Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18, 79/18 in 78/23 – ZORR), Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 31/18), Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 – ZKme-1D, 79/17, 44/22 in 78/23 – ZUNPEOVE) ter 14. in 97. člena Statuta Občine Kanal ob Soči (objavljen v Uradnem listu RS, št. 62/19) je Občinski svet Občine Kanal ob Soči na 8. redni seji dne 28. 11. 2023 sprejel
o obremenjevanju nepremičnega premoženja v Občini Kanal ob Soči
S tem pravilnikom se določajo način, pogoji in merila za obremenjevanje nepremičnega premoženja v lasti Občine Kanal ob Soči (v nadaljnjem besedilu: občina) s služnostnimi pravicami in stavbnimi pravicami.
Nepremično premoženje v lasti občine se obremenjuje s stvarnimi pravicami (služnostnimi in stavbnimi pravicami) v skladu z vsakokrat veljavnimi zakonskimi in podzakonskimi določbami o razpolaganju s stvarnim premoženjem.
Služnost se lahko ustanovi le, če je ta ne preprečuje potrebe občine za gradnjo in delovanje gospodarske javne infrastrukture ter je služnost v skladu z omejitvami iz področja urejanja prostora.
Služnostno pravico je treba določiti racionalno in gospodarno, tako da le-ta služečo nepremičnino čim manj obremenjuje.
S služnostno pravico se sme obremeniti tudi nepremičnine s statusom grajenega javnega dobra.
Pogodba o ustanovitvi služnosti se sklene po metodi neposredne pogodbe, pri čemer obveznost objave namere ni potrebna.
Postopek ustanovitve služnosti se začne na podlagi vloge stranke (služnostnega upravičenca) oziroma zainteresiranega investitorja. Iz vloge morajo biti razvidni namen, vsebina in obseg služnosti.
Vlagatelj mora vlogi za ustanovitev služnosti priložiti grafični prikaz iz projektne dokumentacije, iz katerega je razviden potek trase služnosti, če za predvideni poseg izdelava projektne dokumentacije ni potrebna, pa zemljiško katastrski prikaz ali digitalni ortofoto posnetek z vrisanim potekom trase služnosti. Razviden mora biti tudi podatek o dolžini trase na posamezni nepremičnini, izraženi v dolžinskih metrih (m) ter o površini posega na posamezni nepremičnini, izraženi v kvadratnih metrih (m2), če ti podatki niso razvidni iz projektne dokumentacije.
Služnostna pravica je odplačna, razen če je s tem pravilnikom ali drugim predpisom drugače določeno.
Zavezanec za plačilo nadomestila je investitor ali služnostni upravičenec.
Stroški postopka podelitve služnostne pravice bremenijo zavezanca za nadomestilo.
Nadomestilo za ustanovitev služnostne pravice se praviloma obračuna v enkratnem znesku in ga je potrebno plačati v 30 dneh po sklenitvi pogodbe ali izdaji računa. Zemljiškoknjižno dovolilo za vpis služnostne pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo občina izroči nasprotni pogodbeni stranki po prejemu celotnega nadomestila.
V primeru periodičnega odplačevanja nadomestila za služnost občina zemljiškoknjižno dovolilo izroči po plačilu prvega obroka nadomestila, ki znaša najmanj 20 odstotkov celotnega nadomestila. Pri časovno neomejenih pravicah se 20 odstotkov celotnega nadomestila obračuna po znesku za 30 let.
V primeru, da je investitor ali služnostni upravičenec plačal nadomestilo za ustanovitev služnostne pravice, pa se kasneje izkaže, da služnosti ne potrebuje in da na predmetu služnosti še ni izvedel nobenih aktivnosti, se mu po vložitvi vloge za vrnitev nadomestila in izbrisu služnostne pravice iz zemljiške knjige nadomestilo v nerevaloriziranem znesku vrne, pri čemer morebitne stroške izbrisnega dovoljenja krije investitor ali služnostni upravičenec.
Po poteku obdobja podelitve služnostne pravice oziroma v primeru, da je investitor oziroma služnostni upravičenec na nepremičnini, ki je obremenjena s služnostno pravico že izvajal aktivnosti, pa želi predčasno prekini služnostno pravico, se nadomestilo ali sorazmerni del le-tega zavezancu ne vrne.
Ustanavljanje služnosti je lahko brezplačno le v korist osebe javnega prava ali v korist izvajalca gospodarske javne službe, ki je v 100-odstotni neposredni lasti države ali samoupravne lokalne skupnosti in se ne ukvarja s tržno dejavnostjo, če je to v javnem interesu.
Javni interes se šteje za podan, če se služnost ustanovi z namenom graditve ali vzdrževanja javnih objektov vzgoje in izobraževanja, športa, zdravstva, šolstva, socialnega varstva, znanosti, kulture, javne uprave, prometne, energetske, komunalne in vodne infrastrukture ali javnih objektov za potrebe obrambe države, državnih rezerv, varnosti državljanov in njihovega premoženja, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ali za izvedbo omilitvenih ali izravnalnih ukrepov po predpisih o ohranjanju narave.
Za ustanovitev služnosti poti preko nepremičnin oziroma nepremičnin v lasti krajevnih skupnosti, ki v naravi predstavljajo javno dostopne poti ter še niso ustrezno kategorizirane kot občinske ceste (javne poti), služnostni upravičenci niso zavezani do plačila nadomestila.
Izhodiščna cena za nadomestilo obremenitve kvadratnega metra zemljišča se oblikuje glede na namensko rabo zemljišča razvidno iz prostorskih aktov občine ter glede na naslednja območja:
– Prvo območje: ŠIRŠE OBMOČJE NASELIJ KANAL, GORENJA VAS, MORSKO, BODREŽ IN AJBA
– Drugo območje: OBMOČJE NASELIJ DESKLE, ANHOVO, ROČINJ, DOBLAR, AVČE
– Tretje območje: VIŠINSKO OBMOČJE LEVEGA IN DESNEGA BREGA REKE SOČE
– Četrto območje: PREOSTALO OBMOČJE POD KOLOVRATOM.
Izhodiščna cena za izračun nadomestila:
Namenska raba nepremičnine | Prvo območje | Drugo območje | Tretje območje | Četrto območje |
Stavbno zemljišče – zazidljivo | 14 | 10 | 6 | 4 |
Infrastrukturno in funkcionalno zemljišče | 8 | 5 | 4 | 2 |
Zelene površine, kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča | 3 | 2,5 | 2 | 1 |
*vse navedene cene v tabeli so v EUR brez DDV in veljajo za 1 m2
V kolikor bi višina nadomestila za služnost, določena po določilih prvega odstavka tega člena, presegla 1.000,00 EUR ali nad vrednostjo, ki je določena v zakonu, se opravi cenitev višine nadomestila.
V primeru da se služnostni upravičenec ali investitor ne strinja z izhodiščno ceno nadomestila določeno v tem členu pravilnika, se lahko na njihovo zahtevo cena določi na podlagi cenitve, pri čemer stroške cenitve nosi služnostni upravičenec ali investitor, ki je cenitev zahteval.
Določitev višine nadomestila za ustanovitev služnosti se lahko opravi s cenitvijo, tudi v drugih primerih, ko cenitev višine nadomestila ni obvezna. Če se cenitev opravi iz razlogov na strani zavezanca za plačilo nadomestila, stroške cenitve krije zavezanec.
Ne glede na izračun višine nadomestila za služnost ta ne more znašati manj kot 40,00 EUR brez DDV.
Ob prenehanju služnostne pravice ima občina pravico od investitorja ali od služnostnega upravičenca zahtevati vzpostavitev prejšnjega stanja (npr. sanacija zemljišča).
Če služnostni upravičenec kot investitor oziroma njegov izvajalec pri gradnji predmeta služnosti povzroči občini ali tretji osebi kakršno koli škodo, jo je povzročitelj dolžan povrniti dejanskemu oškodovancu.
Višino škode v primeru spornosti ugotovi cenilec. Investitor in izvajalec sta solidarno odgovorna za plačilo nadomestila, stroškov cenitve ter morebitnih drugih stroškov.
Če se služnost dejansko ne izvaja v obsegu in na način, kot je določeno je investitor oziroma služnostni upravičenec na svoje stroške dolžan prestaviti oziroma preurediti predmet služnosti po navodilih občine, sicer lahko to na stroške investitorja oziroma služnostnega upravičenca naredi občina. Smiselno enako velja za primer, če je predmet služnosti zgolj uporaba nepremičnine.
V primeru, da služnost ovira občino pri izvedbi kakšnega projekta je služnostni upravičenec dolžan dopustiti preureditev oziroma prestavitev služnosti na stroške občine.
Stavbna pravica se sme ustanoviti na tistih nepremičninah v lasti občine, ki jih le-ta trajno ne potrebuje za svoje potrebe in je ustavitev stavbne pravice bolj ekonomsko utemeljena od prodaje predmetne nepremičnine ali če je to v danih okoliščinah edini način gospodarne uporabe tega premoženja.
Stavbno pravico je treba določiti racionalno in gospodarno, tako da le-ta obremenjeno nepremičnino čim manj obremenjuje.
Stavbne pravice se ne sme ustanoviti na nepremičnini s statusom grajenega javnega dobra.
Za postopek ustanovitve stavbne pravice se smiselno uporabljajo zakonske in podzakonske določbe o razpolaganju s stvarnim premoženjem.
Postopek za ustanovitev stavbne pravice se začne na podlagi vloge zainteresiranega investitorja. Iz vloge mora biti razvidno, kakšna naj bi bila vsebina stavbne pravice ter opisano, kje na predmetni parceli naj bi se predmet stavbne pravice (gradnja) nahajal in kolikšno površino (v m2) naj bi zasedal.
Investitor mora k vlogi za ustanovitev stavbne pravice priložiti:
– projektno dokumentacijo z vrisom lokacije (situacije) stavbne pravice v naravi in podatki o površini
– katastrske in zemljiškoknjižne listine s podatki za vsako posamezno nepremičnino, na kateri se ustanavlja stavbna pravica.
Stavbna pravica je odplačna, razen če je s tem pravilnikom ali drugim predpisom drugače določeno.
V primeru odplačne stavbne pravice višino nadomestila za stavbno pravico ugotavlja pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin.
V pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice mora biti jasno razvidna vrednost nepremičnine pred ustanovitvijo stavbne pravice.
Zavezanec za plačilo nadomestila za stavbno pravico je investitor oziroma vsakokratni imetnik stavbne pravice.
Nadomestilo se praviloma obračuna v enkratnem znesku, ki zapade v plačilo v 30 dneh po sklenitvi pogodbe ali izdaji računa ter pred izročitvijo vknjižbenega dovolila investitorju, lahko pa tudi v obliki periodičnega (mesečnega ali letnega) plačevanja. V primeru obročnega plačevanja mora zavezanec prvi del nadomestila plačati preden se mu izroči vknjižbeno dovolilo.
V primeru predčasnega prenehanja stavbne pravice se nadomestilo ali sorazmerni del le-tega investitorju ne vrne.
Stroški postopka ustanovitve stavbne pravice bremenijo investitorja.
Ustanavljanje stavbne pravice je lahko brezplačno le v korist osebe javnega prava ali v korist izvajalca gospodarske javne službe, ki je v 100-odstotni neposredni lasti države ali samoupravne lokalne skupnosti in se ne ukvarja s tržno dejavnostjo, če je to v javnem interesu.
Javni interes se šteje za podan, če se pravice iz prejšnjega odstavka ustanovijo z namenom graditve ali vzdrževanja javnih objektov vzgoje in izobraževanja, športa, zdravstva, šolstva, socialnega varstva, znanosti, kulture, javne uprave, prometne, energetske, komunalne in vodne infrastrukture ali javnih objektov za potrebe obrambe države, državnih rezerv, varnosti državljanov in njihovega premoženja, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ali za izvedbo omilitvenih ali izravnalnih ukrepov po predpisih o ohranjanju narave.
V primeru podelitve brezplačne stavbne pravice je obvezna sestavina pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice določba, da se po prenehanju stavbne pravice nadomestilo imetniku stavbne pravice ne plača.
Nepremičnina, ki je predmet brezplačne stavbne pravice, imetnik ne sme obremeniti z zastavno pravico.
Ob prenehanju stavbne pravice občina imetniku stavbne pravice plača nadomestilo v višini, ki je dogovorjena s pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice, če pa to ni dogovorjeno, plača eno polovico povečanja tržne vrednosti nepremičnine.
Če je vrednost iz prejšnjega odstavka negativna (vrednost odstranitve objekta, sanacije zemljišča ter drugi s tem povezani stroški so večji od takratne amortizirane vrednosti objekta), ima občina pravico od imetnika stavbne pravice zahtevati, da le-ta na svoje stroške odstrani gradnjo, ki je bila zgrajena v zvezi s stavbno pravico ter da vzpostavi stanje, kot je bilo pred gradnjo (sanacija zemljišča).
Če imetnik stavbne pravice v primernem roku ne naredi, kar je bilo skladno s prejšnjim odstavkom od njega zahtevano, sme občina to narediti sama na strošek imetnika stavbne pravice.
Če imetnik stavbne pravice oziroma njegov izvajalec pri gradnji predmeta stavbne pravice povzroči občini ali tretji osebi kakršno koli škodo, jo je povzročitelj dolžan povrniti dejanskemu oškodovancu.
Višino škode v primeru spornosti ugotovi cenilec. Imetnik stavbne pravice in izvajalec sta solidarno odgovorna za plačilo nadomestila, stroškov cenitve ter morebitnih drugih stroškov.
Imetnik stavbne pravice lahko le-to prenese na tretjo osebo le ob predhodnem pisnem soglasju občine. Soglasje se lahko poda tudi že v pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice.
Če imetnik stavbne pravice prenese le-to na tretjo osebo brez predhodnega soglasja ali celo ob izrecnem nasprotovanju občine, sme občina odstopiti od pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice.
IV. PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Upravljavci zemljišč v lasti občine morajo pri obremenjevanju stvarnega premoženja upoštevati določila tega pravilnika.
Služnostne pogodbe in pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo tega pravilnika ostanejo v veljavi do izteka.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 9000-0010/2023-14
Kanal, dne 28. novembra 2023
