobenih del – dopustna je ureditev ustreznih zaščitnih ukrepov (ograja, varovalni nasip, table), urejanje delovnih dostopov in dovoznih servisnih cest kamnoloma, izvedba ustreznega višinskega izteka brežine, po potrebi odvodnjavanje ter zasaditev.
(6) V izvedbenem rudarskem projektu, natančneje pa na terenu po zakoličbi, se določi način označitve in zavarovanja (izbira ograje in način ter lokacijo postavitve) celotnega območja z ustreznimi in jasnimi opozorilnimi napisi po celotnem obodu. Ograja je obvezna na izpostavljenih mestih, kjer je možen padec v globino (varovanje ljudi in živali), priporočljiva pa na celotnem območju, saj bo samo ograja zagotavljala dejansko nedostopnost območja ter s tem varno delo v kamnolomu ter varnost ljudi in živali. Ograja je lahko samostojna ali izvedena v kombinaciji z zemeljskimi nasipi. Opozorilni napisi in opozorilnimi znaki so obvezni; postavljeni morajo biti po obodu celotnega območja, po meji predvidenega pridobivalnega prostora ali znotraj njega ter na vseh dostopih in dovozih (kolovozih, stezah, gozdnih vlakah); njihova postavitev mora biti usklajena z lastniki in skrbniki obravnavanih in sosednjih zemljišč. Spodnji del mora biti ograjen, dostop pa zaprt z vrati. Ob vhodu se namesti informativna tabla z ustreznimi opozorilnimi znaki ter s podatki o nosilcu rudarske pravice in izvajalcu rudarskih del ter delovni čas.
(7) Posek in odstranitev drevnine (drevja in grmičevja) se opravlja sproti glede na napredovanje del in ne kot golosek, razen v kolikor strokovna služba odloči drugače. Odstranitev drevnine je možna samo na osnovi in v skladu s predhodnim dovoljenjem gozdarske strokovne službe (OE Zavoda za gozdove Slovenije). Posek se opravi v primernem času, načeloma med oktobrom in februarjem, podrta drevnina pa se iz kamnoloma odstrani – primeren les se uporabi za nadaljnjo obdelavo, ostanki pa odpeljejo na ustrezne deponije. Ob izvedbi poseka je potrebno zavarovati gozdni rob ter ob tem paziti, da se ne poškodujejo korenine ohranjenih dreves (obvezen nadzor gozdarskih strokovnih služb). Panje podrtih dreves izven območja odkopavanja je zaradi preprečevanje erozije smiselno pustiti v tleh v kolikor gozdarji ne bodo zahtevali drugače. Gozdni rob se po potrebi takoj obnovi z dosaditvijo grmovnega sloja ali mladih dreves; izvede se tako, da nižja drevnina postopoma prehaja v višjo (sprotna sanacija).
(8) Odstranjevanje vrhnje plasti zemlje in površinske jalovine je že začetek zasnove etaž in priprave dostopov na posamezne etaže. Po odstranitvi drevnine se na tako nastalih odprtih površinah takoj odstranita prst in površinska jalovina. Delo je potrebno opraviti previdno, da se plasti kakovostne prsti ne premešajo s slabšimi plastmi in jalovino. Prst/humus je treba shranjevati ločeno od jalovine. Deponije prsti in jalovine se določijo znotraj kamnoloma na lokacijah, ki ne bodo ovirale dela v kamnolomu. Prst je potrebno shranjevati skladno s predpisanim standardi, da bo ohranila svoje značilnosti in funkcijo – predvidoma v kupih višine med 3 in 4 m, z nabrazdano površino zaradi zadrževanja padavinske vode; kupi prsti morajo biti zatravljeni ali zasajeni, priporočljivo je sejanje rastlin, ki opravljajo funkcijo zelenega gnojenja (npr. ogrščica, facelija ipd.). Samo ustrezno shranjena prst bo lahko uspešno uporabljena pri izvedbi sanacije in zasaditve kamnoloma. Površinsko jalovino se prav tako lahko uporabi za sanacijo.
(9) Urejanje notranjih delovnih poti kamnoloma se prilagaja delu. Pri njihovi izvedbi je potrebno upoštevati tehnične zahteve uporabljene mehanizacije (širina poti, največji naklon poti) ter uporabiti morebitne obstoječe poti. Dostopne poti bodo izdelane v območju predvidenega pridobivalnega prostora in ne bodo posegale na druge parcele. Kot pomoč, a le ko je to neizogibno oziroma nujno (intervencije) ter v kolikor ni v nasprotju z zahtevami NUP in določili tega OPPN, se lahko uporabljajo obstoječe poti zunaj kamnoloma, ki so urejene in so v funkciji (obstoječe poti na zahodni in vzhodni strani) in so zanje pridobljena potrebna soglasja (Zavod za gozdove, Direkcija za vode) in sklenjene ustrezne pogodbe. V fazi ločenih kamnolomov (A in B) lahko del notranjega prometa kamnolom (iz zgornjega A v spodnjega B), tako kot sedaj, poteka po cestah izven območja OPPN.
III/ii/3 PRIDOBIVANJE MINERALNE SUROVINE (ODKOPAVANJE, PREDELAVA/BOGATENJE, PRIPRAVA ZA TRG) IN ZAČASNO SKLADIŠČENJE
15. člen
(1) Pridobivanje mineralne surovine obsega odkopavanje, bogatenje in začasno skladiščenje ter odvoz iz območja oziroma v prodajo.
(2) Odkopavanje tehničnega kamna se bo izvajalo po odkopni metodi določeni v rudarskem projektu, ki pa mora biti zasnovana tako, da omogoča sprotno sanacijo. Odkopavanje bo potekalo po etažah določenih višin in širin z uporabo sodobnih tehničnih metod in sredstev in opreme – izkoriščanje mineralne surovine se in se bo po etažah izvajajo delno z vrtanjem in miniranjem ali z vrtanjem brez miniranja in z bagrskim ali buldožerskim odkopom z miniranjem ali z bagrskim ali buldožerskim izkopom brez miniranja ter z narivanjem materiala s plugom/bagrom. Sistem vrtanja je kombinacija tako imenovanih »vertikalnih vrtin« (vrtin vzporednih z brežino, pod koti, predpisanimi z rudarskim projektom), ki se zavrtajo od zgoraj navzdol in tako imenovanih »horizontalnih vrtin«, ki se zavrtajo od spodaj navzgor (pod koti, predpisanimi z rudarskim projektom) – namenjeno je ti. usmerjenemu miniranju z uporabo varne vrste razstrelilnih sredstev – načini in geometrija vrtanja ter eksplozivne polnitve morajo biti določene v rudarskem projektu za izvedbo (načrta miniranja v katerem je določena tudi omejitev globine vrtin na podlagi količine razstreliva). Za vrtanje se uporablja samohodna hidravlična vrtalna garnitura ali lahka vrtalna garnitura na komprimirani zrak za vrtanje na mestih, kjer ni možen dostop hidravlične garniture. Po miniranju sledi sekundarno drobljenje, kjer se z uporabo mehanizacije odminirane kose razbije na primerno velikost za nadaljnjo obdelavo; praviloma ni potrebe po uporabi hidravličnega bagra s hidravličnim kladivom (večjih odminirani bloki so zgolj izjema). Eventualna kamnolomska jalovina, ki nastane v fazi odkopavanja oziroma predelave se lahko prodaja ali uporablja za sanacijo že izkoriščenih etaž.
(3) Pridobivanje mineralne surovine praviloma poteka na eni etaži, izjemoma na dveh ali več, ko ob zaključevanju pridobivanja na »aktivni« etaži že potekajo pripravljalna dela na naslednji nižji etaži. Pridobivanje po etažah je obvezno, pri tem veljajo naslednja pravila:
– število etaž je v različnih območjih (A, B, C) različno; možno je večje ali manjše število etaž vendar samo, če so pri tem izpolnjeni tudi vsi ostali pogoji iz tega OPPN;
– pridobivanje, ki ji sledi sprotna sanacija, poteka od »zgoraj navzdol in od robov proti sredini« (zaradi prehajanj tehnologije dela iz starega načina odkopavanja od »spodaj navzgor« so v začetnih fazah možna manjša odstopanja vrstnega reda dela zaradi prilagoditve kamnoloma na dosledno upoštevanje pridobivanja od zgoraj navzdol);
– konec eksploatacije na eni etaži je hkrati začetek nastajanja nove etaže – ob zaključku ene etaže se izvede delna sanacija in začne nova etaža – načeloma se po končanem izkoriščanju zgornje etaže in pred začetkom izkoriščanja nižje etaže, ostanek etažne ravnine ob brežini pripravi za sanacijo – vendar se lahko opisana dela glede na stanje na terenu prepletajo ali celo potekajo vzporedno.
(4) Značilnosti posameznih etaž se med načinom pridobivanja v enem skupnem (C) ali dveh ločenih kamnolomih (A in B) nekoliko razlikujejo (glej prereze kamnolomov v grafičnih prilogah iz 1. člena), ne smejo pa presegati naslednjega:
– višina posamezne etaže je do največ 20 m;
– končni naklon posamezne etaže bo posebej določen z izvedbenim rudarskim projektom in mora zagotoviti geomehansko stabilnost terena ter je lahko največ 70°; ob posebnih pogojih, kadar zaradi tehnoloških vidikov drugače ni mogoče, je lahko tudi 72°;
– skupni naklonski kot vseh etaž skupaj mora zagotoviti geomehansko stabilnost terena, zato bo posebej določen z izvedbenim rudarskim projektom vendar je lahko največ 50°;
– optimalna širina etaž je med 7–10 m; lahko je tudi manjša, vendar ne manj kot 6 m in to samo, če so pri tem izpolnjeni tudi vsi ostali pogoji tega OPPN;
– za zagotavljanje izvedljivosti biološke sanacije kamnoloma, pa tudi zaradi kontroliranega zbiranja meteornih vod na posamezni etaži, mora biti vsaka etaža v naklonu največ 1:10 (to je 5°) nagnjena proti svojem notranjem robu.
(5) Kjer bodo razmere dopuščale, se bo pridobljen material nakladal na etažah in odvažal po notranjih etažnih cestah. Na območjih kamnoloma, kjer bodo sorazmerno dolge ali strme transportne poti za direkten odvoz materiala z etaž ali kjer transportne poti ne bodo izdelane ali jih ne bo mogoče izdelati je dopustno tudi gravitacijsko spuščanje materiala do zbirnih etaž – material bo prerinjen ali premetan na spodnje etaže. Prerivanje se lahko izvaja za več etaž skupaj. Na etažah, kjer bo mogoč dostop z motornimi vozili, bo pripravljen material naložen z nakladalniki ali bagri na kamione ter odpeljan na mesto predelave oziroma uporabe. V fazi ločenih kamnolom A in B, se bo material prevažal tudi po obstoječih cestah izven območja OPPN.
(6) Obogatitev oziroma predelava materiala se izvaja s fizikalnimi postopki (dodatno drobljenje in sejanja na frakcije namenjene prodaji na trgu) ter postopki obdelave oziroma pripravi betona. Drobljenje in sejanje se izvaja s stacionarno napravo oziroma z uporabo mobilne naprave, del tega procesa se lahko opravi že na etažah. V ta namen znotraj celotnega območja, predvsem na posameznih etažah, delujejo različni premični delovni stroji. Tehnološka rešitev drobljenja in sejanja je praviloma sestavljena iz več samostojnih enot ter vmesnih deponij in povezovalnih poti ali mobilnih transportnih trakov. Pridobljen material pa tovorna vozila odvažajo v območje za (nadaljnjo) predelavo ali direktno v široko potrošnjo oziroma naročniku.
(7) Pridobljen in fizikalno predelan material se lahko v kamnolomu, začasno skladišči:
– pred odvozom v uporabo na posameznih etažah ali na osnovnem platoju (odprto skladiščenje materiala v kosih ali razsutega materiala) ali
– kot izvorni material za nadaljnjo predelavo v mobilni betonarni (skladiščenje v silosih za pesek (oznaka a) kot del delovnega procesa betonarne).
(osrednji območje predelave – osrednji tehnološki del kamnoloma)
(1) Osrednje območje predelave oziroma bogatenja surovine je tehnološka ravnina na osnovnem platoju spodnjega kamnoloma (območje B) oziroma združenega kamnoloma (območje C) – to je osrednji tehnološki del kamnoloma za predelavo oziroma obogatitev mineralnih surovin, ki je sestavljen iz štirih vsebinsko in funkcionalno povezanih delov, ki niso in ne bodo vsi jasno prostorsko zamejeni:
– območje na katerem so nameščene vse naprave in stroji, ki niso v uporabi na etažah (mobilni postroji za predelavo – mobilne naprave za nakladanje, drobljenje in sortiranje izkopanega materiala, za izločevanje kamnolomske jalovine ipd.) in kjer se lahko za začasno skladišči predelana in nepredelana kamnina, jalovina in/ali zemlja;
– mobilna betonarna ter njeni spremljajoči objekti in naprave,
– servisni objekti kamnoloma ter
– preostali del površine, ki je namenjen manipulaciji s stroji in vozili.
(2) Predvidena je ohranitev obstoječe tehnološke ravnine spodnjega kamnoloma (območje B, v primeru združitve kamnolomov, območje C) s prilagoditvami zaradi upoštevanja namenske rabe prostora (prestavitev vseh servisnih objektov in reciklažne enote mobilne betonarne v območje z OPN opredeljeno PNRP z oznako LN). Ne glede na velikost spodnjega platoja, ki je odvisna od razvoja kamnoloma (A in B ali C), se lokacija in velikost mobilne betonarne in servisnih objektov ob južnem robu bolj ali manj ohranja.
(3) Višinska kota tehnološke ravnine se ne glede na faze A, B in/ali C ohranja (+/- 567 mnv), velikost pa se bo glede na obstoječe stanje spreminjala:
– v kolikor se bosta ohranila dva ločena kamnoloma (A in B) in se bo pridobivanje nadaljevalo samo v zgornjem kamnolomu (A), se bo ohranila obstoječa velikost spodnjega platoja (okoli 1 ha);
– v kolikor se bosta ohranila dva ločena kamnoloma (A in B) in se bo pridobivanje nadaljevalo tudi ali samo v spodnjem kamnolomu (B), se bo velikost spodnjega platoja nekoliko preoblikovala ne pa tudi pomembno povečala;
– v kolikor se bosta kamnoloma združila pa se bo spodnja etaža bistveno povečala (okoli 2 ha).
(4) Glavna predelava pridobljenega materiala se izvaja v mobilni betonarni – mobilno enoto za pripravo betona sestavljajo štirje objekti oziroma naprave:
– vstopni bunker/silosi za pesek (oznaka a),
– silos za cement (oznaka b),
– mešalnica in komandna kabina (oznaka c) ter
– reciklirna enota (oznaka d).
(5) Mobilna betonarna se ohranja; čeprav je dopustna njena prestavitev znotraj tehnološke ploščadi oziroma znotraj osnovnega platoja spodnjega kamnoloma oziroma združenega kamnoloma (ne pa tudi znotraj osnovnega platoja zgornjega kamnoloma/območja A), načeloma ostaja na obstoječi lokaciji; potrebna pa je prestavitev reciklirne enote (objekt d) tako, da bo v celoti znotraj opredeljene namenske rabe LN. Utrjena površina (betonska plošča) na območju mobilne betonarne, ki je namenjena postavljanju vozil za prevoz betona, se preoblikuje tako, da se vsa voda, ki se na tem območju izteka (čiščenje mešalca, avtomešalcev ipd.) ter meteorna voda zbirajo in vračajo v zaprt krogotok tehnološke vode tako, da se ne razlivajo s te ploščadi. Betonska površina se lahko v času neobratovanja kamnoloma uporablja kot parkirišče za tovorna vozila in drugo mehanizacijo.
(6) Ob mobilni enoti so tudi obstoječi, montažni servisni objekti kamnoloma, potrebni za delovanje kamnoloma in usklajevanje dela v njem in zunaj njega, ki se prestavijo tako, da bodo vsi v celoti znotraj opredeljene namenske rabe LN (dopustna je tudi drugačna razporeditev objektov in vsebin znotraj njih, možna je tudi postavitev enega objekta, ki bi združeval vse naštete vsebine):
– uprava kamnoloma – montažni objekt s pisarno, sanitarijami in garderobami (oznaka e),
– jedilnica – kontejner s prostorom za malice (oznaka f) in
– skladišče – nadstrešek (oznaka g) za material, ki ne vsebuje nevarnih snovi, ki se prav tako ohranjajo.
(7) Parkirne površine (oznaka P) za osebna vozila in pohodne površine okoli servisnih objektov se utrdijo (betonska plošča) z namenom kontroliranega zbiranja odpadnih meteornih vod.
(8) Utrjena površina ob betonarni ter parkirišče in povezovalne poti ob servisnem delu se lahko uredijo kot zvezna, torej enovita oziroma ena površina, skloni pa morajo biti izvedeni tako, da se voda iz območja betonarne in voda okoli servisnih objektov ne mešajo. Preostale površine tehnološke ravnine ostajajo kamnite – se ne urejajo kot posebna utrjena površina. Pomembno pa je, da se drenažni kanal in usedalnik redno vzdržujejo (zagotavljanje prevodnosti kanala). Drenažni kanal naj se prilagaja velikosti osnovnega platoja – načeloma naj vedno poteka po njegovem obodu.
(9) Razporeditev posameznih sklopov dejavnosti iz prvega odstavka tega člena je pogojena s tehnologijo dela, potrebnimi vsebinami za opravljanje dela ter zahtevami, ki izhajajo iz varovanja okolja in varstva pri delu. Možna so manjša odstopanja znotraj opredeljenega območja (po potrebi manjša razširitev ali preoblikovanje delovnih površin, dopolnitev, posodobitev, nadgraditev ali nadomestitev obstoječe opreme z novo; mobilna strojna oprema se znotraj tega območja načeloma lahko premika, pri tem je potrebno upoštevati potrebne manipulativne površine vseh prevoznih sredstev, strojev in drugih naprav) vendar ne takšna, ki bi onemogočila zagotavljanje varovanja okolja ali pa bi bistveno spremenila koncept zasnove organizacije prostora in zahtevala drugačno tehnologijo pridobivanja.
(10) Drugje v kamnolomu objekti niso predvideni, območje je v celoti zgolj predviden pridobivalni prostor.
III/ii/4 SANACIJA IN OPUŠČANJE IZKORIŠČANJA
17. člen
(1) Namen sanacije je zagotavljanje stabilnosti brežin, varnosti za ljudi in živali tudi po zaključeni eksploataciji ter rekultivacija degradiranega, razgaljenega površja, končni cilj pa obnovitev površinskega pokrova in s tem sanacija degradirane krajine ter povrnitev vsaj delne funkcionalnosti prostora; slednje je odvisno tudi od želene oziroma načrtovane kasnejše rabe.
(2) Sanacija je začetek opuščanja izkoriščanja. Celovita sanacija obsega tehnično in biološko sanacijo. Načeloma poteka sproti tako, da neposredno sledi pridobivanju – zaključevanje eksploatacije na »zgornji« etaži in prehajanje eksploatacije na naslednjo, nižjo etažo je hkrati začetek priprave sanacije zgornje etaže. Izkoriščanje etaže se zaključi s tehnično sanacijo. Zaradi razmer na terenu (npr. eventualna potreba po uporabi zgornje etaže še nekaj časa zaradi lažje eksploatacije spodnje etaže ali za transport) je dopustno, da se biološka sanacija posamezne etaže ne izvede takoj v celoti (npr. izvede se samo tehnična sanacija ali izvede se delna biološka sanacija – zaradi morebitnega ohranjanja servisnih poti se zasaditev ne izvede na celotni širini in/ali dolžini police), vendar to ni zaželeno – sprotna celovita sanacija naj ima prednost pred delno sanacijo.
(3) S tehnično sanacijo, ki mora biti natančno obdelana v izvedbenem rudarskem projektu, se zagotovi tehnična stabilnost izkoriščene etaže, predvsem pobočja nad etažo. V okviru tehničen sanacije je predvideno končno preoblikovanje brežin posamezne etaže tako, da bo čim bolj prilagojena terenu oziroma da se »izteče« v obstoječ teren, najpomembnejše pa je, da se s tem zagotovi tehnična stabilnost etaže in brežine nad njo ter s tem celotnega kamnoloma. Pri tem je pomembno, da se dela načrtujejo pravilno, to pomeni, da je načrtovan naklon stabilnostno preverjen in da zagotavlja zadostno varnost (rudarski projekt) pa tudi, da je izvajanje pravilno, dosledno in natančno (nadzor).
(4) S tehnično sanacijo se pripravijo tudi pogoji za izvedbo biološke sanacije posameznih teras. V ta namen je potrebno poleg predpisanih drugih dimenzij terase (širina, višina, naklon), zagotovi tudi naklon terase navznoter (prečni sklon) v smeri od zunanjega roba terase proti brežini, približno v razmerju do največ 1:10 (to je 5°), odvisno od stabilnosti terena; s tem bodo vzpostavljeni boljši pogoji za vsaj nekaj stabilnega, pred hitrim izpiranjem varnega nasutja zemljine, v katerega se bodo potem sadile rastline; zaradi blagega naklona navznoter pa bo to tudi omogočilo zbiranje meteornih vod ter hkrati preprečilo prehitro otekanje vode s posameznih etaž. Na terasah, s katerih bi se voda lahko stekla v smeri proti VVO, pa je potrebno zagotoviti tudi minimalni naklon (do max. 1,5 %) vzdolž terase (vzdolžni sklon) v smeri stran od VVO območja.
(5) Biološka sanacija, ki mora biti obvezni sestavni del izvedbenega rudarskega načrta in mora biti izvedena skladno z določili 34. člena tega odloka, pomeni pripravo ustreznih rastiščnih pogojev, saditev in vzdrževanje. Obsega sprotno sanacijo eventualno poškodovanega gozda in vzpostavljanje novega gozdnega roba, sprotno in končno ozelenitev izkoriščenih etaž ter končno ozelenitev osnovnih platojev in poti.
(6) Za opuščanje izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno ob zaključevanju izkoriščanja ali že v okviru rudarskega projekta za izkoriščanje izdelati načrt opuščanja kamnoloma, ki mora zajeti vsa potrebna dela, ki jih je potrebno izvesti z namenom dokončne sanacije degradiranega okolja. Celovita sanacija mora slediti cilju zagotavljanja terenskih pogojev za opravljanje bodočih dejavnosti (predvidoma gozdna ali kmetijska zemljišča), ki se morajo oblikovno prilagajati morfologiji okoliške krajine; ta cilj je potrebno v največji možni meri upoštevati pri načrtovanju in izvedbi sanacije. Za končno sanacijo je potrebno mora biti izdelati in izvesti vsaj naslednje:
– priprava projektne dokumentacije za pridobitev dovoljenja za opustitev izkoriščanja s podrobnim načrtom o celoviti sanaciji okolja in zagotavljanju varnosti v območju po prenehanju izkoriščanje;
– demontaža, porušitev in odstranitev vseh objektov, naprav in mehanizacije, ki so bili potrebni za delovanje kamnoloma ter saniranje površin po njihovi odstranitvi;
– demontaža, porušitev in odstranitev vseh infrastrukturnih objektov naprav in omrežja, ki so bili potrebni izključno za delovanje kamnoloma in niso več potrebni ter saniranje površin po njihovi odstranitvi z izjemo tistih vodov katerih odstranitev bi povzročila preveč škode v prostoru;
– ohranitev vseh tistih infrastrukturnih vodov, ki se morajo ohraniti zaradi varnosti okolja in prostora (npr. ravnanje z zalednimi in meteornimi vodami);
– izvedba dokončne tehnične in biološke sanacije, kjer ta še ni izvedena skupaj z dopolnitvami in/ali popravki na ostalih delih kamnoloma;
– izvedba ukrepov zavarovanja, kjer ti še niso izvedeni ali niso zadostni in
– pridobitev dovoljenja za opustitev rudarskih del.
III/ii/5 ZASNOVA IN OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV
18. člen
(1) Na območju ni posebnih oblikovalskih zahtev za objekte in naprave, saj so vsi mobilni in začasni. Prednostno naj ostajajo zgolj tehnološki, mobilni in montažni; v kolikor je potreba po dodatni zaščiti v obliki nadstreška, strehe in/ali fasade, je potrebno zato izdelati načrt arhitekture. Pri tem je potrebno upoštevati značilnosti ožjega prostora (kamnolom, tehnološki objekt) in širše okolice (podeželski prostor) ter slediti načelom enostavnosti, preglednosti, urejenosti, varnosti, trajnosti (obnovljivi in/ali naravni materiali) ter zadržanosti (priporočljiv je omejen nabor barv v srednjih do temnejših odtenkih sive barve, izbor materialov brez sijaja in bleščanja oziroma brez odbijanja svetlobe).
(2) Pri izvedbi eventualnih dodatnih streh in nadstreškov iz prve odstavka tega člena je priporočljiva ekstenzivna zelena streha, eventualna izraba strehe za pridobivanje energije je dopustna zgolj v nesijoči in neodbojni izvedbi.
(3) Višina objektov in naprav naj bo čim nižja z izjemo tistih objektov in naprav, katerih dimenzije narekuje tehnologija. V kolikor ni tehnoloških omejitev za vse objekte velja, da naj njihova višina ne presega višine obstoječih silosov za cement.
(4) Varovalne ograje okoli kamnoloma naj bodo ustrezno močne, da bodo zanesljivo varovale pred padci v globino; oblikovno naj bodo enostavne, kovinske, praviloma v sivih odtenkih. Informativni in opozorilni napis naj bodo oblikovani enostavno in enotno. Opozorilni napisi naj bodo ustrezno veliki in v signirnih barvah tako, da bodo vidni od daleč in v vsakem vremenu.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
IV/i SKUPNE ZNAČILNOSTI UREJANJA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE IN TOLERANCE
19. člen
(1) Izhodiščni podatki v zvezi z obstoječimi trasami in objekti gospodarske javne infrastrukture, ki so prikazani in opisani v gradivu iz 1. člena tega odloka, so združeni iz več virov: geodetskega načrta, smernic in pogojev NUP, IDZ odvodnjavanja 2021, rudarskega IDZ 2020, IDP elektrike 2021, podatkov naročnika in terenskega ogleda.
(2) Obstoječe infrastrukturne ureditve izven območja OPPN se v celoti ohranjajo: zahodno od območja, v oddaljenosti vsaj 800 m, potekajo distribucijski električni vodi, po južnem robu potekajo vodovod, NN električni vod in komunikacijo omrežje, javne kanalizacije (po razpoložljivih podatkih) na območju ni in tudi ni načrtovana. Kamnolom ni in ne bo priključen na vodovod, javno kanalizacijo in električno omrežje.
(3) Obstoječe in načrtovane infrastrukturne ureditve, vodi, objekti in naprave za potrebe delovanja kamnoloma in varstva okolja znotraj območja in na njegovem robu se večinoma ohranjajo do zaključnih faz izkoriščanja oziroma do sanacije: obstoječi dostopi do območja se ohranjajo, notranje servisne oziroma delovne poti se postopno ukinjajo; infrastruktura (objekti, naprave, omrežja), ki ni pomembna za varovanje okolja po zaključeni eksploatacijo se odstrani z izjemo tiste, ki je ni možno odstraniti brez povzročanja okoljske škode; infrastruktura pomembna za varovanje okolja, kot je zbiranje zalednih in meteornih vod, pa se ohrani v potrebnem obsegu in tako dolgo kot je to potrebno – v tem času se mora tudi vzdrževati.
(4) Z OPPN so podane samo konceptualne rešitve infrastrukture. Podrobnejše rešitve se ob upoštevanju smernic in pogojev upravljavcev ter zahtev OPPN opredelijo v izvedbeni projektni dokumentaciji. Poteki omrežij posamezne infrastrukture morajo biti med seboj usklajeni, med njimi morajo biti zahtevani odmiki.
(5) Ob gradnji novih ali rekonstrukciji obstoječih vodov gospodarske javne infrastrukture je treba v okviru območja predvidenega posega predvideti tudi rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav, ki so zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti ali drugih razlogov neustrezni.
(6) Gradnja potrebnih objektov in naprav prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture je smiselno skladno z zasnovo v tem OPPN, zahtevami NUP in zakonodajo dopustna znotraj celotnega območja OPPN. Kadar pogoji za načrtovanje, izvajanje in vzdrževanje obstoječe in nove infrastrukture izven območja predvidenega pridobivalnega prostora niso jasno določeni se upoštevajo PIP iz OPN MOSG.
(7) Urejanje vseh infrastrukturnih omrežij mora biti izvedeno skladno z zahtevami nosilcev urejanja prostora, podanimi v smernicah in mnenjih tega OPPN, skladno s projektnimi pogoji h konkretnemu posegu ter skladno z veljavno zakonodajo. Zaradi specifičnosti dejavnosti izkoriščanja mineralnih virov so pogosto potrebne posebne ureditve, zato so v tem OPPN v zvezi z urejanjem infrastrukture postavljene predvsem omejitve v zvezi s celostnim in trajnostno usmerjenim varovanjem okolja hkrati pa je omogočeno in zaželeno iskanje optimalnejših, tehnološko naprednejših in okoljsko primernejših rešitev ter prostorsko ustreznejših tras in lokacij v nadaljnjih fazah načrtovanja. Zato so pri projektiranju in izvedbi infrastrukturnega omrežja dopustne smiselne in utemeljene tovrstne tolerance, ki sledijo načelom zapisanim v zakonu o varstvu okolja, ne omejujejo drugih posegov in ne ogrožajo okolja.
(8) Vse tolerance so možne znotraj zahtev upravljavcev ali v soglasju z njim ter skladno z zasnovo ureditve tako, da ne onemogočajo njene uresničitve.
IV/ii PROMETNA, ENERGETSKA, KOMUNIKACIJKA INFRASTRUKTURA TER VODOVOD IN RAVNANJE Z ODPADKI
20. člen
(1) Območje se preko občinskih cest z oznako LC 377031 (Ledinek Poštarski dom) in 377021 navezuje na državno cesto z oznako 1423 ali 6904. Dostopno je z dveh strani, vedno v navezavi z občinske ceste z oznako LC 377031 (Ledinek Poštarski dom):
– z južne, spodnje strani po gozdni cesti z oznako 112124 Blatnik – to je glavni dostop za spodnji kamnolom (B) oziroma za združen kamnoloma (C);
– s severne, zgornje strani po kolovozu – to je glavni dostop za zgornji kamnolom (A) oziroma pomožni, vzdrževalni dostop do zgornjega dela združenega kamnoloma (C).
(2) Občinske ceste znotraj območja OPPN so v asfaltni izvedbi. Potrebno jih je redno vzdrževati ter zagotavljati ustrezno kakovost, nosilnost in varnost. Po potrebi se izvede njihova rekonstrukcija.
(3) Kolovoz, preko katerega se izvaja dostop do zgornjega kamnoloma, se ob rednem vzdrževanju lahko ohranja v makadamski izvedbi.
(4) Dopustna je rekonstrukcija odseka gozde ceste 112124 od kamnoloma do občinske ceste LC 377031 – v ta namen je potrebno izdelati celovit projekt in nanj pridobiti soglasja upravljalcev vseh vodov, ki potekajo pod cesto.
(5) Zaradi širitve kamnoloma bo potrebno omogočati dostop tovornih vozil in delovnih strojev na nove etaže. V ta namen bo potrebno ohranjati obstoječe delovne poti in jih po potrebi ustrezno prilagoditi ter vzpostavljati nove. Dostop je možen po obstoječih poteh z zahodne in vzhodne strani. Delovne poti znotraj kamnoloma se urejajo skladno z napredovanjem odkopavanja po etažah in med etažami. Do zaključka izkoriščanja v zgornjem, samostojnem kamnolomu (A) se kot delovne poti še naprej uporabljajo obstoječe kategorizirane in nekategorizirane ceste in poti izven območja OPPN. Ob združitvi kamnolomov ali opustitvi zgornjega kamnoloma pa se kot delovne pot uporabljajo samo obstoječe in nove delovne poti. Nove delovne poti za praviloma izvajajo samo znotraj območja predvidenega pridobivalnega prostora. Izjemoma, v kolikor ni druge možne rešitve in je zaradi varnosti pri delu in varovanja okolja to edina možna rešitev, je dopustna njihova izvedba izven območja predvidenega pridobivalnega prostora ob soglasju vseh lastnikov, ZGS OE Slovenj Gradec in Mestne občine Slovenj Gradec, vendar samo izven območja VVO.
(6) Na osrednji tehnološki ploščadi je predvidena ureditev manjše parkirne površine za osebna vozila (oznaka P). Druge ureditve mirujočega prometa niso predvidene, stroji in tovorna vozila bodo parkirana tako kot do sedaj, na razpoložljivih površinah na spodnji etaži kamnoloma B oziroma C, v času neobratovanja kamnoloma pa tudi na betonski ploščadi betonarne.
(ohranjanje obstoječih električnih in komunikacijskih vodov ter oskrba območja z elektriko)
(1) Kamnolom se energetsko ne oskrbuje iz omrežja (ni priključen na električno omrežje) pač pa iz svojega mobilnega agregata, kar je predvideno tudi v bodoče. V celoti se ohranja obstoječi 0,4 kV (NN) podzemni električni vod, ki poteka ob njegovem južnem robu, v nasipu med gozdno cesto in kamnolomom, delno znotraj večinoma pa izven območja OPPN, v celoti pa izven meje predvidenega pridobivalnega območja (meja EUP SE-01 oziroma meja PNRP LN); njegov varovalni pas je minimalno 1 m od osi skrajnega voda v obe smeri. Vsa dela s stroji razen prometa, ki poteka že sedaj in bo tudi v bodoče potekal po obstoječih cestah, se bodo izvajala znotraj kamnoloma in ne v območju obstoječih električnih vodov in naprav oziroma bodo potekala izven varovalnega pasu NN voda in več kot 3 m od obstoječih vodov. V varstveni pas električnega voda pa bodo posegala dela ob eventualni prenovi gozdne ceste ali dovoza in gradnji zadrževalnika za čiste vode pred odvodom v Selčnico; zato je potrebno obstoječi NN vod v območju načrtovane gradnje izvesti v elektro kabelski kanalizaciji skladno z IDP elektrika 2021.
(2) Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je treba izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa (Uradni list RS, št. 70/96) ter zahteve Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanje dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10).
(3) V celoti se ohranjajo obstoječi objekti in naprave komunikacijske infrastrukture: ob obstoječi cesti poteka koridor komunikacijskih vodov, obstoječa omarica optičnih kablov je zahodno od dovoza v kamnolom, del navezave na omarico optike poteka ob ograji kamnoloma pod dovozno cesto. Ob eventualnemu rekonstrukciji dovoza v kamnolom je potrebno obstoječe vode ustrezno zavarovati, k projektu pa pridobiti potrebna soglasja.
(4) Daljinsko ogrevanje na območju ni predvideno. Objekti se ogrevajo preko agregatov. Dopustna je tudi uporaba alternativnih virov ogrevanja (npr. sončne celice na strehah).
(ohranjanje obstoječega vodovoda in oskrba s pitno vodo)
Kamnolom ni priključen na vodovodno omrežje in to tudi ni načrtovano, čeprav obstoječ vodovod poteka po južnem robu območja, v večjem delu izven meje OPPN v celoti pa izven predvidenega pridobivalnega prostora. Za pitje uporabljajo in bodo tudi v bodoče uporabljali ustekleničeno vodo. Ob eventualnemu rekonstrukciji dovoza v kamnolom, je potrebno obstoječe vode ustrezno zavarovati, k projektu pa pridobiti potrebna soglasja.
Vsi odpadki, ki na območju nastajajo, se morajo zbirati in odvažati skladno s predpisi:
– pri ravnanju s komunalnimi odpadki se upoštevajo zahteve, ki izhaja iz Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v MOSG in Koroški regiji. Odpadki se ustrezno ločujejo in odvažajo.
– Drugi odpadki, ki izhajajo iz dejavnosti, se zbirajo skladno s predpisi v posebnih posodah, za njihov odvoz pa ima koncesionar pogodbo s pooblačenimi službami (poleg naftnih derivatov za pogon strojev in razstreliva, se ne uporablja drugih nevarnih snovi): filtrirna sredstva (oljni in zračni filtri), čistilne krpe, zaščitna oblačila, onesnažena z nevarnimi snovmi, embalažo, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi ali je onesnažena z nevarnimi snovmi, rabljene baterije oziroma akumulatorje idr.
– Vzdrževanje strojne opreme mora opravljati pooblaščeni serviser, ki vso potrebno opremo in material pripelje ter vse nastale odpadke odpelje (odpadna motorna in druga olja ipd.).
– Odlaganje gradbenih odpadkov je na območju kamnoloma prepovedano – dopustno je zgolj predelava gradbenih odpadkov nastalih na območju kamnoloma.
– Blato iz MČN je obvezno oddajati pooblaščenemu izvajalcu komunalne dejavnosti s katerim mora imeti naročnik sklenjeno pogodbo o izvajanju obvezne javne službe prevzema usedlin komunalnih odpadnih vod iz MČN z odvozom blata na stabilizacijo na centralno ČN.
– Za menjavanje filtrov iz lovilnikov olj in odvoz starih filtrov je potrebno skleniti pogodbo s pooblaščenim izvajalcem.
IV/iii CELOSTNO RAVNANJE Z VODAMI
24. člen
Kamnolom lahko vpliva na vodni režim ali stanje voda, zato mora imeti zagotovljeno celovito urejeno ravnanje z vodami, od oskrbe s sanitarno in tehnološko vodo do ravnanja z odpadnimi vodami; odvajanje in čiščenje padavinskih in komunalnih odpadnih vod ter eventualnih tehnoloških vod mora biti urejeno skladno s predpisi – ZV-1 (84., 92. člen), Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11 in nadaljnji), Uredbo o emisijah snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12) in standardi (SIST EN 858-2).
(oskrba s sanitarno in tehnološko vodo ter ravnaje z odpadnimi vodami (kanalizacija))
(1) Obstoječ sistem se ohranja in nadgrajuje oziroma dopolnjuje z zahtevami, ki izhajajo iz zahtev NUP in iz IDZ odvodnjavanja 2021.
(2) Oskrba s sanitarno in tehnološko vodo ter ravnanje z odpadnimi vodami (kanalizacija) je zasnovano v več podsistemih, ki delujejo povezano a hkrati ločeno, tako, da se »umazane« in »čiste« vode ne mešajo – ločen sistem odvodnjavanja odpadnih vod – ločen sistem komunalnih, padavinskih in tehnoloških odpadnih vod:
– sistem zbiranja čiste zaledne vode,
– sistem zajema čiste meteorne vode na dnu kamnoloma,
– zaprt sistem tehnološke vode,
– sistem čiščenje umazane sanitarne vode,
– sistem zbiranje padavinske vode s streh servisnih objektov,
– sistem zbiranje padavinskih vod utrjenih površin servisnih objektov,
– sistem končnega zbiranja in zadrževanja čistih odpadnih vod in izpust v Selčnico.
(3) Sistem zbiranja čiste zaledne vode kot sanitarne vode za servisne objekte kamnoloma in za bližnjo kmetijo: čista zaledna voda se zbira v zalogovniku 1 (ZG1, zalogovnik pitne vode za kamnolom in kmetijo), ki je umeščen v južnem vogalu območja OPPN oziroma jugozahodno od mobilne betonarne; polni se z zaledno vodo, ki se po sistemu ponikovanja (ponikovanje preko gramoza večje frakcije) zbira v jugozahodnem delu kamnoloma oziroma na prvi etaži spodnjega kamnoloma (zbiralnik ZB3) od koder se steka direktno v ZG1. Iz njega vodi cevovod do betonarne in servisnih objektov kamnoloma ter naprej do kmetije na vzhodni strani, izven območja OPPN. Voda iz ZG1 se občasno vodi tudi v sistem tehnološke vode – kadar jo je več (viški) ali kadar je pomanjkanje v zalogovniku ZG2.
(4) Sistem zajema čiste meteorne vode na dnu spodnjega kamnoloma (območje B in/ali C) ima dva namena – kontrolirano zbiranje vod in ustvarjanje zaloge vode za tehnološke potrebe betonarne: na obodu osnovnega platoja spodnjega kamnoloma se v drenažnem kanalu zbira padavinska voda, ki se gravitacijsko steka s teras kamnoloma – sedanjega spodnjega kamnoloma (območja B), v primeru združitve kamnolomov pa se bo stekala z območja celotnega kamnoloma (območje C). Tako zbrana voda se preko obstoječega zbiralnika/usedalnika (US2) z vgrajenim varnostnim prelivom vodi na dva načina: s pomočjo obstoječe črpalke (ČP) se črpa v obstoječ zalogovnik 2 (ZG2, zalogovnik za betonarno – tehnološke vode za potrebe mobilne betonarne), ki je umeščen zahodno od betonarne; viški vode (varnostni preliv) pa se iz US2 stekajo v zbirni jašek pred zadrževalnikom.
(5) Zaprt sistem tehnološke vode – kot tehnološka voda za potrebe betonarne se bo tudi v bodoče uporabljala meteorna voda, zbrana v zalogovniku za betonarno ZG2 ter občasno iz zalogovnika ZG1 (ob pomanjkanju vode v zalogovniku ZG2 ali ob viških v zalogovniku ZG1). Tehnološka voda se lahko uporablja samo v zaprtem sistemu kar pomeni, da voda, ki se enkrat uporabi kot tehnološka voda v betonarni ostaja v zaprtem sistemu oziroma iz njega izstopa samo kot sestavina betona (odvoz z avtomešalci). Od ZG2 do betonarne vodi cevovod preko glavnega ventila ob betonarni (oznaka gvtv). V betonarni se voda uporablja za pripravo betona v mešalcu (objekt c), pranje mešalca in avtomešalcev – odpadna tehnološka voda ter padavinska voda z betonske ploščadi, s površin objektov in naprav betonarne, se mora zbirati ter preko usedalnika in lovilnika olj voditi v reciklažno enoto (objekt d), kjer se reciklira; iz reciklažne enote se s črpalko vrača nazaj v tehnološki proces – tehnološka voda betonarne tako kroži v zaprtem sistemu – viškov tehnološke vode ni, saj se le-ta na koncu vsa »vgradi« v beton (cement poveže vodo in pesek) in odpelje h kupcu – zato ni odvoda tehnološke vode v Selčnico.
(6) Čiščenje umazane sanitarne vode: umazane sanitarne vode iz servisnih objektov je potrebno očistiti v obstoječi ali novi MČN, ki mora ustrezati predpisanim standardom; tako očiščene vode je potrebno voditi do zbirnega jaška pred zadrževalnikom.
(7) Sistem zbiranje padavinske vode s streh servisnih objektov: padavinske vode s streh servisnih objektov je potrebno zbirati in jih preko peskolovov voditi do zbirnega jaška pred zadrževalnikom. Dopustno je tudi zmanjšanje hipnega odtoka in količin vode s streh z izvedbo ekstenzivne zelene strehe.
(8) Sistem zbiranja padavinskih vod z utrjenih površin servisnega dela: padavinske vode z betonom utrjenega parkirišča za osebna vozila in utrjenih površin okoli servisnih objektov je potrebno zbirati ločeno od vod z betonske ploščadi pred betonarno in jih preko lovilnika olj voditi v zbirni jašek pred zadrževalnikom.
(9) Sistem končnega zbiranja in zadrževanja čistih odpadnih vod in izpust v Selčnico: ob vhodu v spodnji kamnolom se vsa očiščena in čista odpadna voda združita v obstoječem ali novem zbirnem jašku za katerim se, pred izpustom v Selčnico, vgradi zadrževalnik ustrezne kapacitete. Trasa obstoječega odvoda od obstoječega jaška proti Selčnici se ohrani, vod in iztok v Selčnico pa se preuredita skladno z zahtevami Direkcije RS za vod in Zavodom za ribištvo Slovenije (iztok se protierozijsko zavaruje s kamnito oblogo dela brežine) ter ob upoštevanju določil 28. člena tega odloka.
(10) Vsi objekti in naprave sistema zbiranja in odvodnjavanja morajo biti ustreznih dimenzij in po značilnostih skladni s predpisanimi standardi ob upoštevanju zahtev NUP in IDZ odvodnjavanja 2021; požiralnike, jaške, peskolove in usedalnike je potrebno redno in pravilno vzdrževati; za redno vzdrževanje lovilnikov olj in za blato iz MČN je obvezno skleniti pogodbo s pooblaščeno organizacijo.
(ravnanje z zalednimi vodami in varovanje območja pred erozijskimi procesi)
(1) Na območju kamnoloma se na nepropustnih površinah meteorna voda nabira, na propustnih, predvsem na območju spodnjega kamnoloma, pa na več mestih pronica v obliki manjših izvirov. Območje kamnoloma se nahaja znotraj erozijsko ogroženega območja, kjer veljajo običajni zaščitni ukrepi in znotraj plazljivo ogroženega območja, majhne ogroženosti. Skladno z zahtevo NUP je zato potrebno pred pričetkom oziroma nadaljevanjem del ugotoviti stopnjo tveganja za načrtovane posege in po potrebi predvideti dodatne omilitvene ukrepe. V zemljišča se ne sme posegati tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali da bi se ogrozila stabilnost zemljišč. Zato se mora pridobivanje izvajati tako, da se bo ohranila stabilnost neposredne okolice kamnoloma in zaledja.
(2) Pri urejanju etaž (predvsem višje ležečih – nad koto VVO) je potrebno v fazi pridobivanja zagotavljati tudi blage vzdolžne sklone polic/teras, da ne bo prihajalo do iztekanja eventualno onesnaženih vod s posameznih etaž na vodovarstveno območje. Po izvedeni končni biološki sanaciji ta skrb ni več potrebna.
(3) Z namenom zmanjševanja hipnega odvoda padavinskih vod s površin je potrebno biološko sanacijo območja izvajati sproti, da bo nova vegetacija čim prej sposobna opravljati svojo evapotranspiracijsko vlogo.
(4) Skladno z izhodišči rudarskega IDZ 2020 in izkušenj, ki izhajajo iz preteklega delovanja kamnoloma, sta v zvezi z urejanjem zalednih vod predvideni dve skupini ukrepov – sprotna tehnična in biološka sanacija brežin (opisana v 17. in 34. členu tega odloka) ter ohranjanje dosedanjega načina bolj ali manj naravnega odvodnjavanja zalednih vod.
(5) Celoten kamnolom se in se bo odvodnjaval gravitacijsko v kombinaciji zbiranja in pronicanja (ponikanja) in razpršenega odvodnjavanja: s teras spodnjega in zgornjega kamnoloma padavinska voda izhlapeva v zrak, pronica skozi razpoke v tleh in odteka po brežinah do najnižjega platoja enega in drugega kamnoloma: na posamezni etaži se zbira v naravnem jarku ob steni (etaža je zato in zaradi biološke sanacije nekoliko nagnjena proti svoji notranji steni); v kolikor je vode več, se preliva preko brežin in steka do najnižjega platoja enega in drugega kamnolom; ko se steče na najnižji plato, se na zgornjem kamnolomu ne zajema pač pa postopno izhlapeva in delno pronica skozi tla, zato ob večjih nalivih občasno voda na površini zastaja ter postopno pronica skozi tla in izhlapeva; na spodnjem kamnolomu pa se meteorne vode obodno zbirajo, uporabljajo in odvajajo v Selčnico. V kolikor bosta kamnoloma ostala ločena (območje A in območje B) tudi v bodoče, bo vse dokler se površina ne bo zarasla, na zgornjem kamnolomu voda občasno zastajala, v kolikor pa bosta kamnoloma združena (območje C), tega problema ne bo. Obodno zbiranje na dnu kamnoloma pa se bo v primeru združitve kamnolomov (kamnolom C) razširilo na celoten spodnji plato.
(6) Prelivanje vode skupaj z njenim pronicanjem skozi tla, predvsem ob oziroma po velikih nalivih, lahko povzroči erozijo materiala. Zato je potrebno tovrstne dogodke nenehno spremljati in po potrebi vidne poškodbe sproti sanirati, kar je natančno opisano v rudarskem IDZ 2020. Posebno v času hujših nalivov je potrebno dogajanje ves čas spremljati in po potrebi viške vodo v času takšnega naliva odvajati s kratkoročnimi, začasnimi ukrepi (dodatni jarki, črpanje vode ipd.). V primeru ponavljajočih se problemov, ki so eventualno možni v kolikor se kamnoloma ne združita, pa je potrebno zbiranje zaledne vode ustrezneje urediti – ali izpolniti zahtevo o preučitvi možnosti zmanjšanja infiltracije vode v kamnino in izdelati ustrezen projekt ali pa izvesti zbiranje meteorne vode na obodu spodnje etaže zgornjega kamnoloma (A) po vzoru rešitev na spodnjem kamnolomu (B).
V. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJE NARAVE IN NARAVNIH VIROV TER VAROVANJE OKOLJA
V/i REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJE NARAVE IN NARAVNIH VIROV TER VAROVANJE OKOLJA
27. člen
(splošne rešitve in ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine, narave in naravnih virov ter varovanje okolja)
(1) Namen OPPN je predvideti način urejana območja, ki bi omogočal razvoj načrtovane dejavnosti in sočasno zagotavljal zmanjševanje obstoječih in eventualnih možnih novih vplivov ter predvidel potrebne sanacijske ukrepe, vse do končne sanacije območja, spremembe v gozdno površino.
(2) Za vse posege in ukrepe velja, da morajo zagotavljati ustrezne pogoje bivanja v širši okolici, ustrezne delovne pogoje in varnost v prometu. To pomeni, da morajo odpravljati negativne vplive obstoječih ureditev in delovati preventivno za bodoče posege.
(3) Znotraj območja se v okviru dopustnih dejavnosti prednostno umeščajo take oblike oziroma načini izvajanja teh dejavnosti, ki so za okolje sprejemljive oziroma so njihovi možni negativni vplivi zmanjšani na najmanjšo možno mero. Vsa tehnologija znotraj območja mora biti zasnovana tako, da zagotavlja največjo možno celovito varovanje okolja. Pri vseh posegih so dopustne tolerance v smislu izboljšanja odnosa do okolja.
(4) Za zagotavljanje varstva okolja se upoštevajo vse zahteve nosilcev urejanja prostora ter veljavna okoljska in prostorska zakonodaja. Pri tem velja načelo pozitivne naklonjenosti okoljski zakonodaji in želja po doseganju še boljših rezultatov v zvezi z varovanjem okolja.
(5) Na območju OPPN ni registriranih objektov kulturne dediščine, ni naravnih vrednost, zavarovanih območij narave ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost. V oddaljenosti 500 m in manj je nekaj enot varovanja narave ali kulturne dediščine, ki po mnenju resornih nosilcev urejanja prostora ob normalnem delovanju kamnoloma ne bodo ogrožene. Kljub temu je potrebno upoštevati splošna načela varovanja dediščine, narave in okolja kot splošnokoristnih javnih vrednot.
(varovanje vodovarstvenega območja in obstoječih vodotokov, usmeritve za celovito ravnanje z vodami ter varovanje pred erozijo in plazljivostjo hribine)
(1) S tem OPPN je predvideno celovito ravnanje z vodami, ki je podrobno opisano v 24., 25. in 26. členu tega odloka.
(2) Posebno/dodatno pa je potrebno upoštevati vsaj še naslednje:
– vse ureditve na obravnavanem območju naj se izvedejo na način, da se ne poslabšuje erozija v okolici kamnoloma; v primeru, da se erozija pojavi izven območja kamnoloma se to nemudoma sanira;
– v nobeni od faz izkoriščanja ne sme prihajati do spiranja materiala v okoliške vodotoke;
– pri urejanju etaž (predvsem višje ležečih – nad koto VVO) je potrebno v fazi pridobivanja paziti tudi na vzdolžne sklone teras, da ne bo prihajalo do iztekanja eventualno onesnaženih vod na vodovarstveno območje;
– potrebno je upoštevati odmike od roba (meja pridobivanja in meja odkopavanja);
– pri poseku gozda na robu območja pridobivanja je potrebno upoštevati zahteve ZGS in tega OPPN, paziti, da se ne posega v koreninski sistem dreves in grmovnic, ki se ohranjajo oziroma v obstoječo robno zasaditev posegati v najmanjši možni meri.
(3) Območje je znotraj plazljivo (običajni zaščitni ukrepi) in erozijsko (majhna ogroženost) ogroženega območja, zato je potrebno ugotoviti stopnjo tveganja za načrtovane posege in po potrebi predvideti omilitvene ukrepe (Pravilnik o vsebini vlog za pridobitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege prostor ter o vsebini vloge za izdajo vodnega soglasja, Uradni list RS, št. 25/09, 7. člen, 3. in 4. točka); v zemljišča se ne sme posegati tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali da bi se ogrozila stabilnost zemljišč (ZV-1, 88. člen).
(4) Osrednji vodotok je potok Selčnica (vodotok 2. reda), s 5 m širokim priobalnim pasom, ki iz vodovarstvenega območja teče po južni strani kamnoloma proti vzhodu. Vsi načrtovani objekti in naprave s pripadajočimi ureditvami in infrastrukturo so odmaknjeni od meje vodnega zemljišča (zgornjega roba brežine) oziroma so izven območja priobalnega zemljišča – priobalni pas je jasno vrisan (Zakon o vodah, Uradni list RS, št. 67/02 in nadaljnji, v nadaljevanju ZV-1). Iz geodetskega načrta je razviden tudi obstoječ iztok v Selčnico. V IDZ odvodnjavanja 2021 je predviden odvod, na obstoječi MČN predhodno očiščenih vod, v Selčnico preko zadrževalnika ter preureditev obstoječega iztoka skladno z zahtevami NUP in zakonodaje. V nadaljnjih fazah načrtovanja iztoka v Selčnico je obvezno pridobiti projektne pogoje vsaj Zavoda za ribištvo Slovenije in Direkcije RS za vode.
(5) Območje OPPN na zahodni strani meji na vodovarstveno območje državnega nivoja z oznako SEL-1/96 (Sele) – vzhodni meji območja prvega in drugega varstvenega režima sta hkrati zahodna meja predvidenega OPPN. Režimi zahtevanega varovanja so natančno opisani v Uredbi o vodovarstvenem območju za vodna telesa vodonosnikov na območju Slovenj Gradca (Uradni list RS, št. 56/15 in 21/18) in se morajo pri delovanju kamnoloma v celoti upoštevati. Izvajanje dejavnosti kamnoloma bo v celoti potekalo zgolj na tistem delu parcele 650/1, k. o. Sele, ki se nahaja izven VVO, z načrtom parcelacije pa je predvidena določitev nove samostojne parcele kar pomeni, da bo tudi zemljiškoknjižno območje kamnoloma izvzeto iz območja parcele, ki je znotraj območja VVO.
(6) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga izda Direkcija RS za vode.
(7) Stanje vodotokov v bližini območja kamnoloma se zaradi posegov načrtovanih s tem OPPN ne sme poslabšati.
(8) Vsa dela, ki bi lahko vplivala na kakovost vode in vodni režim, je treba načrtovani in izvajati samo izven drstnih dob ribjih vrst, ki poseljujejo vodni prostor ter ne med 1. oktobrom in 15. majem.
(9) Vsi posegi oziroma izvajanje dejavnosti kamnoloma vezani na območje tega OPPN se morajo izvajati tako, da bo upoštevano naslednje:
– da bo preprečeno onesnaževanje in kaljenje vodotokov;
– da bo preprečeno izcejanje goriv, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih in strupenih snovi v vodotoke ali na območje vodnega in priobalnega zemljišča;
– da bo preprečeno izcejanje strupenih betonskih odplak med betoniranjem;
– v času trajanja zemeljskih del je treba ustrezno urediti odvodnjavanje padavinskih vod;
– med gradnjo in po njej se na območju vodnih in obvodnih zemljišč ali v sami strugi vodotokov ne sme odlagati nobene vrste materiala z območja delovišč v trdnem, tekočem ali plinskem stanju, ki se uporablja pri gradnji in je potencialno strupen za ribe;
– začasne deponije materiala morajo biti urejene na način, da bo preprečeno onesnaževanje voda;
– zajemanje vode iz vodotokov za izvedbo gradbenih del ni dovoljeno;
– vožnja z gradbeno mehanizacijo po strugi vodotoka ni dopustna;
– deponije prsti in jalovine morajo biti urejene tako, da ne bo prihajalo do kaljenja vodotoka Selčnica v času obilnejših padavin.
(10) Za varovanje obrežne vegetacije Selčnice veljajo naslednje omejitve in usmeritve:
– popolna odstranitev obrežne vegetacije Selčnice ni dovoljena, dopustna je samo nujna odstranitev vegetacije na najožjem območju izpusta padavinskih vod (max. 1 m gor – vodno in dol – vodno);
– v primeru obsežnejše odstranitve vegetacije je potrebno odstranjeno vegetacijo takoj nadomestiti z avtohtono drevesno in grmovno zarastjo dovolj velikih lesnih vrst, ki so na območju že prisotne (npr. bela vrba/Salix alba);
– v največji možni meri je treba določiti in izvajati ukrepe za preprečitev razširjanja invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst (npr. japonskega dresnika/Fallopia japonica), na območju brežin med izvajanjem gradbenih del; v primeru njihovega pojava je potrebno takoj pričeti z aktivnim odstranjevanjem, v primeru njegove razrasti pa dolgoročno načrtovati košnjo in odstranjevanje.
(11) Zmogljivost čistilne naprave (MBČN) mora biti tolikšna, da bo zagotovila prečiščevanje vode znotraj zakonsko predpisanih omejitev.
(12) V primeru posegov v vodotoke in vodna telesa mora biti načrtovano varstvo rib in njihovih habitatov usklajeno s pristojno Ribiško družino (Koroška RD). O predvidenih delih na območju vodnih ali priobalnih zemljišč, ki lahko vplivajo na kakovost vode in vodni režim, je potrebno vsaj 14 dni pred začetkom gradnje obvestiti Koroško RD o začetku gradbenih del, da lahko spremlja kaljenje vode in izvede ali organizira izvedbo intervencijskega odlova rib na predvidenem območju posega oziroma predelu, kjer je ta vpliv še lahko prisoten. Če bodo dela potekala etapno in daljše časovno obdobje, mora izvajalec obvestiti Koroško RD ob vsakem novem posegu v strugo. V izrednih primerih onesnaženja, ki bi lahko imelo vpliv na Selčnico in njeno ekološko stanje (preko meteornih vod ali drugače), je potrebno takoj obvestiti Koroško RD. V skladu s z veljavnimi predpisi mora investitor Koroški RD povrniti škodo na ribah, do katere bi prišlo zaradi zastrupljanja, onesnaževanja oziroma čezmernega obremenjevanja voda in nezakonitega poseganja v vode zaradi načrtovanih posegov.
(13) V primeru sanacije ceste, ki se nahaja na območju tega OPPN, utrjevanje brežine Sečnice ni dovoljeno.
(14) Dopustna je utrditev brežine Selčnice za ureditev iztoka čistih odpadnih voda a je dovoljena le na razdalji 1,5 m gor in dolvodno od izpusta.
(15) Za vse nadaljnje posege na območju OPPN, ki bi lahko imeli vplive na ekološko stanje Selčnice, je potrebno ponovno pridobiti mnenje Zavoda za ribištvo Slovenije.
(1) Pridobivanje tehničnega kamna je dejavnost, pri kateri je potrebno uporabljati stroje in razstrelivo, zato bo območje s hrupom obremenjeno. Hrup bo nastajal pri posameznih delih, in sicer pri vrtanju, prerivanju, transportu in nakladanju ter predelavi – to bo hrup, ki bo v času izvajanja delovnega procesa vedno prisoten, njegov nivo pa se tekom dela tudi spreminja. Hrup, ki bo nastajal pri miniranju pa bo občasen in kratkotrajen.
(2) V skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18 in 59/19) je območje kamnoloma uvrščeno v IV. stopnjo varstva pred hrupom; prav tako sosednje območje EUP SE-02, ki je opredeljeno kot industrijsko; sosednja kmetijska in gozdna zemljišča so mirne površine na prostem in so zato razvrščene v I. stopnji varstva pred hrupom. Skladno z uredbo se zato med I. in IV. cono, v pasu največ 1000 m od meje OPPN, uporabljajo določila za III. stopnjo varstva pred hrupom, znotraj OPPN pa za IV. Za zagotavljanje ustrezne stopnje varnosti pred hrupom je pri delovanju kamnoloma potrebno upoštevati sledeče:
– med gradnjo in med obratovanjem načrtovane dejavnosti je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo za področje varstva pred hrupom. Zagotoviti je potrebno vse ukrepe, da zakonsko opredeljene predpisane vrednosti ne bodo presežene.
– Zagotoviti je potrebno uporabo delovnih naprav in gradbenih strojev, ki so izdelani skladno predpisi; vsi morajo biti ustrezno tehnično opremljeni za zmanjševanje hrupa ter redno vzdrževani in nadzorovani.
– Hrupna rudarska dela znotraj kamnoloma lahko potekajo samo podnevi, v času med 7.00 in 18.00 uro. V kolikor meritve pokažejo prekoračitev dovoljenih ravni hrupa pa je potrebno delovni čas obratovanja kamnoloma še bolj omejiti.
– Za zmanjševanje emisij hrupa je treba uporabljati strojne naprave s CE oznako, ki so ustrezno vzdrževane oziroma tehnično brezhibne, razstreljevanje pa je treba izvajati v času ugodnih vremenskih razmer (najmanj vetra).
– Sprotno izvajanje biološko sanacije etaž, gozdnega roba in nasipa med kamnolomom in gozdno cesto na jugu, da bodo rastline čim prej zrasle in tako tudi čim prej opravljale tudi vlogo omejevalca/dušilca hrupa.
(varstvo pred onesnaževanjem zraka)
(1) Sestavni del procesa pridobivanja, predelave in transporta mineralnih surovin so tudi aktivnosti, ki lahko vplivajo na kakovost zraka. Glavni vir onesnaževanja zraka so izpušni plini in prašni delci delovnih strojev in vozil za delo in transport, prašni delci v procesu dela (odkopavanju, premetavanju, nakladanje, predelava) in transporta ter prašni delci ob uporaba razstreliv. Obseg obremenitve bo pogojen z načinom in dinamiko dela ter ustreznostjo delovnih strojev in vozil, količine prahu, ki bodo nastajale v celotnem procesu dela s kamnino, pa tudi od načina dela in vlažnosti materiala. Zato je ob doslednem upoštevanju področne zakonodaje pri delu potrebno upoštevati tudi naslednje:
– v dolgotrajnem sušnem obdobju in v primeru vetrovnega vremena, zlasti ob povečani gostoti prometa, bo treba povozne površine in deponije materialov vlažiti s čisto, neonesnaženo vodo ali prekriti ter omejiti hitrost vozil na maksimalno 10 km/h;
– o času razstreljevanja morajo biti okoliški prebivalci in uporabniki cest pravočasno in primerno obveščeni;
– razstreljevanje bo treba izvajati v času, ko zračne mase potujejo stran od bivalnih območij in kadar veter ne piha v smeri proti bivalnim območjem; na ta način se lahko zmanjša raznos prahu proti bivalnim območjem in širjenje zračnega udara;
– odstranjevanje odrivke s kamnite podlage je treba izvajati sproti in samo na tako veliki površini, kot je predvidena za odstranitev v posamezni fazi izkopa etaž, da bodo razgaljene površine čim manjše;
– vse deponije materiala, ki se lahko prašijo, morajo biti ustrezno zavarovane – prekrite s ponjavami, deponije plodne zemlje pa ustrezno zasajene;
– sanacije, ki se izvajajo z zasipavanje z zemljo in sajenjem ali samo sajenem morajo biti v začetni fazi rasti (torej takoj po zasaditvi za obdobje okoli treh vegetacijskih dob) zavarovane pred izsušitvijo – pred soncem in vetrom, da se ne sušijo in da veter ne odnaša zemlje oziroma prašnih delcev;
– premetavanje materiala čez rob brežin na plato predelave ali nakladanja, ki se bo izvajalo pri izkopu posameznih etaž in usekov za cesto, je treba izvajati na zato določenem mestu in v času, ko so vetrovne razmere najugodnejše za preprečevanje dvigovanja prahu;
– pri vrtanju vrtin je treba v suhem vremenu oziroma kadar material ni ustrezno vlažen, preprečevati prekomerno prašenja z (dodatnim) vlaženjem materiala ali odsesavanjem prahu;
– za drobljenje in sejanje kamna in drugih materialov je treba uporabljati le strojno napravo, ki ima vgrajeno napravo za močenje drobljenca z vodo, katera mora biti med obratovanjem vključena;
– za zmanjševanje emisij v zrak, je treba uporabljati strojne naprave s CE oznako, ki so ustrezno vzdrževane oziroma tehnično brezhibne, odstreljevanje pa je treba izvajati v času ugodnih vremenskih razmer (najmanj vetra);
– za zmanjševanje prašenja in zaradi preprečevanja raznosa prahu na voziščih, je treba vlažiti notranje poti v kamnolomu in zagotavljati močenje materiala na tovornjakih ob odvozu materiala iz kamnoloma (vlaženje/močenje je dopustno izvajati samo s čisto in neonesnaženo vodo);
– zaradi preprečevanja prašenja je priporočljivo tudi vlaženje odseka gozde ceste od kamnoloma do občinske ceste, možna pa je tudi njena rekonstrukcija – v ta namen je potrebno izdelati celovit projekt in nanj pridobiti soglasja upravljalcev vseh vodov, ki potekajo pod cesto; urejanje občinske ceste v nadaljevanju pa je vsaj dolgoročno priporočljivo (potreben usklajen projekt z MOSG).
(1) Med izvajanjem del, pri katerih se uporabljajo stroji in druga mehanizacija je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo za področje varstva prsti. Neoporečno plodno zemljo, ki se pred izvajanjem izkoriščanja odstrani je potrebno takoj uporabiti kot plodno zemljo. V kolikor jo je potrebno deponirati mora biti to izvedeno tako, da se ohranijo njene kvalitete (glej tudi 14. člen). Paziti je potrebno, da se ne mešata živica in mrtvica ter da se neoporečna zemlja ne onesnaži.
(2) Odstranjevanje odrivke s kamnite podlage je treba izvajati sproti in samo na tako veliki površini, kot je predvidena za odstranitev v posamezni fazi izkopa etaž, da bodo razgaljene površine čim manjše in časovno čim krajše.
V/ii REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE NARAVE IN GOZDA KOT NARAVNEGA VIRA, CELOVITA BIOLOŠKA SANACIJA IN UKREPI ZA ZMANJŠEVANJE VIZUALNE IZPOSTAVLJENOSTI KAMNOLOMA
32. člen
Na območju kamnoloma ni formalno zavarovanih območij narave, kljub temu pa je zaradi zagotavljanja celotnega ohranjanja narave potrebno upoštevati vse v OPPN zapisane zahteve v zvezi z ohranjenem obstoječih vrednot in izvajanja sanacije razgaljenih površin. Poleg zahtev, ki izhajajo iz biološke sanacije, je potrebno upoštevati tudi naslednje:
– morebitna dodatna zemljina, ki bo na območje kamnoloma pripeljana za potrebe nasipanj ali humusiranja od drugod, naj bo pripeljana iz območij, kjer ni vidnih pojavov tujerodnih invazivnih vrst. Po zaključku izkoriščanja je treba vse gole površine zasejati s travno mešanico avtohtonih trav oziroma skladno s principi biološke sanacije. Med obratovanjem kamnoloma in še tri leta po zaključku sanacije je treba zagotavljati izvajanje spremljanja stanja pojavljanja invazivnih tujerodnih vrst. Spremljanje stanja naj se izvaja trikrat letno (maj, julij, september). Vsako tujerodno vrsto je treba sproti na njej primeren način odstraniti in jo uničiti.
– Obstoječa vegetacija naj se ohranja v največji možni meri, po potrebi pa nadomešča in sanira skladno s principi biološke sanacije.
– Les listavcev, ki bo posekan po 20. avgustu, naj se odpelje iz območja strnjenih gozdov do maja (naslednje leto). Les, ki je posekan v obdobju od 1. maja do 20. avgusta, naj se iz območja strnjenih gozdov odstrani v 14 dneh.
(varovanje obstoječih gozdnih površin)
(1) Območje plansko opredeljenega območja kamnoma na vzhodni, severni in zahodni strani meji na obstoječe in plansko opredeljene gozdne površine. Na delu površin predvidenih za pridobivanje je še obstoječi gozd oziroma njegovi ostanki.
(2) Po podatkih NUP strokovnih podlagah za gospodarjenje z gozdovi (Gozdnogospodarski načrt/GGN gozdnogospodarske enote/GGE Plešivec, Uradni list RS, št. 80/17) na delu gozdnih površin (04053B – parcela 650/3, k.o. Sele in 04054C – parcela 651/1, k.o. Sele) evidentirane ekološke (hidrološka) in socialne (obrambne) funkcije na prvi stopnji poudarjenosti, ki se morajo izven območja OPPN ohranjati.
(3) Za varovane obstoječih gozdnih površin izven območna OPPN gozdnih površin veljajo tudi naslednja določila:
– vsi posegi znotraj območja OPPN morajo biti načrtovani tako, da ne bodo povzročili poslabšanja pogojev za gospodarjenje z gozdovi izven območja OPPN (gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja Slovenj Gradec 2011–2020).
– Ohraniti je potrebno vse obstoječe priključke gozdnih vlak in po potrebi urediti nove vlake.
– Potreben posek drevja je dopustno izvesti zgolj po predpisanih postopkih, na podlagi ustreznih dovoljenj in na predpisna način (Zakon o gozdovih, Pravilnik o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov, Uradni list RS, št. 55/94).
– Vsa gozdna zemljišča, ki niso vključena v ureditveno območje OPPN so varovana območja in je za posege na njih potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije (Zakon o gozdovih).
– Po končanem izkoriščanju kamnoloma je potrebno zagotoviti postopno sanacijo degradiranih površin z avtohtonimi, rastiščnimi danostim prilagojenimi drevesnimi in grmovnimi vrstami.
– Poseg v gozd mora biti izveden tako, da bo povzročena minimalna škoda na gozdnem rastju in na tleh.
– Panje ter odvečen odkopni material, ki bo nastal pri pripravi zemljišč za izkoriščanje, se ne sme odlagati v gozd.
(4) Ker so gozdne površine prevladujoča oblika površinskega pokrova v okolici kamnoloma, je potrebno posebno pozornost nameniti ohranjanju in omogočanju nemotenega gospodarjenja z njimi. Koncesionar oziroma lastnik kamnoloma mora med in tudi po izvedbi posega omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji kot doslej, zato mora pri izvajanju upoštevati naslednje pogoje:
– obstoječe vlake in gozdne poti se morajo ohraniti in ostati prehodne; ob morebitnem zasipanju poti in vlak z materialom jih je potrebno očistiti in vzpostaviti prevoznost;
– poseg v gozd mora biti izveden tako, da bo povzročena minimalna škoda na gozdnem rastju in na tleh;
– panje ter odveden odkopni material, ki bo nastal pri gradnji, se ne sme odlagati v gozd, ampak le na urejene deponije odpadnega gradbenega materiala;
– sproti in po končani gradnji je treba sanirati morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju, na gozdnih poteh in morebitnih začasnih gradbenih površinah;
– pri poseku in spravilu lesa se mora upoštevati določila Pravilnika o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov (Uradni list RS, št. 55/94, 95/04, 110/08 in 83/13) in Uredbo o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 20/14);
– drevje se lahko poseka šele po pridobitvi vseh potrebnih dovoljen in soglasij;
– drevje za krčitev mora pred posekom označiti in evidentirati revirni gozdar;
– na novem gozdnem robu je treba posekati nagnjeno in nestabilno gozdno drevje, ki bi se lahko kasneje podrlo v območje kamnoloma, s čimer se zagotavlja dodatno stabilnost tal in s tem preprečevanje erozijskih procesov gozdnega roba; odstranjevanje panjev podrtih dreves izven območja odkopavanja ni priporočljivo; na vzhodnem delu območja kamnoloma je predvideno dodatno oblikovanje zelenega pasu, ki je še vedno sestavni del gozda, zato je v primeru zasaditve potrebno upoštevati določila, povezana z biološko sanacijo.
34. člen
(1) Biološka sanacija, kot je opredeljena v 17. členu tega odloka obsega sprotno sanacijo eventualno poškodovanega gozda in vzpostavljanje novega gozdnega roba, sprotno in končno ozelenitev izkoriščenih etaž ter končno ozelenitev osnovnih platojev in poti.
(2) Zaradi odstranjevanja gozda zaradi izkoriščanja kamnine (14. člen) bo potrebno sanirati razgaljen gozd z vzpostavitvijo pogojev za nastanek novega gozdnega rob z zasaditvijo grmovnih in drevesnih vrst konkretne gozdne združbe.
(3) V začetni fazi bodo razmere za rast na predhodno razgaljenih površinah kamnoloma izredne, zato je pomembno naslednje:
– priprava rastišča na posameznih etažah – notranji naklon za omogočanje vsaj nekaj stabilne zemljine in njeno debelejšo plast oziroma večjo količino, nasutje s prstjo ustrezne strukture in pH, ustrezna vlaga bodo izboljšala rastiščne pogoje.
– Izbor rastlinskih vrst, ki bodo tudi v takšnih razmerah lahko uspešne.
– V zasaditvi teras morajo prevladovati prilagodljive vrste, ki imajo hiter razvoj in dobro rast v takih razmerah – izbrane morajo biti za rastišče ustrezne vrste, ki lažje uspevajo in zanesljiveje prehajajo v stabilne fitocenoze; prednost naj imajo pionirske vrste iz gozdnih in travniških združb značilnih za ožje in širše območje (lokalne, avtohtone rastlinske vrste) – dopolnjene z vrstami, ki lahko v danih razmerah dobro uspevajo, a oblikujejo takšno predkulturo, ki se po opravljeni nalogi umakne gozdnemu sestoju značilnih fitocenoloških združb območja.
– Pri izboru rastlinskih vrst je potrebno zagotoviti tudi pestrost izbora rastlinskih vrst in s tem dodatne prednosti (boljša prilagoditev danim podnebnim in talnim parametrom, do najrazličnejših zunanjih vplivov stabilnejši nasad, pospešitev sukcesije in razvoja nasada, vzdrževanje nasada je enostavnejše in zato cenejše) ter upoštevati tudi druge funkcije drevnine (zastiranje pogleda, zaščita pred vetrom in snežnimi zameti, ustalitev zemljin in zaščita pred erozijo).
– Smiseln je izbor drevesnih in grmovnih vrst pa tudi zelnatih trajnic in vzpenjalk, ki vzpostavijo bogat koreninski sistem, saj bodo tla v začetnih fazah plitva.
– Po zasaditvi čimbolj pestrega izbora rastlinskih vrst je potrebno površine dodatno ozeleniti oziroma zatraviti ali pa zasuti z zastirko (npr. zastirka iz lesnih sekancev v debeleni vsaj 5–8 cm). Za kakovostno zatravitev je potrebno uporabiti pravilno količino in ustrezno mešanico semena. Z ekološkega stališča je pomembno, da uporabljamo v mešanicah tiste vrste trav, ki so prilagojene obravnavanemu okolju (okoliške travniške združbe), dopolnjeno s semeni žitaric (priporočeno sejanje ovsa) in rastlin, ki se uporabljajo za zeleno gnojenje (npr. facelija, ogrščica ipd.).
– V začetnih fazah (prva in druga vegetacijska doba) je priporočljiva 2–3x letna obžetev zasajenih površin, da mešanica trav in žitaric ne preraste sadike drevja, grmovnic, trajnic in vzpenjalk.
– V ta namen je obvezna dopolnitev izvedbenega rudarskega projekta s podrobnim načrtom biološke sanacije (načrt zasaditve, ki ga naj izdela krajinski arhitekt ali strokovnjak s področja gozdarstva, biologije ali agronomije v sodelovanju s krajinskim arhitektom), ki mora predvideti tudi postopnost, po potrebi delno kot tudi končno sanacijo (saditev dela terase in saditev celotne terase).
(4) Ne glede na to ali se sproti izvaja delna ali celovita sanacija posameznih etaž je po prenehanju izkoriščanja mineralne surovine pa tudi po zaključku delovanja betonarne potrebna še končna sanacija – odvisno od obsega že izvedene sanacije pa tudi od njene uspešnosti se dopolni s potrebnimi ukrepi – zasaditev rastlin po celotni širini terase, nadomestitev eventualno odmrlih rastlin, dosejevanje trave in/ali mešanice s semeni žitaric in rastlin zelenega gnojenja ter zasaditev osnovnega platoja.
(5) Za ohranjanje biotske pestrosti širšega prostora je dolgoročno zelo pomembno, da se ob saniranju območja dosledno upoštevajo zahteve po uporabi avtohtonih rastlinskih vrst obstoječih gozdnih in travniških združbe ožje in širše oklice in se ne dopušča vnašanje tujerodnih vrst. Območju sredi kmetijskih in gozdnih površin se mora prilagajati tudi struktura in način saditve: načeloma mora biti zasaditev neformalna (ne v vrsti, z različnimi razmiki, rastline različnih velikosti) in po vrstni sestavi raznolika in omejena na prosto razrast rastlin (nestriženo).
(6) Sprotna biološka sanacija je nujna tudi zaradi zadrževanja oziroma omejevanja hipnega odtoka vode s površin v kolikor se bodo rastline uspešno razrasle in postopno ustvarile nov, stabilen biotop.
(zmanjševanje vizualne izpostavljenosti)
(1) Nadzemno pridobivanje kamnine pomeni razgaljenja površja; kamnolomi so zato največkrat (odvisno od lege) v prostoru vidno zelo izpostavljeni in jih je v večini primerov nemogoče v celoti zakriti oziroma je proces njihovega zaraščanja relativno dolg. Zato je potrebno upoštevati naslednje:
– pridobivanje kamnine z izgradnjo etaž ob doslednem upoštevanju ne-preseganja predvidenih naklonov posameznih etaž in skupnega kota (za uspešno biološko sanacijo je boljši čim manjši naklon in čim širše etaže).
– Sprotno izvajanje predvidene biološke sanacije – biološka sanacija je ukrep, ki poleg drugih učinkov pripomore tudi k zakrivanju razgaljenih površin. Ker pa je ta proces časovno relativno dolg, je zelo pomembno, da se biološka sanacija izvaja sproti in dosledno.
– Upoštevanje vseh zahtev v zvezi s poseganjem v gozd – poseg v gozd je vizualno še posebno izrazit v gozdnih združbah, kjer prevladujejo iglavci saj so le ti znotraj gozda ovejani zgolj v zgodnjem delu na njegovem robu pa do tal. Zato je tudi iz vidika vizualnih vrednot saniranje gozdnega roba pomembno – izvaja se z dosaditvijo primernih rastlinskih vrst obstoječe gozdne združbe, s tem se oblikuje nov gozdni rob – zakrivanje razgaljenega gozda na način, ki vzpostavi nov gozdni rob.
– Obstoječi nasip med kamnolomom in gozdno cesto na jugu je potrebno dodatno zasaditi s posameznimi sadikami drevesnih, predvsem pa grmovnih rastlinskih vrst obstoječe gozdne združbe v zaledju – ker so v nasipu številni infrastrukturni vodi, jih je potrebno predhodno natančno zakoličiti, potem pa v ustreznih odmikih ob upoštevanju njihovih varstvenih pasov, zakoličiti novo zasaditev; zakoličbo novih sadik morajo pred izvedbo zasaditve potrditi upravljalci posameznih vodov (Elektro Celje, Komunala SG, lastniki zemljišč, ZGS idr.) Po zasaditvi je priporočljivo sejanje ovsa, ki bo hitro prerasel površino in zakril eventualno razgaljene površine hkrati pa vzpostavil dobre pogoje za nadaljnjo rast avtohtonih rastlinskih vrst. Ustrezna zasaditev nasipa bo tudi onemogočila eventualno samozaraščanje tujerodnih invazivnih vrst, hkrati pa bo dopolnilna vlogo nasipa – protihrupna in vizualna zaščita pa tudi nekakšna cezura med kamnolomom in gozdno cesto.
V/iii DRUGE REŠITVE IN OMILITVENI UKREPI TER SPREMLJANJE STANJA OKOLJA
36. člen
(druge rešitve in omilitveni ukrepi)
(1) Druge rešitve in omilitveni ukrepi, ki izhajajo iz OP in niso zajeti drugje so:
Tabela: Pregled obveznih omilitvenih ukrepov, ki jih morata med širitvijo kamnoloma in med njegovo sanacijo izvajati lastnik zemljišč in/ali naročnik oziroma izvajalec pridobivanja kamnine.
zap. št. | omilitveni ukrep | izvajalec spremljanja uspešnosti izvajanja omilitvenega ukrepa |
1 | Upravljavec mora imeti na območju kamnolomu seznam vseh snovi in nevarnih snovi, ki se lahko razlijejo v tla in povzročijo onesnaženje podzemne vode. Za vse toksične snovi morajo biti na območju kamnoloma na razpolago varnostni listi in podatki o toksičnosti. | rudarska inšpekcija |
2 | Uporaba gradbenega materiala, iz katerega se lahko izločajo snovi, škodljive za vodo je na celotnem kamnolomu prepovedana. |
3 | Odlagališča gradbenih materialov, parkirišča delovnih strojev, tovornih vozil in pretakališča goriv morajo biti urejena tako, da iztekanje odpadnih voda in nevarnih snovi v tla ne bo mogoče. Predvideni morajo biti tehnični ukrepi za preprečitev razlivanja tudi iz mirujočih vozil. |
4 | Na delovišču se sme uporabljati le brezhibna delovna mehanizacija, ki mora biti, kjer je to mogoče, opremljena z lovilci olj in nevtralizacijskim sredstvom. V primeru okvare je potrebno mehanizacijo nemudoma odstraniti iz območja kamnoloma. |
5 | V primeru nesreče z razlitjem ali razsutjem nevarnih tekočin ali drugih materialov je potrebno ravnati skladno z določbami Uredbe o ravnanju z odpadki. V primeru nesreče je potrebno takoj izkopati onesnaženo kamnino, jo začasno uskladiščiti na ustrezno lokacijo ter predati pooblaščenim organizacijam za ravnanje s tovrstnimi odpadki. | inšpektorat pristojen za okolje |
6 | Ves čas obratovanja mora biti na območju kamnoloma prisotna oprema za nevtralizacijo. Količina in mesto opreme morata biti določena v odvisnosti od količine snovi, ki lahko povzroči onesnaženje in upoštevajoč občutljivost obravnavane lokacije ter ranljivost vodonosnika. |
7 | Sredstva za preprečevanje zmrzali se morajo uporabljati nadzorovano in v količinah, ki so še učinkovite, pa kljub temu ne povzročajo prekomernih emisij v podzemno vodo. |
8 | Na ustreznem mestu znotraj območja kamnoloma se uredi primerna lokacija za deponiranje zemljine, ki se jo kasneje uporablja za sprotno sanacijo. Lokacija mora biti zaščitena pred škodljivim erozijskim delovanjem (spiranjem) in ločena od deponij ostalih mineralnih surovin. |
(spremljanje stanja okolja)
(1) Nosilci monitoringa skladno s predpisi zagotovijo spremljanje stanja okolja za kazalce, navedene v okoljskem poročilu, in sicer:
Tabela: Kazalci stanja okolja, ki jih je morajo redno spremljati nosilci monitoringa.
segment okolja | kazalec stanja okolja | nosilec monitoringa (način) | vir podatkov |
vode | Urejeno odvajanje odpadnih in komunalnih padavinskih voda (DA/NE). | investitor skupaj s pooblaščeno organizacijo | izhodiščno stanje |
odpadki | Ustrezno ravnanje z nevarnimi odpadki (DA/NE). | investitor (zbiranje podatkov in poročanje javnosti/objavljanje na spletni strani) | izhodiščno stanje |
pooblaščena organizacija (monitoring) |
zdravje in obremenjenost ljudi | Aktivno spremljanje in obravnava morebitnih pritožb prebivalcev glede delovanja kamnoloma. | Mestna občina Slovenj Gradec (zbiranje podatkov in poročanje javnosti/objavljanje na spletni strani, po potrebi ukrepanje) | |
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
38. člen
(poplavna ogroženost, varstvo pred potresom, zaščita pri miniranju in drugo)
(1) Upoštevati je potrebno naravne omejitve, cono potresne ogroženosti, požarno ogroženost naravnega okolja in možnost razlitja nevarnih snovi, ukrepe varstva pred požarom, zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje, zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali ali premoženja pri požaru ter dostopov, dovozov in delovnih površin za intervencijska vozila.
(2) Območje OPPN ni poplavno groženo.
(3) Na območju OPPN niso predvideni ukrepi za obrambo.
(4) Sistem urgentnih poti ni posebej zasnovan, za dostop intervencijskih vozil se uporabljajo vse prometne in druge utrjene površini po potrebi pa tudi kmetijske površine. Način njihove ureditve mora zagotavljati dostopnost in evakuacijo iz kamnoloma v slučaju naravnih nesreč (potres) in v slučaju požara, intervencijske poti morajo biti vedno proste in vzdrževane skladno s predpisi, tudi v posebnih razmerah (sneg, poledica, izredne situacije), kar mora biti jasno opredeljeno v izvedbenem rudarskem projektu.
(5) Upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti ter temu primerno prilagoditi način gradnje. Po podatkih Agencije RS za okolje za območje OPPN velja projektni pospešek tal v (g): 0,15 (ARSO Metapodatkovni portal, http://gis.arso.gov.si/mpportal/.) Za nadaljnje projektiranje se uporablja naveden podatek iz karte projektnega pospeška tal.
| (6) | Za vsako miniranje se izdela načrt miniranja, z največjo dovoljeno maso razstreliva in zagotavljanju vseh varnostnih zahtev. Miniranje mora biti načrtovano tako, da je zagotovljena varnost najbližjih objektov in ljudi. |
(7) Na območju morajo biti izvajani vsi varnostni ukrepi za delo v kamnolomih. Poseben poudarek mora biti namenjen varnostnim ukrepom pri miniranju, varnostnim ukrepom pri uporabi detonacijske vrvice, varnostnim ukrepom pri odrivanju, odkopavanju, premetu, nakladanju, transportu, razkladanju in transportu.
Kamnolom ni požarno nevaren objekt, vendar je kljub temu potrebno upoštevati in spoštovati požarno varnostne kriterije in zahteve:
– način ureditve prometnih poti celotnega območja mora zagotavljati dostopnost in evakuacijo iz kamnoloma v slučaju naravnih nesreč (potres) in v slučaju požara;
– vsi objekti na območju morajo biti urejeni skladno s protipožarnimi predpisi;
– vse naprave (postroji) na območju morajo biti opremljeni z ustreznimi gasilnimi aparati;
– za potrebe intervencijskih vozil morajo biti zagotovljene dovozne poti in dostopi v območju kamnoloma;
– vodo za gašenje bo mogoče zajemati iz rezervoarjev/zalogovnikov v kamnolomu in iz vodotoka Selčnice;
– pri sečnji dreves in spravilu lesa je prepovedano kuriti v gozdu, prav tako je v gozdu in na travnikih v okolici kamnoloma prepovedano kuriti odpadno embalažo ali lesne odpadke;
– za večjo stopnjo varnosti pred požari je priporočljivo za čas ne-obratovanja zagotoviti videonadzor strojnih naprav s prenosom signala na določeno mesto stalne kontrole, da se prepreči kraje goriva in drugačno povzročanje škode (požig).
(uporaba okolju potencialno škodljivih snovi in ravnanje z njimi)
(1) Pri pridobivanju kamnine se uporabljajo t. i. »gospodarska razstreliva«, ki ob predpisani uporabi nimajo toksičnih ostankov in so pakirana v dovolj trdni embalaži, ki se ob normalnem rokovanju ne more strgati zunaj vrtine ali v vrtini, da se s tem prepreči onesnaževanje podtalnice; v primeru strganja embalaže, v kateri je pakirano razstrelivo pa je treba z razsutim razstrelivom ravnati kot z nevarnim odpadkom. Razstrelivo se ne sme skladiščiti na območju kamnoloma.
(2) Znotraj območja OPPN ne bo skladišča goriv, olj in maziv. Oskrba vozil in strojne opreme z gorivi, olji in mazivi bo urejena s posebno pogodbo z ustrezno, pooblaščeno organizacijo, ki bo poskrbela za varno dostavo goriv in maziv, varno pretakanje goriv in maziv z uporabo predpisane opreme (premične pretakalne ploščadi), saj pretakalna ploščad na območju ni predvidena, ter odvoz vseh odpadkov, ki pri tem nastanejo.
(3) Vsa druga dela v zvezi z vzdrževanjem vozil in strojev znotraj kamnoloma bodo izvajale pooblaščene službe, ki bodo vse odstranjene ali zamenjane materiale, maziva, olja idr. potrebne snovi odpeljale.
(4) V primeru eventualnega razlitja goriva in strojnih olj ali drugih podobnih snovi, ki se pri delu v kamnolomu morda uporabljajo, je pomembo, da so vsi zaposleni natančno poučeni kako morajo z njimi ravnati.
(5) V postopku predelave surovine v beton načeloma ne nastajajo škodljive snovi; v procesu pranja mešalca in avtomešalcev pa je potrebno te vode ustrezno zajeti in vračati v zaprt krogotok tehnološke vode skladno s 25. členom tega odloka. Izvajalec mora preprečiti padanje odpadkov, odtekanje cementnega mleka in drugih škodljivih tekočin v tla.
(varstvo pri delu ter varovanje pred delovnimi in drugimi nesrečami)
(1) Zaradi zagotavljanja varnega dela ter preprečevanja posledic, ki lahko zaradi neprimernega dela nastanejo v prostoru in okolju in zaradi katerih je lahko ogroženo zdravje zaposlenih, ljudi in živali v okolici ter ogroženo premoženje je potrebno vsa dela izvajati z upoštevanjem vseh predpisanih in dogovorjenih ukrepov za varstvo pri delu in varnosti okolice in okolja. Za primere ravnanja ob nesrečah in drugih nepredvidenih dogodkih v kamnolomu morajo biti izdelani ustrezni načrti oziroma poslovniki ravnanja. Upoštevati je potrebno vsaj naslednje:
– v kamnolomu je prepovedano hraniti goriva, olja in maziva;
– oskrbo mehanizacije z mazivi se uredi po v naprej določenem terminskem planu vzdrževanja; menjava olja se mora izvesti na zato predvidenem mestu za vzdrževanje, ob prisotnosti odgovorne osebe za vzdrževanje;
– pri strojnih napravah, ki obratujejo dalj časa na enem mestu, je treba namestiti ustrezne lovilne posode pod vse rezervoarje olj in maziv, kjer je mogoče iztekanje v tla; te posode je treba redno prazniti in z izpraznjeno vsebino ravnati kot z nevarnim odpadkom;
– večja vzdrževalna dela oziroma popravila na strojnih napravah je treba izvajati le v za to namenjenih prostorih izven kamnoloma, kadar pa to ni mogoče pa na ustrezni betonski ploščadi ob mobilni betonarni, kjer bo nameščen lovilnik olj – tipski lovilnik olj (SIST EN 858-2), katerega je treba redno kontrolirati in prazniti ter z izpraznjeno vsebino ravnati kot z nevarnim odpadkom;
– tovorna ali katerakoli druga vozila in delovni stroji med izvajanjem del ne smejo voziti ali obračati na gozdnih površinah zunaj območja načrtovanega posega;
– parkiranje mehanizacije ob koncu delovnega dne in ob dela prostih dneh se zagotovi na ustrezno varovanem mestu, ki bo (variantno) pod videonadzorom, da bo zagotovljeno takojšnje posredovanje v primeru kraje goriva ipd.
(2) Na območju morajo biti izvajani vsi varnostni ukrepi za delo v kamnolomih, ki morajo biti določeni v rudarskem projektu za koncesijo in v projektu za izvedbo. Poseben poudarek se nameni varnostnim ukrepom pri razstreljevanju, varnostnim ukrepom pri uporabi detonacijske vrvice, varnostnim ukrepom pri odrivanju, odkopavanju, premetu, nakladanju, transportu, razkladanju, transportu in pri delu s postrojenji.
(3) V času pridobivanja in po končani sanaciji mora biti območje zavarovano z varovalnimi ograjami in opozorilnimi napis in tablami.
42. člen
Načrt nove parcelacije s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo in koordinate zakoličbenih točk kamnoloma so prikazane v grafičnih prilogah iz 1. člena tega odloka. Predvidenih je šest gradbenih parcel z oznakami GP1, GP2, GP3, GP4, GP5 in GP6. Območje gozdne in občinske ceste ter Selčnice ni opredeljeno kot samostojna gradbena parcela. Možna je tudi drugačna določitev gradbenih parcel znotraj območja OPPN.
VIII. ETAPNOST/FAZNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
43. člen
(1) Urejanje kamnoloma bo potekalo fazno. Odločitev o ohranjanju dveh kamnolomov ali urejanju enega združenega kamnoloma, skladno z 9. členom tega odloka, je pogojena z lastništvom oziroma pravicami uporabe ter koncesijo. Prehod iz izvajanja dejavnosti v dveh ločenih v en združen kamnolom je možen takoj ali po zaključku pridobivanja v dveh ločenih kamnolomih ali kadarkoli vmes (zato zaporednost faz ni predpisana).
(2) Ohranjanje dveh ločenih kamnolomov:
– 1. faza = nadaljevanje pridobivanja mineralne surovine v zgornjem kamnolomu/kamnolom Gostenčnik – oznaka A, po principu od »zgoraj navzdol« in sprotna sanacija teras po principu od »zgoraj navzdol« + predelava surovine v spodnjem kamnolomu/kamnolom Sele – oznaka B – mobilna enota za pripravo betona se modificira (objekt d (reciklaža) se prestavi v območje s PNRP LN, betonska ploščad se poveča oziroma uredi na novo) + prestavitev in preureditev servisnih objektov (vsi obstoječi objekti se prestavijo v območje s PNRP LN, parkirišče in poti se utrdijo) + ureditev potrebne infrastrukture.
– 2. faza = nadaljevanje saniranja zgornjega kamnoloma/kamnolom A + pridobivanja mineralne surovine v spodnjem kamnolomu/kamnolom B po principu od »zgoraj navzdol« in sprotna sanacija teras po principu od »zgoraj navzdol« + nadaljevanje predelave surovine v spodnjem kamnolomu/kamnolom B (mobilna enota za pripravo betona).
– 3. faza = nadaljevanje saniranja spodnjega kamnoloma/kamnolom B po principu od »zgoraj navzdol« in sprotna sanacija teras po principu od »zgoraj navzdol« + zaključevanje predelave surovine v spodnjem kamnolomu/kamnolom B (mobilna enota za pripravo betona).
– 4. faza = končna sanacija celotnega območja = gozdna raba.
(3) Združevanje dveh ločenih kamnolomov:
– 1. faza = nadaljevanje pridobivanja mineralne surovine v celotnem kamnolomu/kamnolom Sele - Gostenčnik, oznaka C po principu od »zgoraj navzdol« in sprotna sanacija teras po principu od »zgoraj navzdol« + predelava surovine v spodnjem delu kamnoloma/kamnolom C (mobilna enota za pripravo betona) + ureditev potrebne infrastrukture.
– 2. faza = nadaljevanje saniranja celotnega kamnoloma/kamnolom C + zaključevanje predelave surovine v spodnjem kamnolomu/kamnolom B (mobilna enota za pripravo betona).
– 3. faza = končna sanacija celotnega območja = gozdna raba.
IX. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE
44. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Vsi posegi morajo biti izvedeni skladno s tem OPPN tako, da zagotavljajo celovitost posega.
(2) Investitor si mora za pridobivanje mineralne surovine znotraj območja OPPN na podlagi zakona o rudarstvu pridobiti rudarsko pravico.
(3) Za nadaljnje urejanje skladno s tem OPPN je potrebno izdelati vse v tem aktu predvidene in vse zakonsko potrebne dokumente, po potrebi pa tudi druge študije in projekte. Vsi dokumenti morajo upoštevati vse pogoje pristojnih organov in organizacij, ki so izdala smernice in mnenja k temu aktu ter vse zahteve in pogoje tega akta.
(4) Vsi projekti morajo upoštevati vse smernice in mnenja pristojnih organov in organizacij, ki so izdala mnenje k OPPN ter vse zahteve in pogoje tega OPPN. Ti pogoji morajo biti realizirani v vseh izvedbenih projektih.
(5) Pred eksploatacijo investitor opravi geološke raziskave terena na območju, kjer še niso bile narejene, in upošteva rezultate le-teh.
(6) Izvajalec je dolžan izveste vse s tem OPPN predvidene in možne druge dodatne varovalen ukrepe za varno delovanje kamnoloma v območju.
(7) Izvajalec uredi začasno deponijo odkopanega humusa in predvidi deponijo za odlaganje eventualno onesnaženega materiala.
(8) Pri izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času obratovanja in sanacije, racionalno urediti območje in zagotoviti varen promet. Poleg navedenih pogojev v tem odloku je pri izvajanju del treba upoštevati še naslednje pogoje:
– promet po dovoznih in javnih cestah organizirati tako, da ne bo prihajalo do zastoja,
– v sušnem obdobju je treba vse vozne površine v kamnolomu in izven njega po potrebi vlažiti,
– preprečiti je treba onesnaženje javne ceste ob priključku oziroma v primeru onesnaženja redno čistiti,
– z nadzorom preprečiti dostop osebam, ki niso zaposlene v kamnolomu.
X. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
45. člen
(1) Dopustna so odstopanja od rešitev, določenih s tem odlokom, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo rešitve, ki so primernejše z gradbenotehničnega, oblikovalskega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.
(2) Odstopanja so dopustna pri poteku gospodarske infrastrukture in postavitvi objektov za potrebe izkoriščanja in sanacije, kar se opredeli z rudarskim projektom. Dovoljena je postavitev tudi drugih spremljajočih objektov in naprav začasnega tipa, ki niso navedeni v odloku, služijo pa za opravljanje dovoljenih dejavnosti v kamnolomu.
(3) Odstopanja so dopustna po višini in širini delovnih teras in teras ob končni brežini kamnoloma, pri poteku gospodarske infrastrukture in postavitvi objektov za potrebe izkoriščanja in sanacije, kar se opredeli z rudarskim projektom. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z rešitvami in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanja okolja, naravnih virov in ohranjanje narave ter za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom ter ne bodo ovirala realizacije OPPN. Dopustna so odstopanja od kot terena na posameznih etažah ter širin in višin zaradi tehnoloških zahtev, če je v skladu s predpisi možno zagotoviti varnostne ukrepe, s katerimi ne bo ogroženo življenje in premoženje in to dopuščajo lastnosti mineralne surovine (stabilnost brežin).
(4) Dopustna je sprememba meje predvidenega pridobivalnega prostora v smislu prilagajanja topografiji terena in izdanih odločb za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje mineralnih surovin.
(5) Odstopanja ne smejo: spreminjati načrtovani videz območja, poslabšati bivalne in delovne razmere na območju načrta oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati NUP, v katerih pristojnosti posegajo ta odstopanja.
XI. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
46. člen
(1) Veljavnost OPPN Kamnolom Gostenčnik Sele - Vrhe bo prenehala po uresničitvi vseh predvidenih posegov oziroma takrat, ko bodo določila tega OPPN nerazumno omejevala nadaljnji razvoj območja oziroma do preklica.
(2) Po prenehanju veljavnosti OPPN (ko se OPPN realizira v celoti), se v OPN opredeli nova PNRP in po potrebi nova enota urejanja prostora s podrobnejšimi prostorskimi izvedbenimi pogoji.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
47. člen
(1) Za izvajanje tega OPPN je obvezno sodelovanje štirih subjektov: investitorjev, lastnikov zemljišč, nosilcev urejanja prostora in Mestne občine Slovenj Gradec.
(2) Za vse v odloku natančno navedene zakone, uredbe, pravilnike, odloke in druge veljavne predpisi velja, da v primeru njihove spremembe velja smiselno tolmačenje v tem odloku navedenih zahtev skladno s konkretno spremembo.
(3) OPPN se hrani v analogni in digitalni obliki ter je na vpogled pri pristojnem občinskem organu v Mestni občini Slovenj Gradec in na UE Slovenj Gradec.
(4) Nadzor nad izvajanjem OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-0016/2018
Slovenj Gradec, dne 15. novembra 2023
Mestne občine Slovenj Gradec
