Na podlagi 123. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) (Uradni list RS, št. 61/17) in 298. člena (ZUreP-3) (Uradni list RS, št. 199/21) ter 17. člena Statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 50/15, 20/17, 61/19 in 92/22) je Občinski svet Občine Kamnik na 6. seji dne 25. 10. 2023 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu MO-01 in MO-02
(1) S tem odlokom se skladno z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 86/15, 70/17 in 163/21) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt MO-01 in MO-02, v nadaljevanju: OPPN.
(2) OPPN je izdelalo podjetje OSA arhitekti, arhitektura, urbanizem in storitve d.o.o., Strma ulica 13, 2000 Maribor s številko projekta 21-354.
(3) V sklopu načrtovanja OPPN je bilo izdelano okoljsko poročilo, ki ga je izdelalo podjetje AD svetovanje, Anes Durgutović s.p., Levstikova ulica 12A, 1241 Kamnik, s številko 366-2022 v juliju 2022. Okoljsko poročilo je sestavni del OPPN.
(4) V sklopu načrtovanja OPPN je bila izdelana Hidrološka‐hidravlična ocena visokih vod potok Motnišnica, ki jo je izdelalo podjetje GEO-AQUA, Inštitut za hidrologijo in okolje, Trg MDB 9, 1000 Ljubljana, s številko GA 1750/21 v decembru 2021. Ocena je sestavni del OPPN.
(5) V sklopu načrtovanja OPPN je bila izdelana študija ponikalnih sposobnosti ter erozijski pregled območja, ki jo je izdelalo podjetje GPRI gradnje, projektiranje, raziskave in inženiring d.o.o., Frankolovo 14c, 3123 Frankolovo s številko 23030 v maju 2023. Študija je sestavni del OPPN.
(1) S tem odlokom se določa umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnove projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, odstopanja od načrtovanih rešitev ter obveznosti investitorja.
(2) Sestavni del OPPN so odlok, grafični del in priloge.
(3) Grafični del odloka sestavljajo:
1.1 | Pregledna situacija s prikazom območja obdelave | M 1:10000 |
1.2 | Izsek iz OPN Občine Kamnik | M 1:1000 |
2.1 | Vplivi in povezave s sosednjimi območji | M 1:1000 |
3.1 | Katastrski načrt z mejo območja | M 1:1000 |
3.2 | Geodetski posnetek z mejo območja | M 1:1000 |
3.3 | Načrt parcelacije na katastrskem načrtu | M 1:500 |
3.4 | Načrt parcelacije na geodetskem načrtu | M 1:500 |
3.5 | Načrt parcelacije na situaciji | M 1:500 |
4.1 | Zazidalna situacija s prikazom zelenih površin | M 1:500 |
4.2 | Karakteristični prerez | M 1:500 |
4.3 | Prometna situacija | M 1:500 |
5.1 | Situacija komunalne in energetske infrastrukture | M 1:500 |
6.1 | Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom | M 1:1000 |
(4) Priloge odloka so:
1 Študija ponikalnih sposobnosti ter erozijski pregled območja, ki jo je izdelalo podjetje GPRI gradnje, projektiranje, raziskave in inženiring d.o.o., Frankolovo 14c, 3123 Frankolovo s številko 23030 v maju 2023,
2 Hidrološko-hidravlična ocena visokih vod za potok Motnišnica 1. faza – območje MO01 in MO02, ki jo je izdelalo podjetje GEOAQUA, Inštitut za hidrogeologijo in okolje, Trg MDB 9, 1000 Ljubljana s številko GA 1750/21 v decembru 2021,
3 Okoljsko poročilo za MO01 in M02, ki jo je izdelalo podjetje AD svetovanje, Anes Durgutović s.p., Levstikova 12A, 1241 Kamnik s številko 366-2022 v juliju 2022.
II. NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE
(načrtovana prostorska ureditev)
(1) S tem OPPN se načrtujejo ureditve, povezane z rušitvami, novogradnjo, dozidavo, prenovo in rekonstrukcijo obstoječih objektov, urejanjem utrjenih in zelenih površin ter gradnjo prometne, energetske, telekomunikacijske in komunalne infrastrukture.
(2) Predvidene so naslednje ureditve:
a. rušitve,
b. novogradnje,
c. dozidava in rekonstrukcija obstoječih objektov,
d. ureditev zelenih površin,
e. ureditev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobrega z ureditvijo dovozne ceste.
(1) Območje OPPN je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo. Koordinate tehničnih elementov so priložene v prikazu območja OPPN z načrtom parcelacije.
(2) Območje OPPN obsega zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami: 579/2, 562/2, 634/5, 562/5, 634/4, 577/4, 634/2, 578, 577/3, 577/2, 576/2, 576/1, 577/6, 575, 604, 584/2, 585, 584/1 vse k. o. 1923-Motnik.
(3) Približna velikost območja znaša 2,5 ha.
(raba zemljišča in pogoji za izrabo območja)
(1) V občinskem prostorskem načrtu sta na območju obdelave opredeljeni 2 enoti urejanja prostora, in sicer MO-01 in MO-02, za kateri je predvidena izdelava OPPN.
(2) Podrobna namenska raba območja MO-01 je opredeljena kot SK – površine podeželskega naselja, podrobna namenska raba območja MO-02 je opredeljena kot IG – gospodarske cone in ZD druge urejene zelene površine.
(3) Osnovne dejavnosti, ki so v območju predvidene, so: |
a. MO-01: | kmetije z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju, |
b. MO-02: | trgovske in storitvene dejavnosti, poslovne, obrtne, proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje. |
(4) Spremljajoče dejavnosti, ki so v območju predvidene, so: |
a. MO-01: | centralne dejavnosti, gostinstvo in turizem, trgovske dejavnosti na drobno, kmetijstvo in gozdarstvo ter do 150 m2 skupne neto tlorisne površine za poslovno oziroma obrtno dejavnost, ali druge dejavnosti, ki služijo tem območjem, |
b. MO-02: | gostinstvo in turizem, javna uprava, kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti. |
(5) Izključujoča dejavnost v območju: |
a. MO-01: | proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo, druge dejavnosti, ki presegajo predpisane standardne kakovosti okolja, |
b. MO-02: | bivanje. |
(6) Vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov, ki jih je dovoljeno umeščati v območje: |
a. MO-01: | |
11100 | enostanovanjske stavbe, |
11210 | dvostanovanjske stavbe, |
11222 | stavbe z oskrbovanimi stanovanji, usklajene z obstoječo grajeno strukturo, |
1242 | garažne stavbe, |
12112 | gostilne, restavracije in točilnice, |
12120 | druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, |
122 | upravne in pisarniške stavbe, |
12301 | trgovske stavbe razen nakupovalnih in trgovskih centrov, |
12304 | stavbe za druge storitvene dejavnosti, |
126 | stavbe splošnega družbenega pomena, |
127 | druge nestanovanjske stavbe, |
24110 | športna igrišča, |
24122 | drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas. |
b. MO-02: | |
123 | trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, |
124 | stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, |
125 | industrijske stavbe in skladišča, |
12420 | garažne stavbe (za potrebe cone). |
(7) Dovoljena je gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki so v javnem interesu.
V območju obdelave veljajo naslednje urbanistične omejitve, ki so prikazane v grafičnem delu:
(1) določijo se območja za gradnjo, ki so namenjena gradnji novih objektov in dozidavam znotraj gradbene meje.
(2) gradbena meja (GM) je črta, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje umaknjeni v notranjost.
(3) maksimalna višina objektov (h) je oznaka, ki podaja najvišjo višino novogradenj, dozidav in nadzidav, merjena od kote okoliškega terena.
(4) faktor zazidanosti (FZ) – faktor zazidanosti je razmerje med pozidano površino in velikostjo območja in se določi za vsako posamezno podobmočje.
(5) faktor izrabe (FI) – faktor izrabe zemljišča je razmerje med bruto tlorisno površino etaž objekta (BTP) in celotno površino parcele objekta. Pri izračunu BTP za FI se ne upošteva površin podzemnih delov objekta.
(6) faktor zelenih površin (FZP) je razmerje med površino zelenih (nezazidanih in netlakovanih) površin raščenega terena na parceli objekta in celotno površino parcele objekta.
IV. MERILA IN POGOJI ZA NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE
(vrste posegov in dopustnih dejavnosti)
(1) Do začetka izvajanja prostorskih ureditev oziroma posameznih etap je na območju OPPN dovoljena obstoječa raba zemljišč.
(2) Dejavnosti v območju OPPN morajo biti skladne s podrobnejšo namensko rabo – območje gospodarske cone in območje podeželskega naselja.
(vrste dovoljenih gradenj)
(1) Na celotnem območju OPPN so dovoljene naslednje gradnje:
a. gradnja novega objekta,
b. dozidava in nadzidava obstoječega objekta,
c. vzdrževanje objekta,
d. odstranitev objekta,
e. spremembe namembnosti ali njihovih delov v sklopu opredeljenih dejavnosti v OPPN,
f. gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture,
g. urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin,
h. gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov.
(2) Dozidava, nadzidava, rekonstrukcija in vzdrževanje objekta so dovoljene samo na legalno zgrajenih objektih.
(funkcionalna in oblikovna merila ter pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje)
(1) Organizacijo stavb na območju gradbene parcele določajo: gradbena meja, območje pozidave s predpisanim faktorjem zazidanosti (FZ), faktorjem izrabe zemljišča (FI) in odmiki od sosednjih zemljišč ter maksimalna dovoljena višina grajenih objektov.
(2) Lega stavb je določena z gradbeno mejo, dimenzije in umestitev objektov v prostor ter zmogljivost objektov – tlorisni in višinski gabarit so opredeljeni z območjem zazidave, v katerega se objekti umeščajo skladno s FZ, FI in maksimalno predpisano višino objektov.
(3) Dopustna izraba prostora na območju MO-01 je FZ = max 0.4 in FI = max 0.6, dopustna izraba prostora na območju na MO-02 je FZ = max 0.65.
(4) Če ni s posebnimi določili ali grafičnim prikazom v kartografskem delu akta prikazano drugače, morajo biti stavbe odmaknjene od parcelne meje minimalno 4.0 m. V kolikor so stavbe postavljene bližje, je potrebno soglasje lastnika sosednjega zemljišča.
(5) Objekti v coni MO-01 imajo praviloma podolgovat tloris v minimalnem razmerju stranic osnovnega objekta 1:1.3, objekt je lahko zasnovan v obliki I, L, U.
(6) Na eni parceli je lahko v območju MO-02 umeščenih več stavb, ki se lahko med seboj stikajo. Kadar se stavbe med seboj stikajo, se stik oblikuje kot požarna stena.
(7) Vse stavbe so lahko v celoti ali delno podkletene (do max 3K). Podzemni deli stavbe ne smejo segati izven območja pozidave.
(8) Maksimalni dopustni višinski gabarit stavb (vrh venca ravne strehe, sleme strehe v naklonu) nad koto raščenega terena znaša v območju MO-02 h = 13,00 m. Izjema so posamezni deli stavb površine do 20 m2, ki so lahko zaradi tehnološko funkcionalnih zahtev izrazito višje (tovarniški dimniki, silosi, tehnološka oprema, instalacije ipd.). V območju MO-01 je maksimalno dopustni višinski gabarit objektov P+M, gospodarskih objektov pa 12 m. Višina objektov v obeh območjih je lahko tudi nižja.
(9) Strehe objektov v območju MO-02 so lahko ravne ali nizko naklonske, strehe objektov v območju MO-01 so strme dvokapnice z naklonom strešine med 31 in 45 stopinj. Strme dvokapnice se lahko izvedejo s čopi. Del dvokapne strehe se lahko izvede kot ravna streha do največje velikosti ravnega dela strehe v deležu tlorisne površine 40 %. Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico.
(10) Fasada objekta je lahko kontaktna, toplotno izolacijska z izvedenim zaključnim ometom, delno zastekljena, lahko tudi izvedena delno kot lesena ali obešena fasada, obložena s kamnom ali fasadnimi ploščami. Fasada objekta v območju MO-02 je lahko tudi kovinska (sendvič panelne stene). Fasadne ploskve so lahko le enovite površine brez morfološko poudarjenih fasadnih odprtin. Fasade naj bodo enobarvne z najmanj 80 % površine v enotnem barvnem odtenku. Označevalne table in oznake blagovnih znamk naj se organizirajo izključno na glavni fasadi. Intenzivne, nasičene barve, poslikave, grafični ornamenti in kontrasti niso dopustni.
(11) Na lastni parceli se izvede utrjena površina, namenjena ureditvi parkirnih mest, dimenzionirana tako, da je možno vozilo obrniti na lastnem zemljišču. Parkirna mesta se lahko uredijo tudi v kletni ali pritlični etaži objekta.
(nezahtevni in enostavni objekti ter vzdrževalna dela v javno korist)
(1) Na območju OPPN je po predpisih, ki urejajo gradnjo objektov glede na zahtevnost, dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov ter je mogoče opravljanje del, ki se štejejo za redna vzdrževalna dela in investicijska vzdrževalna dela za naslednje objekte:
a. objekti za lastne potrebe od 20 m² do 50 m² (od tega le nadstrešek),
b. oporni zidovi,
c. samostojno parkirišče do vključno 200 m²,
d. objekti za oglaševanje,
e. ograje višine do vključno 3.00 m,
f. komunalni objekti.
(2) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti od meje s sosednjo zemljiško parcelo odmaknjeni minimalno 1.50 m. Na parcelno mejo ali bližje od 1.50 m so lahko postavljeni samo s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča, na katerega mejijo.
(3) Postavitev ograj in drugih objektov v križiščih ali ob cestah ne sme segati v območje polja preglednosti ali v območje javnih prometnih in zelenih površin.
V. OBLIKOVANJE ODPRTEGA PROSTORA
(pogoji za zunanjo ureditev)
(1) Zelenice se nahajajo v okviru predvidenih zemljiških parcel. Za zasaditev zelenih površin naj se uporabljajo avtohtone travne, grmovne in drevesne vrste.
(2) Na severnem robu območja se ob regionalni cesti izvede intenzivna ozelenitev z visokoraslimi drevesi.
(3) Za območje MO-01 je predviden FZP (faktor zelenih površin) minimalno 0.15, za območje MO-02 je predviden FZP (faktor zelenih površin) minimalno 0.20 in najmanj 25 funkcionalnih dreves/ha.
(4) Ograje okoli parcel so lahko kovinske, žičnate v sivi barvi, obsajene z zelenjem. Ograje ne smejo posegati v območje javnih prometnih in zelenih površin. Višina in izvedba ograj ob priključkih dovoznih poti na glavno cesto mora biti takšna, da omogoča preglednost v križišču in varno priključevanje. Višina ograj ne sme biti višja od 3.00 m v območju MO-02 in 1.50 m v območju MO-01.
(5) Gradnja podpornih zidov je dopustna. Zidovi morajo biti izvedeni v naravnih materialih ali pa se morajo v primeru betonske izvedbe ozeleniti.
VI. MERILA IN POGOJI ZA GRADNJO PROMETNEGA OMREŽJA
(1) Prometna ureditev območja se preko obstoječega priključka lokalne občinske ceste JP 661505 navezuje na regionalno cesto R2 1349.
(2) Za vse objekte se mora glede na namembnost objekta na parceli zagotoviti zadostne parkirne površine, tako za zaposlene kot za obiskovalce.
(3) Uredi se dostopna oziroma dovozna cesta v območju obdelave, ki služi napajanju obeh območij. Projektni elementi cestnih površin in dimenzioniranje nosilne konstrukcije ceste morajo zagotavljati prevoznost intervencijskim vozilom, komunalnemu 3 osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd. Cesta se uredi v širini 2x2,50 m in 1,00 m enostranski pločnik. Kolesarski promet poteka po cestišču.
(4) Cestno omrežje se ustrezno protiprašno uredi, namesti se prometna signalizacija.
(1) Parkirišča in odstavne površine na območju lastniških parcel so v asfaltni izvedbi ali v tlaku po izbiri investitorja.
(2) Potrebno število parkirnih mest za posamezno podobmočje se določi v skladu s tabelo:
12203 Druge poslovne stavbe (mešani poslovni program) | 1 PM/30 m² BTP |
12301 Trgovske stavbe (trgovski lokal pod 100 m²) | 1 PM/30 m² BTP, ne manj kot 2 PM |
12301 Trgovske stavbe (trgovina med 100 in 500 m²) | 1 PM/50 m² BTP, ne manj kot 4 PM |
12301 Trgovske stavbe (trgovina z neprehrambenimi izdelki) | 1 PM/80 m² BTP, ne manj kot 2 PM |
12301 Trgovske stavbe (nakupovalni center do vključno 2500 m²) | 1 PM/35 m² BTP |
12301 Trgovske stavbe (nakupovalni center nad vključno 2500 m²) | 1 PM/30 m² BTP |
12301 Trgovske stavbe (odprte in pokrite tržnice) | 1 PM/40 m² BTP |
12301 Trgovske stavbe (večnamenski trgovsko zabaviščni, poslovni centri) | 1 PM/25 m² BTP |
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (obrtno servisne dejavnosti – frizer, urar, čistilnica, fizioterapija, lekarne …) | 1 PM/30 m² BTP, ne manj kot 2 PM |
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (avtopralnice) | 3 PM/pralno mesto |
12510 Industrijske stavbe (do vključno 200 m²) | 1 PM/30 m² BTP, ne manj kot 2 PM |
12510 Industrijske stavbe (več kot 200 m²) | 1 PM/50 m² BTP |
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (skladišča s strankami) | 1 PM/150 m² BTP |
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (skladišča brez strank) | ne manj kot 3 PM |
VII. MERILA IN POGOJI ZA GRADNJO KOMUNALNE INFRASTRUKTURE
(skupne določbe o gospodarski javni infrastrukturi in grajeno javno dobro)
(1) Gospodarska javna infrastruktura in grajeno javno dobro se izvedeta skladno s smernicami, ki so sestavni del izvedbenega akta.
(2) Trase vodov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra se medsebojno uskladijo z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od drugih naravnih in grajenih struktur ter se jih med gradnjo ustrezno zaščiti.
(3) Pred gradnjo se obstoječa gospodarska javna infrastruktura zakoliči na kraju samem.
(4) Ureditev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra je razvidna iz grafičnega dela izvedbenega akta.
(1) Obstoječi in predvideni objekti na ureditvenem območju se v prvi fazi oskrbujejo z lastnimi individualnimi sistemi oskrbe s kapnico, po izgradnji javnega vaškega vodovoda je obvezna priključitev na javno vodovodno omrežje.
(2) Vsak objekt mora imeti svoj priključek na sekundarni vodovod.
(3) Gradnja vodovodnega omrežja lahko poteka fazno, vendar mora potekati sočasno in usklajeno z gradnjo objektov in ostalo komunalno infrastrukturo. V primeru fazne gradnje mora biti zagotovljena funkcionalnost sistema in zdravstvena neoporečnost pitne vode.
(4) Vsi fiksni objekti morajo biti od vodovoda oddaljeni najmanj 3.00 m, deponije z odpadnimi in škodljivimi snovmi najmanj 5.00 m ter ograje in drevesa 2.00 m.
(5) Vodovod se mora zgraditi v cestnem svetu tako, da bo možno vzdrževanje omrežja. Izven cestnega sveta lahko poteka vodovodno omrežje samo iz tehničnih razlogov, vendar mora biti na vsakem njegovem mestu možen dostop za mehanizacijo za potrebe obratovanja in vzdrževanja objektov in naprav.
(1) Na območju OPPN ni izvedenega javnega kanalizacijskega omrežja, zato ga je potrebno v celoti izgraditi.
(2) Celotno območje OPPN mora imeti ločen sistem odvajanja komunalnih odpadnih voda ter morebitnih industrijskih in padavinskih odpadnih voda.
(3) Komunalna in morebitna industrijska odpadna voda iz obstoječih in novo predvidenih objektov se mora odvajati v kanalizacijsko omrežje.
(4) Komunalna odpadna voda se mora skupaj z morebitno industrijsko odpadno vodo, po predhodnem čiščenju v skladu s predpisi, speljati v javno kanalizacijo, v kolikor je tehnično možno, preko obstoječega priključka.
(5) Javna kanalizacija se mora zgraditi v cestnem svetu tako, da je možno vzdrževanje omrežja. Izven cestnega sveta lahko poteka kanalizacijsko omrežje samo iz tehničnih razlogov, vendar mora biti na vsakem njegovem mestu možen dostop za mehanizacijo za potrebe obratovanja in vzdrževanja kanalizacijskega sistema.
(6) Objekti morajo biti od osi kanalizacije oddaljeni minimalno 3.00 m. V varstvenem pasu do 5.00 m od osi kanalizacije je prepovedana nasaditev drevesnih vrst, ki razširjajo koreninski sistem v globino in širino.
(7) Gradnja kanalizacijskega sistema lahko poteka fazno, vendar mora potekati sočasno in usklajeno z gradnjo objektov v funkcionalnih enotah in ostalo komunalno infrastrukturo. V primeru fazne gradnje mora biti zagotovljena funkcionalnost sistema. V prvi fazi se lahko izvede lokalni kanalizacijski sistem s čistilno napravo in iztokom v potok Motnišnica, a se mora izvesti tako, da bo možen kasnejši obvezen priklop na predvideno javno kanalizacijsko omrežje, ki je načrtovano v občinski cesti s parcelno številko 630/1 k.o. 1923 Motnik ob jugovzhodnem delu območja.
(8) Projektna rešitev odvodnjavanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z veljavno uredbo, ki določa odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode in veljavno uredbo, ki določa emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo ter z vsemi drugimi veljavnimi predpisi, ki urejajo to področje.
(padavinske odpadne vode)
(1) Odvajanje padavinskih vod iz parkirišč in manipulativnih površin se uredi preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj s koalescenčnimi filtri, ki naj bodo dimenzionirani ob upoštevanju velikosti prispevnih površin, intenziteti padavin in možne pričakovane količine naftnih derivatov. Predvidena mora biti vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST 858-2).
(2) Padavinske vode se vodi v potok Motnišnica. Pred iztokom jih je potrebno zadržati na ureditvenem območju OPPN. Za zadrževanje se pred iztokom izvede skupni odprti zadrževalnik, dimenzioniran za v OPPN prikazano ureditev območja. V postopku pridobivanja mnenj DRSV k DGD dokumentaciji za posamezne objekte je potrebno za vsako posamezno zemljišče opraviti izračun potrebnega zadrževalnega volumna in po potrebi manjkajoč zadrževalni volumen priskrbeti na gradbenem zemljišču posameznega objekta. V izračunu se volumen skupnega zadrževalnika razdeli med posamezne objekte v razmerju površin posameznih stavbnih zemljišč.
(3) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti usklajena z veljavno Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo ter z vsemi drugimi veljavnimi predpisi, ki urejajo to področje.
(1) Priključitev objektov se izvede iz novo predvidene transformatorske postaje na tem območju.
(2) Med projektiranjem predvidenih objektov se mora investitor oziroma projektant seznaniti s točno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav, katere je potrebno vrisati v situacijo komunalnih vodov.
(3) Pred pričetkom gradbenih del se morajo izvajalci seznaniti z natančno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov ter naročiti zakoličbo kablov.
(4) Dokončno lokacijo trase elektroenergetskih vodov in kabelske kanalizacije je potrebno določiti na licu mesta v sodelovanju s pooblaščenim upravljavcem omenjenih vodov.
(5) Električne inštalacije v novih objektih morajo izpolnjevati pogoje TN sistema. Objekti morajo imeti izvedeno temeljno ozemljilo ter glavno izenačenje potencialov. Priključno merilne omarice morajo biti nameščene tako, da bo omogočeno nemoteno odčitavanje števcev in morajo biti pod ključem sistemskega operaterja distribucijskega omrežja.
(6) Vso elektroenergetsko infrastrukturo (novogradnja energetskih vodov in objektov) je potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi, ter pridobiti gradbeno dovoljenje. Elektroenergetska infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi.
(telekomunikacijski vodi)
(1) Obstoječe TK omrežje je glede na pozidavo potrebno ustrezno zaščititi, prestaviti in razširiti na osnovi projektne rešitve. Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite, prestavitve in izvedbe TK omrežja, zakoličbe, zaščite in prestavitve omrežja ter nadzora, krije investitor gradnje na območju OPPN.
(2) Na območju je potrebno za izgradnjo telekomunikacijskega omrežja predvideti:
a. po glavni ulici vsaj eno cev 2x fi 50 mm s pripadajočimi jaški dimenzije 1,2x1,2x1,2 m,
b. do posameznih objektov ena cev fi 32 mm,
c. priključna točka za predvideno zazidavo se pridobi od upravljavca voda, od koder se ob robu cestišča do predmetnega območja izvedbenega akta zgradi KKAN iz PEHD cevi 2x fi 50 mm.
Celotno območje OPPN mora imeti izvedeno javno razsvetljavo javnih cest in pločnikov.
(ogrevanje in prezračevanje)
(1) Objekti se morajo graditi kot energetsko varčni v skladu z veljavno zakonodajo.
(2) Stavbe se morajo ogrevati z uporabo obnovljivih virov energije (sončna energija, bioplin, geotermalna energija …), peletov in/ali uporabe odpadne toplote iz proizvodnih procesov.
(3) V primeru ogrevanja objekta s toplotno črpalko sistema voda – voda, kjer je kot toplotni vir podtalna voda ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne zemeljske sonde, za kar je treba izvesti vrtino, si mora investitor pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote skladno z veljavnim Zakonom o vodah ter vodno soglasje.
VIII. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI OBMOČJI
(1) Ob zahodnem delu območja se uredi novo notranje cestno omrežje, ki se priključuje na regionalno cesto preko obstoječega cestnega priključka obrtne cone.
(2) Niveleta novo predvidene notranje dostopne ceste na zahodnem robu območja se prilagodi niveleti obstoječega terena sosednjih zemljišč na zahodni strani.
(3) Sosednja zemljišča na zahodni strani območja obdelave se napajajo preko novo predvidene notranje dostopne ceste.
(4) Niveleta obstoječe ravnice ob potoku Motnišnica se ohrani.
(5) Ureditve severovzhodnega roba območja obdelave se prilagodijo obstoječim ureditvam cestnega priključka naselja Motnik.
(6) Ob Motnišnici se predvidi izvedba javne kolesarske poti. Ureditev poti se izvede v peščeni izvedbi, brez višanja nivelete terena.
IX. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO
(1) Parcelacija se izvede skladno z načrtom parcel in tehničnimi elementi za prenos mej parcel v naravo. Predlagane površine parcel so evidenčne. Natančna oblika in površina novih zemljiških parcel se določi v upravnem postopku geodetske odmere.
(2) Med izvajanjem načrtovanih ureditev se meje parcel prilagodijo obstoječim lastniškim mejam in podatkom zemljiškega katastra v naravi, dejanskemu stanju katastrskih mej, če s tem bistveno ne spremenijo načrtovane ureditve. Pri prenosu parcel na teren se upošteva dejansko stanje.
(3) Prikazane parcele so informativne, možno je združevanje ali razdruževanje le-teh.
X. VAROVANJE KULTURNE DEDIŠČINE IN VAROVANJE NARAVE
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Ureditveno območje OPPN na vzhodni strani meji na spomenik naselbinske dediščine – naselje Motnik.
(2) Območje OPPN se nahaja izven območja, ki je zavarovana kulturna dediščina. Prav tako se na območju ne nahajajo objekti zavarovane kulturne dediščine. Glede na to, da območje še ni bilo predhodno arheološko pregledano in da se v okolici nahajajo enote dediščine, obstaja možnost, da bi pri izvedbi lahko prišlo do odkritja novih območij najdišč in pri tem do poškodovanja ali celo uničenja potencialnih arheoloških ostalin.
(3) Pred začetkom izvajanja del na območju OPPN mora investitor o tem obvestiti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenje (v nadaljevanju ZVKDS) in zaprositi za občasni strokovni nadzor nad izvedbo del s strani pristojnega strokovnjaka za arheološke raziskave.
(4) Med izvajanjem posegov v zemeljske plasti je treba zagotoviti splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o njej takoj obvesti pristojno enoto ZVKDS, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(5) Zaradi varstva morebitnih arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi ZVKDS omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
Na obravnavanem območju ni zavarovanih območij narave, naravnih vrednot ali ekološko pomembnih območij, kot tudi ne območij Natura 2000.
XI. VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
(1) Območje se nahaja v razredu preostale, majhne poplavne nevarnosti in visoke podtalnice.
(2) Del območja se nahaja na erozijsko ogroženem območju.
(3) Obravnavano območje spada v VIII. stopnjo potresne nevarnosti. Projektni pospešek tal znaša 0,225 g, ki ga je potrebno upoštevati pri projektiranju.
(4) Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta je potrebno zmanjšati na minimalno vrednost ob upoštevanju nadzora nad:
a. tehnično usposobljenostjo vozil in gradbene mehanizacije,
b. uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,
c. ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov in ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.
(1) Pri ravnanju s požarno nevarnimi snovmi, pri požarno nevarnih delih in opravilih ter pri požarno nevarnih napravah, se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom za:
a. zmanjšanje možnosti nastanka požara,
b. zagotovitev učinkovitega in varnega reševanja ljudi, živali in premoženja ob požaru,
c. zmanjšanje škode ob požaru.
(2) Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz posameznih načrtov, kot so določeni v predpisih o projektni dokumentaciji o graditvi objektov.
(3) Voda, potrebna za gašenje požara v stavbah, bo zagotovljena s predvidenim javnim hidrantnim omrežjem.
(4) Če se v fazi projektiranja izkaže, da javno vodovodno omrežje ne zadošča za potrebe gašenja, si mora investitor na lastni gradbeni parceli zagotoviti ustrezno požarno varnost v skladu z veljavnimi požarnimi predpisi.
(5) Za omejitev širjenja požara so zagotovljeni minimalni odmiki 4.0 m stavb od parcelnih mej in 8.0 m med stavbami. Dodatni ukrepi (protipožarne ločitve) objektov, kjer predpisane razdalje ni mogoče zagotoviti, morajo biti opredeljeni v drugih načrtih, ki izkazujejo zanesljivost posameznega objekta. Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik.
(6) Intervencija in dostava naj bosta zagotovljeni preko notranjih dostopnih cest, obstoječega cestnega priključka na državno cesto in površin za odstavo vozil. Elementi cestnih površin in dimenzioniranje nosilne konstrukcije ceste morajo zagotavljati prevoznost intervencijskim vozilom, komunalnemu 3 osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd.
(1) Obravnavano območje OPPN se nahaja izven dosega poplavnih vod, le manjši del območja leži v razredu preostale poplavne nevarnosti (doseg poplave pri Q500), protipoplavni ukrepi niso potrebni. Pri gradnji se upošteva t. i. varnostno višino, tako da se teren pod objekti nasuje 0,5 m nad koto poplavnih vod.
(2) Obstoječi most čez Motnišnico je gradbeno-tehnično v zelo slabem stanju. Potrebno je zgraditi nov most z večjim svetlim profilom, ki bo omogočil prevajanje poplavnih vod.
(3) Aluvialna ravnica med območjem obdelave OPPN in Motnišnico predstavlja retenzijsko površino za vas Motnik, ki je poplavno zelo ogrožena, zato je na območju ravnice prepovedano izvajati nasipavanje ali poviševanje terena ter odlaganja materiala.
(4) Pri rekonstrukciji dovozne poti, ki bo potekala večji del po sedanji trasi makadamske ceste, se posebno v območju Q500 ne sme višati/nasuvati terena, v nasprotnem primeru je potrebno zagotoviti ustrezne prepuste pod cestiščem.
(5) Na delih območja, ki je v dosegu visokih vod pri Q500 (v območju preostale poplavne nevarnosti Pp) je potrebno upoštevati omejitve pri izvajanju dejavnosti v skladu z veljavno zakonodajo s področja zaščite pred poplavami.
(1) Posegi v tla se načrtujejo in izvajajo tako, da je prizadeta čim manjša površina tal. Pri posegih v prostor se zagotovi gospodarno ravnanje s tlemi. Površine, ki so bile v času zemeljskih del razgaljene, se v najkrajšem možnem času ponovno zatravijo oziroma zasadijo.
(2) V projektni dokumentaciji naj se določi način uporabe rodovitnega dela prsti. Prst se odstrani in odloži tako, da se ohranita njena rodovitnost in količina.
(1) Območje OPPN se nahaja v območju II. stopnje onesnaženosti zraka.
(2) Za zunanje prometne površine na območju, vključno z zunanjimi parkirišči, je obvezno zagotoviti redno strojno (mokro) čiščenje v primeru dolgotrajnejšega suhega vremena, s čimer se bodo zmanjšale emisije prahu (delcev) v okolico.
(3) Ob izvajanju OPPN naj se zagotovi učinkovita raba energije in uporaba sistemov, ki vsebujejo manj ogljika (toplotne črpalke, biomasa) ali uporaba alternativnih virov energije.
(4) Novi objekti naj se načrtujejo kot energetsko učinkoviti, v največji meri naj se za ogrevanje in oskrbo z elektriko uporabijo obnovljivi viri energije.
(5) Pri vgradnji naprav z izpusti emisij v zrak mora investitor izbrati v praksi uspešno preizkušeno in na trgu dostopno tehnologijo, ki zagotavlja, da predpisane mejne vrednosti niso presežene in hkrati omogoča najnižjo tehnično dosegljivo emisijo.
(1) Območje MO-01 se glede na namensko rabo SK nahaja v območju III. stopnje varstva pred hrupom. Del območja MO-02 se glede na namensko rabo IG nahaja v območju IV. stopnje varstva pred hrupom.
(2) Vsi prostori znotraj območja urejanja, v katerih bodo nameščeni hrupnejši agregati in naprave, naj se protihrupno izolirajo.
(3) V obravnavano območje se lahko umeščajo le tiste dejavnosti, ki ne povzročajo stalnega impulznega čezmernega hrupa.
(4) Pri umeščanju dejavnosti v območje je potrebno dejavnosti, ki povzročajo večji hrup umestiti tako, da se preveri potreba po morebitni izvedbi ukrepov, tako da dopustne ravni kazalcev hrupa pri okoliških objektih ne bodo presežene.
(5) Tehnološke konstrukcije in naprave (zunanje enote hladilnih naprav, vse vrste strojnih in tehnoloških naprav ter napeljav ipd.) se ne smejo nahajati na fasadah stavb, ki so obrnjene proti objektom namenjenim za bivanje.
(6) V skladu z uredbo, ki določa mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju in uredbo, ki določa ocenjevanje in urejanje hrupa v okolju, je potrebno monitoring hrupa izvajati v času po izvedbi OPPN. Zavezanec za spremljanje stanja med obratovanjem je investitor. Investitor je dolžan posredovati občini rezultate izvedenih meritev hrupa pri najbolj izpostavljenih objektih z varovanimi prostori.
(7) Zavezanci za izvajanje obratovalnega monitoringa za dejavnosti na območju OPPN morajo v skladu s predpisom o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire hrupa monitoring redno izvajati in o tem poročati Agenciji RS za okolje.
(1) Na južnem delu območja poteka potok Motnišnica.
(2) Za zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih tehnoloških in padavinskih voda je treba upoštevati vse predpise, ki urejajo to področje.
(3) Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih padavinskih vod.
(4) Komunalne in morebitne industrijske odpadne vode morajo biti priključene na javni kanalizacijski sistem, ki se zaključi na komunalni čistilni napravi.
(5) Odvajanje in čiščenje odpadnih padavinskih voda s parkirišč in manipulativnih površin naj bo urejeno preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in lovilcev olj, ki morajo ustrezati veljavnemu standardu (SIST EN 858-2).
(6) Odvajanje padavinskih voda z večjih območij se izvede na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki …). Očiščene padavinske vode se odvajajo v vodotok Motnišnica.
(7) Izkopi gradbenih jam predvidenih novih objektov morajo biti izvedeni nad srednjo gladino podzemne vode. Pri izvedbi posega ni dovoljeno poseči v podzemno vodo.
(8) Blato, mulj in ostale odpadke, ki nastajajo v procesu predčiščenja industrijskih odpadnih voda, ni dopustno skladiščiti na območju OPPN.
(9) Na vodnem in priobalnem zemljišču Motnišnice ni dopustno posegati v prostor, razen izjemoma za izvajanje posegov kot jih dopušča veljavna zakonodaja s področja zaščite voda, ter prostora ni dopustno uporabljati za odlaganje in pretovarjanje nevarnih snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki, odlaganje ali odmetavanje odkopnih ali odpadnih materialov ter za odlaganje odpadkov. Prav tako na teh zemljiščih ni dopustno parkiranje, servisiranje in pranje vozil.
(10) Morebitna rekonstrukcija ali nadomestna gradnja obstoječega mostu preko Motnišnice se lahko izvede le kot dela v javno korist z investitorjem Občino Kamnik.
(1) Pri projektiranju in gradnji je potrebno upoštevati ukrepe za zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja, ki jih določa uredba, ki opredeljuje mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2) Na območju OPPN naj bo urejena zunanja razsvetljava. Tipi svetilk in drogovi za svetilke naj bodo enotni. Svetilke morajo biti izbrane in nameščene tako, da bo povprečna električna moč vseh svetilk, nameščenih na prostem, ustrezala mejnim vrednostim iz zgoraj navedene uredbe. Za razsvetljavo naj bodo uporabljene svetilke, ki svetlobnega toka ne sevajo nad horizontalno ravnino.
(3) Razsvetljava mora biti nameščena tako, da na oknih bližnjih stavb z varovanimi prostori ne bo presegala mejnih vrednosti iz priloge zgoraj navedene uredbe.
(4) Predviden je nočni varčevalni režim električne energije (v drugi polovici noči ostane prižgano minimalno število luči, ki je še potrebno za zagotavljanje varnosti na območju OPPN). Zunanja razsvetljava objektov naj bo opremljena s senzorji za samodejno vklapljanje in izklapljanje.
(1) Med gradnjo naj se uvede sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Oddani odpadki naj se spremljajo na evidenčnih listih in vodijo v predpisanih evidencah. Nevarni odpadki naj se skladiščijo v zaprti posodi in izročijo pooblaščenemu odjemalcu nevarnih odpadkov.
(2) Ravnanje s komunalnimi odpadki naj se izvaja v skladu z določili občinskega odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki.
(3) Dovozna pot do prevzemnega mesta za komunalne odpadke mora biti urejena tako, da je omogočen neposredni in nemoten dostop s komunalnimi vozili v dnevnem času in v vseh vremenskih razmerah.
(4) Dovozna pot do prevzemnega mesta mora prenesti osne obremenitve komunalnega vozila.
(5) Najmanjša svetla višina dostopne poti do prevzemnega mesta za komunalne odpadke mora biti 4.0 m, najmanjša širina dostopne poti pa 3.0 m.
(6) Med prevzemnim mestom in mestom praznjenja zabojnikov ne sme biti ovir, ki bi onemogočale enostavno premikanje posod za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov.
XIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
(etapnost izvedbe prostorske ureditve)
(1) Gospodarska javna infrastruktura in grajeno javno dobro se lahko izvajata etapno, vsaka etapa mora biti funkcionalno zaključena celota.
(2) Gradnja stavb/dozidav se lahko izvaja v več etapah, ki so časovno medsebojno neodvisne, pri čemer mora biti vsaka etapa funkcionalno zaključena celota.
XIV. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE PROSTORSKEGA AKTA
(1) Med izvajanjem gradnje je treba izvajati ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje prašnih delcev v zrak, tako da se uredi čim krajše prevozne poti za potrebe gradbišča ter izvaja sprotno rekultiviranje območij večjih posegov.
(2) Med izvajanjem gradenj na območju je treba preprečevati prašenje z odkritih delov gradbišča, in sicer z rednim vlaženjem odkritih površin ob suhem in vetrovnem vremenu ter preprečiti nekontroliran raznos gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi na način, da se prekriva sipke tovore pri transportu z območja gradbišča na javne prometne površine.
(3) Gradbišča se ne osvetljuje. V primeru, da je to nujno potrebno, je izjemoma dovoljena postavitev izključno posameznega svetila za varovanje.
(4) Med gradnjo se zagotovi:
a. ukrepe za preprečevanje onesnaženja in uničenja naravnih površin ter zmanjšanja potencialnih emisij (brezhibna gradbena mehanizacija),
b. po končanju del se prizadeto območje čim prej zasadi z lokalno avtohtono vegetacijo.
(5) Investitor in izvajalci morajo upoštevati tudi naslednje pogoje:
a. zemeljski material deponirati izven območja vodotokov,
b. v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje okolja, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev,
c. uporablja naj se gradbena mehanizacija, katere zvočna moč ne presega zakonsko predpisanih vrednosti, gradbena dela naj se izvajajo samo v dnevnem času in v času delovnih dni v skladu s predpisi, ki urejajo področje hrupa, zagotovi naj se ustrezna organizacija gradbišča (omejitev zvočnih signalov, omejitev obratovanja motorjev strojev v prostem teku, po potrebi časovna omejitev delovanja gradbene mehanizacije),
d. uporabljajo naj se prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni in takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje,
e. gradnjo je potrebno organizirati tako, da ne bo prihajalo do oviranega pretoka v vodotokih ali zadrževanja zalednih voda ob večjih nalivih.
(razmejitev, izločitev in prevzem)
(1) Investitor načrtovanih ureditev naj pripravi ustrezne razmejitve ter preda potrebno dokumentacijo vsem upravljavcem ter poskrbi za primopredajo vseh objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra.
(2) Po končani gradnji in uspešno opravljenem tehničnem pregledu so upravljavci javne gospodarske infrastrukture dolžni le-to brezplačno prevzeti v upravljanje in vzdrževanje.
XV. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
(obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju podrobnega načrta)
(1) Investitor je dolžan:
a. pred začetkom gradnje pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, da se z njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi v območje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove,
b. zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
c. promet med gradnjo organizirati tako, da ne prihaja do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter obveščati lokalno prebivalstvo o zaporah cest zaradi gradnje,
d. zagotoviti ukrepe na obstoječem cestnem omrežju v takšnem obsegu, da se prometna varnost zaradi graditve ne poslabša ter zagotoviti dostope do objektov in zemljišč, ki so bili zaradi gradnje prekinjeni,
e. zagotoviti nemoteno oskrbo preko vseh obstoječih vodov in naprav gospodarske javne infrastrukture (infrastrukturne vode je potrebno v primeru poškodb takoj obnoviti),
f. sprotno rekultivirati območja posegov,
g. v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka, v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljenih služb,
h. preprečiti onesnaženje cest med gradnjo oziroma ceste sproti čistiti,
i. sanirati oziroma povrniti v prejšnje stanje vse poti in ceste, ki so zaradi gradnje ali uporabe pri gradnji prekinjene in poškodovane,
j. začasno pridobljena zemljišča po izgradnji posegov in spremljajočih ureditev vrniti v prejšnje stanje.
(2) Vsi navedeni ukrepi iz prejšnjega odstavka se morajo izvajati skladno s predpisi s področja, v katerega sodijo njihove pristojnosti.
(3) Investitor oziroma izvajalec je dolžan kriti stroške spremembe dokumentacije, zakoličbe, zaščite in prestavitve obstoječe infrastrukture, eventualnih poškodb in nadzora.
(4) Investitor je dolžan izvesti komunalno opremo zemljišč ter zgraditi dostopno protiprašno cesto. Za predvideno opremo si mora pridobiti ustrezno dokumentacijo in dovoljenja za poseg v prostor v skladu z veljavno zakonodajo. Zgrajena infrastruktura se brezplačno prenese v javno dobro ter upravljanje izvajalcem javnih gospodarskih služb.
(5) Izvajalci so dolžni upoštevati določila občinskega podrobnega prostorskega načrta, projektne dokumentacije za posege ter določila veljavnih predpisov in standardov.
XVI. TOLERANCE PRI LEGI, VELIKOSTI IN FUNKCIJI OBJEKTOV IN NAPRAV
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
(1) Odstopanja pri načrtovanju objektov:
a. gradbena linija je črta, ki se je ne sme presegati (razen z nadstreškom in napuščem max. 1 m) in na katero morajo biti z enim robom postavljeni novozgrajeni objekti, dovoljeni so le manjši odmiki delov fasad v notranjost,
b. gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost, dovoljena je izgradnja objektov manjših tlorisnih gabaritov,
c. horizontalni in vertikalni gabariti obstoječih objektov se lahko povečajo tudi na stranicah brez določene gradbene linije ali gradbene meje zaradi izvajanja rekonstrukcije objekta (kot npr. izvedba fasade objekta, novega stavbnega pohištva, prizidava stopnišča ali dvigala, prizidek ...) ali nadomestne gradnje, oboje do velikosti povečanja tlorisne bruto površine za 25 %, pri čemer morajo predvideni posegi izpolnjevati pogoje, ki veljajo za novogradnje.
(2) Dopustno odstopanje od višinskih gabaritov je možno le za postavitev tehnološke opreme (klimatske naprave, prezračevalni sistemi, dimniki, sončni kolektorji, fotovoltaične celice …).
(3) Dopustno je preoblikovanje zarisanih zemljiških parcel v večje ali manjše skladno s potrebami investitorjev.
(4) Dopustno je preoblikovanje površin za dostavo – parkiranje, dostopov in vhodov skladno s potrebami investitorjev. Natančnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji.
(5) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi druga križanja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, ki niso določena s tem odlokom.
(6) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja naj se vse lokacije objektov in naprav natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnem delu OPPN, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna skladno z določbami tega člena.
(7) Dopustne so spremembe potekov in lokacij posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejših tehničnih rešitev pod pogojem, da so ureditve v soglasju z njihovimi upravljavci in skladne z njihovimi programi.
(8) V skladu s pogoji upravljavcev so dopustne tudi izvedbe komunalnih vodov, ki jih v fazi priprav OPPN ni bilo mogoče predvideti.
(9) Dopustne so delne ali začasne ureditve, ki morajo biti skladne s programi upravljavcev posameznih vodov gospodarske javne infrastrukture, izdelajo pa se tako, da jih je mogoče vključiti v končno fazo načrtovane ureditve.
OPPN je na vpogled javnosti na sedežu Občine Kamnik, Upravne enote Kamnik in na spletnih straneh Občine Kamnik.
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati osmi dan po objavi.
Št. 3505-0007/2021-5/1
Kamnik, dne 25. oktobra 2023
