Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-UPB2, Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 29. člena Zakona o javnih financah (ZJF-UPB4, Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18, 195/20 – odl. US, 18/23 – ZDU-1O in 76/23) in 17. člena Statuta Občine Sežana (Uradni list RS, št. 54/21 in 184/21) je Občinski svet Občine Sežana na seji dne 30. 11. 2023 sprejel
o proračunu Občine Sežana za leto 2024
S tem odlokom se za Občino Sežana za leto 2024 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna, upravljanje z občinskim premoženjem ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
II. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA
(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)
(1) Proračun Občine Sežana se za leto 2024 določa v višini 25.529.350 EUR.
(2) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov v naslednjih zneskih.
(3) Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:
KONTO | | OPIS | Znesek v EUR |
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV |
| I. | SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) | 22.655.865 |
| | TEKOČI PRIHODKI (70+71) | 16.545.725 |
70 | | DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) | 11.699.922 |
700 | | DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK | 9.560.922 |
703 | | DAVKI NA PREMOŽENJE | 1.704.000 |
704 | | DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE | 435.000 |
706 | | DRUGI DAVKI | 0 |
71 | | NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) | 4.845.803 |
710 | | UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA | 2.743.759 |
711 | | TAKSE IN PRISTOJBINE | 22.000 |
712 | | GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI | 127.000 |
713 | | PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV | 222.984 |
714 | | DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI | 1.730.060 |
72 | | KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) | 903.606 |
720 | | PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV | 273.606 |
721 | | PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG | 0 |
722 | | PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIH SREDSTEV | 630.000 |
73 | | PREJETE DONACIJE (730+731) | 42.900 |
730 | | PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV | 42.900 |
731 | | PREJETE DONACIJE IZ TUJINE | 0 |
74 | | TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) | 4.484.342 |
740 | | TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ | 3.359.467 |
741 | | PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE | 1.124.875 |
78 | | PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE IN IZ DRUGIH DRŽAV (782+786+787) | 679.292 |
782 | | PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNA EU IZ STRUKTURNIH SKLADOV | 0 |
786 | | OSTALA PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE | 0 |
787 | | PREJETA SREDSTVA OD DRUGIH EVROPSKIH INSTITUCIJ IN IZ DRUGIH DRŽAV | 679.292 |
| II. | SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) | 24.349.407 |
40 | | TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) | 6.072.553 |
400 | | PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM | 1.631.949 |
401 | | PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST | 268.800 |
402 | | IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE | 3.804.466 |
403 | | PLAČILA DOMAČIH OBRESTI | 315.000 |
409 | | REZERVE | 52.338 |
41 | | TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413+414) | 8.292.357 |
410 | | SUBVENCIJE | 226.000 |
411 | | TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM | 3.783.670 |
412 | | TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM | 367.522 |
413 | | DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI | 3.915.165 |
414 | | TEKOČI TRANSFERI V TUJINO | 0 |
42 | | INVESTICIJSKI ODHODKI (420) | 9.212.150 |
420 | | NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV | 9.212.150 |
43 | | INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) | 772.347 |
431 | | INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZ. OSEBAM | 280.285 |
432 | | INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM | 492.062 |
| III. | PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I.-II.) | –1.693.542 |
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB |
75 | IV. | PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) | 0 |
750 | | PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL | 0 |
751 | | PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV | 0 |
752 | | KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE | 0 |
44 | V. | DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) | 0 |
440 | | DANA POSOJILA | 0 |
441 | | POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB | 0 |
| VI. | PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) | 0 |
C. RAČUN FINANCIRANJA |
50 | VII. | ZADOLŽEVANJE (500) | 1.500.000 |
500 | | DOMAČE ZADOLŽEVANJE | 1.500.000 |
55 | VIII. | ODPLAČILA DOLGA (550) | 1.179.943 |
550 | | ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA | 1.179.943 |
| IX. | POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X.) = (I.+IV.+VII.) – (II.+V.+VIII.) | –1.373.485 |
| X. | NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) | 320.057 |
| XI. | NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) | 1.693.542 |
| | STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA | 1.373.485 |
(4) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
(5) Sestavni del proračuna je tudi načrt razvojnih programov za obdobje 2024–2027. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
(6) Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi tega odloka in se objavita na spletni strani Občine Sežana.
(7) V okviru proračuna deluje sklad proračunske rezerve, oblikovan po Zakonu o javnih financah.
III. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA
(1) V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta.
(2) Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka.
(3) Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – konta.
(4) Sredstva proračuna se uporabljajo le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se prevzemajo obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene. Proračunski uporabniki zagotovijo sredstva za obveznosti iz preteklih let, ki niso predvidena v proračunu za tekoče leto, v okviru sredstev proračuna tekočega leta.
(5) Vsak izdatek iz proračuna mora imeti za podlago verodostojno knjigovodsko listino, s katero se izkazuje obveznost za izplačilo. Pred izplačilom iz proračuna morajo vsako izplačilo preveriti in potrditi javni uslužbenci občinske uprave, ki so zadolženi za posamezno področje izvrševanja proračuna.
(6) Skrbnike proračunskih postavk s sklepom določi župan.
(7) Za zakonito in namensko uporabo sredstev iz proračuna odgovarja odgovorni organ oziroma odgovorna oseba prejemnika sredstev.
(izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti)
(1) Krajevne skupnosti lahko prevzemajo obveznosti le v okviru planiranih sredstev krajevnih skupnosti. Za prevzemanje obveznosti do višine 20.000 EUR brez davka na dodano vrednost ni potrebno soglasje župana, nad tem zneskom pa je potrebno pred prevzemanjem obveznosti pridobiti soglasje župana.
(2) Krajevne skupnosti lahko izvajajo v breme sredstev krajevne skupnosti le tiste naloge, ki ne presegajo vrednosti 40.000 EUR brez davka na dodano vrednost.
(3) Krajevne skupnosti morajo pred prevzemom obveznosti v vrednosti nad 2.500 EUR brez davka na dodano vrednost za blago in storitve ter nad vrednostjo 5.000 EUR brez davka na dodano vrednost za gradnje izvesti postopek zbiranja ponudb najmanj treh ponudnikov.
(4) Pred oddajo naročila iz prejšnjega odstavka morajo krajevne skupnosti pridobiti pisno soglasje občinske uprave. Soglasje občinske uprave morajo krajevne skupnosti pridobiti tudi k potrditvi oziroma naročilu dodatnih, naknadnih oziroma več del.
(5) V primeru, da občinska uprava ali organ, pristojen za nadzor, ugotovi, da krajevna skupnost uporablja sredstva nenamensko oziroma v nasprotju s predpisi, o tem obvesti župana, ki lahko začasno odredi ustavitev financiranja krajevne skupnosti iz sredstev proračuna do odprave nepravilnosti.
(6) Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti se smiselno uporabljajo tudi ostala določila tega odloka.
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)
(1) Za posamezen investicijski projekt, za katerega je potrjena investicijska dokumentacija in se financira preko več let, je možno razpisati javno naročilo za celotno vrednost projekta in prevzeti obveznosti do višine sredstev, določenih v načrtu razvojnih programov.
(2) Za posamezni investicijski projekt se lahko prevzemajo obveznosti, ki bodo zahtevale plačilo v naslednjem letu, če je že odprta postavka v proračunu tekočega leta in predvidena v načrtu razvojnih programov. Skupaj prevzete obveznosti, ki bodo zahtevale plačilo v naslednjih letih z naslova investicijskih odhodkov in investicijskih transferov, ne smejo presegati 80 % sredstev skupine odhodkov 42 in 43 v bilanci proračuna.
(3) Neposredni uporabnik lahko prevzema obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih z naslova tekočih odhodkov (izdatkov za blago in storitve) in tekočih transferov, če je že odprta postavka v proračunu tekočega leta. Skupaj prevzete obveznosti, ki bodo zahtevale plačilo v naslednjih letih z naslova tekočih odhodkov (izdatkov za blago in storitve) in tekočih transferov, ne smejo presegati 50 % sredstev, zagotovljenih v sprejetem letnem proračunu znotraj podprograma neposrednega uporabnika.
(4) Omejitve iz drugega in tretjega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti:
– z naslova prevzemanja obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika,
– prevzemanje obveznosti za pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, ki so nujna za operativno delovanje neposrednih uporabnikov,
– prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev donatorjev ter pripadajočih proračunskih postavk slovenske udeležbe.
(5) Obveznosti po prejšnjih odstavkih, ki bodo zahtevale plačilo v prihodnjih letih, se prioritetno vključujejo v proračun leta, na katero se nanašajo.
(1) Na podlagi 49. člena ZJF se v proračunu občine zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad.
(2) Sredstva proračunske rezerve se izločijo v višini, določeni s proračunom. Sredstva se izločajo mesečno po dvanajstinah. Sredstva rezerve se uporabljajo za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni ter druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče.
(3) O uporabi proračunske rezerve do višine 20.000 EUR odloča župan na predlog občinske uprave in o uporabi sredstev pisno obvesti občinski svet. O uporabi sredstev nad višino 20.000 EUR odloča občinski svet s posebnim odlokom.
(4) Občina bo v letu 2024 izločila v proračunsko rezervo dodatna sredstva v višini 1.000 EUR.
(1) Za plačevanje obveznosti iz občinskega proračuna veljajo enaki roki, kot se za posamezne namene porabe določijo v zakonu o izvrševanju državnega proračuna.
(2) Neposredni uporabniki proračuna plačujejo obveznosti za že opravljene nabave blaga, storitev in gradbenih del.
(3) Dogovarjanje o predplačilih je možno s soglasjem župana le izjemoma, in sicer ob primernem zavarovanju predplačil, v skladu s predpisi, ki veljajo za področje javnih financ.
(4) V primeru, da zaradi neenakomernega priliva prihodkov pride do likvidnostnih težav, se sredstva prioritetno zagotavljajo za zakonsko določene naloge, ki so opredeljene v posebnem delu proračuna in za minimalni obseg nalog, ki še omogoča delovanje uporabnikov.
(5) Odredbodajalec sredstev proračuna je župan oziroma druga oseba, ki jo pooblasti župan.
(6) Predsedniki svetov krajevnih skupnosti so odredbodajalci za sredstva krajevnih skupnosti, ob upoštevanju omejitev iz 3. člena tega odloka.
(namenski prihodki in odhodki proračuna)
(1) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF in prvem odstavku 80. člena ZJF, tudi:
– požarna taksa, ki se nameni za investicije v zagotavljanje protipožarne varnosti,
– namenska sredstva sofinanciranja projektov,
– komunalni prispevek, ki se uporablja za gradnjo komunalne opreme, vključno z naslova pogodb o sovlaganju v komunalno infrastrukturo,
– turistična taksa, ki se nameni za spodbujanje razvoja turizma,
– koncesijska dajatev za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, ki se nameni za izvajanje ukrepov varstva okolja in vlaganj v naravne vire,
– sredstva koncesijske dajatve od posebnih iger na srečo, ki se uporabljajo za ureditev prebivalcem prijaznejšega okolja in turistično infrastrukturo,
– namenska sredstva so tudi druga sredstva, ki jih občina prejme namensko za financiranje določenih nalog.
(2) Namenska sredstva so tudi sredstva okoljskih dajatev, ki so na podlagi zakona, ki ureja varstvo okolja, predpisane zaradi obremenjevanja okolja z odpadnimi vodami in zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih, ki so infrastruktura, namenjena izvajanju obvezne občinske gospodarske službe varstva okolja in so prihodek proračuna občine, se lahko porabijo le za:
– gradnjo infrastrukture, namenjene izvajanju občinskih obveznih javnih služb varstva okolja v skladu z državnimi operativnimi programi, sprejetimi s predpisi varstva okolja na področju čiščenja in odvajanja odpadnih voda, ravnanja s komunalnimi odpadki in odlaganja odpadkov in
– zagotavljanje oskrbovalnih standardov, tehničnih, vzdrževalnih, organizacijskih in drugih ukrepov, predpisanih za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(3) Namenska sredstva so tudi lastna sredstva krajevnih skupnosti oziroma vsi prihodki krajevnih skupnosti, ki niso zagotovljeni iz občinskega proračuna, kot so donacije, prihodki od premoženja, prihodki od prodaje blaga in storitev, prihodki od obresti in drugi izvirni prihodki krajevnih skupnosti.
(4) V primeru, da so namenska sredstva vplačana v nižjem obsegu kot je izkazano v proračunu, neposredni uporabnik prevzema in plačuje obveznosti samo do višine dejansko vplačanih oziroma razpoložljivih prejemkov.
(5) Če so namenski prihodki vplačani v proračun v večjem obsegu, kot so načrtovani v sprejetem proračunu občine, neposredni uporabnik prevzema in plačuje obveznosti samo v višini načrtovanih pravic porabe v sprejetem proračunu občine.
(6) Namenska sredstva, ki niso bila porabljena, se prenesejo v proračun naslednjega leta.
(prerazporejanje pravic porabe)
(1) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna za leto izvrševanja.
(2) Med posameznimi proračunskimi postavkami se sredstva lahko prerazporejajo:
– največ do višine 300.000 EUR med postavkami, kjer so opredeljeni investicijski nameni porabe ter
– največ do višine 100.000 EUR iz postavk, kjer so opredeljeni tekoči oziroma investicijski nameni porabe na postavke, kjer so opredeljeni tekoči nameni porabe.
(3) Znotraj proračunskih postavk se sredstva lahko prerazporejajo oziroma določajo novi konti. Na podlagi sklepa župana lahko finančna služba znotraj posamezne proračunske postavke prerazporeja sredstva med konti v okviru iste proračunske postavke in odpira nove konte zaradi pravilnega knjiženja.
(4) O prerazporeditvah pravic porabe odloča župan. Župan s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna in z zaključnim računom proračuna poroča občinskemu svetu o prerazporeditvah pravic porabe sredstev in v bilancah proračuna prikaže veljavni proračun za leto 2024.
(5) Predsedniki svetov krajevnih skupnosti lahko prerazporejajo sredstva v okviru sprejetega finančnega načrta krajevne skupnosti, v kolikor se v teku finančnega načrta ugotovi, da je potrebno zagotoviti dodatna sredstva, ki so nujna za izvrševanje predpisov ali izvršitev storitev. Dodatni odhodki se pokrivajo v breme drugih postavk finančnega načrta krajevnih skupnosti.
(odpiranje novih proračunskih postavk in kontov)
(1) Župan lahko med izvrševanjem proračuna odpre novo proračunsko postavko, če so izpolnjeni pogoji iz 32. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, ki se na podlagi drugega odstavka 1. člena navedenega pravilnika smiselno uporablja tudi za občine.
(2) Sredstva za plačilo obveznosti, ki niso bile načrtovane ali niso bile načrtovane v zadostnem obsegu, se lahko začasno zagotovijo tudi iz sredstev splošne proračunske rezervacije (42. člen ZJF), če obseg sredstev na tej proračunski postavki to dopušča.
(3) Pri pripravi rebalansa proračuna se dodeljena sredstva razporedijo v finančni načrt neposrednega proračunskega uporabnika.
(4) V okviru že odprte proračunske postavke se lahko odpre nov podkonto. Pravice porabe na novem podkontu se zagotovijo z razporeditvijo v okviru proračunske postavke ali s prerazporeditvijo iz druge proračunske postavke.
(5) Župan lahko spreminja naziv proračunskih postavk, v kolikor je to potrebno zaradi črpanja namenskih sredstev sofinanciranja projektov.
(spreminjanje projektov v načrtu razvojnih programov)
(1) Župan lahko spreminja vrednost projektov, ki so uvrščeni v načrtu razvojnih programov.
(2) Župan lahko spreminja naziv projektov, ki so uvrščeni v načrtu razvojnih programov, v kolikor je to potrebno zaradi črpanja namenskih sredstev sofinanciranja projektov.
(3) Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. V primeru že odprte proračunske postavke in za potrebe črpanja namenskih sredstev sofinanciranja projektov, se nov projekt lahko uvrsti v načrt razvojnih programov s sklepom župana.
(4) Investicijsko dokumentacijo potrjuje župan.
(načrt ravnanja s stvarnim premoženjem)
(1) Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem občine sprejme občinski svet na predlog župana, razen v primeru iz drugega odstavka tega člena.
(2) Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem občine pod zneskom 10.000 EUR in načrt ravnanja s premičnim premoženjem občine, v katerega se uvrsti posamično premično premoženje nad vrednostjo 10.000 EUR, sprejme župan.
(3) Načrti ravnanja z nepremičnim in premičnim premoženjem se lahko med letom spreminjajo in dopolnjujejo.
(4) V primeru spremenjenih prostorskih potreb, ki jih ni bilo mogoče določiti ob pripravi načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem ali ob nepredvidenih okoliščinah na trgu, ki narekujejo hiter odziv, se lahko sklepajo pravni posli, ki niso predvideni v veljavnem načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem.
(5) Skupna vrednost poslov iz prejšnjega odstavka tega člena lahko znaša največ 20 % skupne vrednosti načrta pridobivanja nepremičnega premoženja in načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem. Skupno vrednost pravnih poslov lahko vsako leto določi občinski svet na predlog župana v 30 dneh po sprejetju proračuna.
(1) O pravnem poslu ravnanja s stvarnim premoženjem občine odloči in sklene pravni posel župan oziroma od njega pooblaščena oseba v skladu z določili zakona, ki ureja stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti.
(2) Župan oziroma pooblaščena oseba odloča tudi:
– o uporabi splošne proračunske rezerve za premalo predvidene odhodke in nepredvidene odhodke, ki so nujna za izvrševanje zakonskih in pogodbenih obveznosti;
– o začasni vezavi tekočih likvidnih sredstev zaradi ohranitve realne vrednosti;
– v primeru neenakomernega pritekanja prejemkov odloča o likvidnostni zadolžitvi proračuna do višine največ 5 % vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna;
– o likvidnostni zadolžitvi občine nad 5 % vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna v primeru sredstev sofinanciranja investicij iz proračuna Evropske unije, kjer se občina lahko zadolži največ do višine odobrenih sredstev in največ za obdobje do prejema teh sredstev;
– v drugih primerih, ko to določa zakon, Statut Občine Sežana in ta odlok.
(1) Župan lahko odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga do višine 1.000 EUR v posamičnem primeru, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve ali če se zaradi neunovčljivosti premoženja dolžnika ugotovi, da terjatve ni mogoče izterjati.
(2) Župan lahko odpiše plačilo dolga ne glede na vrednost v primeru:
– da je dolg že zastaral;
– da ni več pravnih možnosti za izterjavo terjatve zaradi prenehanja pravne osebe v stečajnem ali drugem postopku;
– da je bil v postopku osebnega stečaja izdan sklep o odpustu obveznosti;
– da je zapuščina ostala brez dedičev;
– da terjatev ni bila pravočasno prijavljena v stečajnem postopku;
– dejanja s podobnim razlogom.
(3) Kot dolg iz predhodnih odstavkov tega člena se ne šteje dolg do občine z naslova obveznih dajatev.
(4) Svet krajevne skupnosti lahko odpiše plačilo dolga do višine 1.000 EUR v posamičnem primeru, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve ali če se zaradi neunovčljivosti premoženja dolžnika ugotovi, da terjatve ni mogoče izterjati. Svet krajevne skupnosti lahko odpiše dolg ne glede na vrednost iz razlogov, navedenih v drugem odstavku tega člena.
(obseg zadolževanja občine)
Občina se lahko v letu 2024 dolgoročno zadolži do višine 1.500.000 EUR skladno z določili zakona, ki ureja financiranje občin, za investicije, predvidene v občinskem proračunu za leto 2024.
(obseg zadolževanja posrednih uporabnikov občinskega proračuna in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje)
Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, se lahko v letu 2024 dolgoročno zadolžijo do skupne višine 900.000 EUR.
(začasno financiranje v letu 2025)
Če bo začasno financiranje Občine Sežana v letu 2025 potrebno, se v tem obdobju uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi.
Št. 032-8/2023-10
Sežana, dne 30. novembra 2023
