Na podlagi 110. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10, 80/13, 38/17, 46/20, 105/21 – odl. US, 111/21 in 58/23) je Državni zbor na seji 28. novembra 2023 sprejel

Ob upoštevanju IV. poglavja Deklaracije o zunanji politiki Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 53/15), ki določa nosilno vlogo Državnega zbora pri oblikovanju stališč do vseh zunanjepolitičnih vprašanj;

izhajajoč iz vrednot slovenske osamosvojitve in državnosti, Ustave Republike Slovenije, predvsem tretjega odstavka 124. člena Ustave, vrednot Evropske unije (EU), načel Ustanovne listine Organizacije združenih narodov (OZN) in Deklaracije o zunanji politiki Republike Slovenije, ki kot temeljne cilje zunanje politike Republike Slovenije določa mir, varnost in politično stabilnost v Evropi in širše v svetu ter okrepljen multilateralni sistem, ki temelji na učinkoviti OZN, suvereni enakosti držav, kolektivni varnosti, mirnem reševanju sporov, samoodločbi narodov, visokih standardih človekovih pravic, močni vlogi mednarodnega prava, okrepljenem mednarodnem razvojnem sodelovanju, humanitarni pomoči in trajnostnem razvoju;

ob poudarjanju zavezanosti Republike Slovenije k spoštovanju človekovih pravic, demokraciji in vladavini prava;

obzavedanju, da bo Republika Slovenija 1. januarja 2024 zasedla mesto nestalne članice Varnostnega sveta OZN, ki ji nalaga še večjo odgovornost, da aktivno sodeluje pri prizadevanju za mir in končanje konfliktov po vsem svetu;

ob zavedanju, da je varen in stabilen Bližnji vzhod ter širša soseščina Evropske unije v strateškem interesu Republike Slovenije, Evropske unije ter mednarodnega miru in varnosti;

ob upoštevanju mednarodnega humanitarnega prava, zlasti Haaških konvencij iz let 1899 in 1907 ter Ženevskih konvencij iz leta 1949 in njihovih dodatnih protokolov;

ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča iz leta 1998;

upoštevajoč številne sprejete resolucije Generalne skupščine OZN in Varnostnega sveta OZN o izraelsko-palestinskem konfliktu, med drugim tudi Resolucijo Generalne skupščine OZN 181 (1947) z dne 29. 11. 1947, Resolucijo Varnostnega sveta OZN 242 (1967) z dne 22. 11. 1967 ter Resolucijo Varnostnega sveta OZN 2334 (2016) z dne 23. 12. 2016;

ob poudarjanju sporazumov iz Osla med Državo Izrael in Palestinsko osvobodilno organizacijo iz 1993 in 1995;

izhajajoč iz skupne izjave Evropskega sveta, tudi Republike Slovenije, z dne 15. oktobra 2023 o razmerah na Bližnjem vzhodu;

ob upoštevanju Resolucije Evropskega parlamenta z dne 19. oktobra 2023 o podlih terorističnih napadih Hamasa na Izrael in pravici Izraela, da se brani v skladu s humanitarnim in mednarodnim pravom, ter humanitarnih razmerah v Gazi;

1. izraža globoko zaskrbljenost zaradi stopnjevanja nasilja in spopadov na Bližnjem vzhodu, ki ogrožajo in onemogočajo stabilnost, mir in varnost v najbližji soseščini Evropske unije;

2. najostreje obsoja napad, ki ga je teroristična organizacija Hamas sprožila proti Državi Izrael, saj sta terorizem in nasilje nesprejemljiva in nedopustna, zanju pa ni in ne more biti nobenega opravičila;

3. obsoja vsak napad teroristične organizacije Hamas ali Države Izrael na civilne tarče ter izraža solidarnost s prebivalstvom, ki ga ogroža nasilje, in z žrtvami na obeh straneh; obenem pa poudarja, da so napadi na civiliste, tudi osebje OZN, zdravstvene delavce in novinarje, ter civilno infrastrukturo huda kršitev mednarodnega prava;

4. priznava, da ima Država Izrael v skladu z Ustanovno listino OZN pravico do samoobrambe in zaščite svojih državljanov, a hkrati Državo Izrael poziva, da se odziva v skladu z mednarodnim in humanitarnim pravom, saj palestinsko civilno prebivalstvo ne more nositi posledic zaradi terorističnih dejanj teroristične organizacije Hamas;

5. poudarja pomen razlikovanja med palestinskim ljudstvom in njegovimi legitimnimi težnjami po lastni državi na eni strani ter teroristično organizacijo Hamas in njenimi terorističnimi dejanji na drugi strani;

6. opozarja, da bi lahko napadi teroristične organizacije Hamas in izraelski odziv privedli do dodatne destabilizacije razmer na Bližnjem vzhodu, ki bi lahko vodila v dolgo in uničujočo vojno, obenem pa izraža globoko zaskrbljenost zaradi širitve in eskalacije spopadov v ostale države Bližnjega vzhoda ter zaradi vojaškega dogajanja v širši regiji;

7. poziva vse vpletene strani k takojšnji prekinitvi sovražnosti in spopadov, k nenapadanju civilnih objektov, predvsem bolnišnic, šol in verskih objektov, k umiritvi razmer ter vzpostavitvi premirja, saj se bo s tem preprečilo nadaljnje žrtve, ustavilo nepotrebno trpljenje in nehumano razseljevanje nedolžnih civilistov ter zamejilo uničujoče posledice tako za palestinski kot izraelski narod;

8. poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh talcev, saj je zajemanje talcev kršitev mednarodnega prava in vojno hudodelstvo;

9. tako od izraelske kot palestinske strani pričakuje proaktivne in pozitivne korake k vzpostavitvi pogojev za mirno reševanje konflikta preko diplomatskih poti, ter k ponovnemu zagonu in nadaljevanju mirovnih pogajanj;

10. poudarja, da je mir in stabilnost na Bližnjem vzhodu možno doseči le s političnim dialogom, ki temelji na spoštovanju temeljnih demokratičnih vrednot in mednarodnega prava, vključno z upoštevanjem zavez iz številnih resolucij Generalne skupščine OZN in Varnostnega sveta OZN;

11. od vseh ostalih akterjev mednarodne skupnosti, še posebej svetovnih velesil in stalnih članic Varnostnega sveta OZN ter OZN in EU, pričakuje bolj ambiciozen, odgovoren in usklajen pristop, ki bo analiziral vse vzroke za nastalo tragično vojno in bo v konstruktivno podporo bližnjevzhodnemu mirovnemu procesu, ki bo pripeljal do mirnega in trajnega sožitja obeh narodov in rešitve dveh držav;

12. izraža globokozaskrbljenost zaradi zaostrovanja humanitarnih razmer na območju Gaze ter poudarja, da nedopustno zaprtje prehodov, ustavitev humanitarne pomoči ter prekinitev dostopa do vode, hrane, zdravil, elektrike in osnovnih življenjskih potrebščin za prebivalce v Gazi predstavlja kolektivno kaznovanje in še dodatno slabša razmere in povzroča še hujšo humanitarno katastrofo;

13. se zavzema za takojšnjo in celovito vzpostavitev humanitarnih koridorjev ter zagotovitev neoviranega dostopa nujne humanitarne in človekoljubne pomoči vsem civilistom na tem območju, ki jo potrebujejo; pri tem pa od vseh vpletenih pričakuje, da te pomoči ne zlorabljajo in da delujejo v skladu z določbami mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega prava človekovih pravic;

14. znova izraža neomajno podporo rešitvi dveh držav, ki bi jo dosegli s pogajanji na podlagi meja iz leta 1967 in bi vključevala dve suvereni, demokratični državi, ki bi sobivali v miru in varnosti, ob polnem spoštovanju mednarodnega prava;

15. poziva Vlado Republike Slovenije, da nadaljuje z aktivnostmi za nudenje humanitarne pomoči na območju Gaze; da še naprej podpira prizadevanja v mednarodni skupnosti, usmerjene v ponovno vzpostavitev pogovorov in mirovnih pogajanj med izraelsko in palestinsko stranjo;

16. pooblašča predsednico Državnega zbora Republike Slovenije, da o pričujoči deklaraciji obvesti predsednico Republike Slovenije, predsednika Vlade Republike Slovenije, predsednico Evropskega parlamenta, predsednika Evropskega sveta, predsednico Evropske komisije, generalnega sekretarja OZN in predsedujočo državo Varnostnemu svetu OZN.