Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS)
Razglašam Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 13. decembra 2023.
Št. 003-02-3/2022-312
Ljubljana, dne 21. decembra 2023
O OBNOVI, RAZVOJU IN ZAGOTAVLJANJU FINANČNIH SREDSTEV (ZORZFS)
(1) S tem zakonom se zaradi zagotavljanja obnove in razvoja na območjih, ki so jih prizadele poplave in zemeljski plazovi 4. avgusta 2023 in zemeljski plazovi, ki so se sprožili kot neposredna posledica vremenskih razmer 4. avgusta 2023 (v nadaljnjem besedilu: poplave in plazovi), določajo ukrepi za vzpostavitev mehanizmov za obnovo in razvoj ter spremljajoči preventivni protipoplavni in protiplazovni ukrepi ter zagotavljajo viri za njihovo izvedbo ter izvedbo ukrepov po Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 88/23; v nadaljnjem besedilu: ZOPNN-F) in Zakonu o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (Uradni list RS, št. 95/23 in 117/23; v nadaljnjem besedilu: ZIUOPZP).
(2) Območja, ki so jih prizadele poplave in plazovi (v nadaljnjem besedilu: prizadeta območja), so v skladu s tem zakonom občine, ki so jih neposredno prizadele poplave in plazovi, v mestnih občinah pa krajevne, vaške ali četrtne skupnosti, ki so jih neposredno prizadele poplave in plazovi.
(3) S tem zakonom se za namen iz prvega odstavka tega člena spreminjata naslednja zakona:
1. Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19, 66/19, 39/22, 132/22 – odl. US in 158/22),
2. Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 – odl. US, 203/20 – ZIUPOPDVE, 39/22 – ZFU-A, 52/22 – odl. US, 87/22 – odl. US, 163/22 in 109/23 – odl. US).
(4) S tem zakonom se za namen iz prvega odstavka tega člena odstopa od določb naslednjih zakonov:
1. Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE in 95/23 – ZIUOPZP; v nadaljnjem besedilu: ZUreP-3),
2. Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 199/21 in 105/22 – ZZNŠPP; v nadaljnjem besedilu: GZ-1),
3. Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 107/09 – odl. US, 62/10, 98/11 – odl. US, 109/12, 10/17 – ZPP-E in 49/23; v nadaljnjem besedilu: ZUS-1),
4. Zakona o katastru nepremičnin (Uradni list RS, št. 54/21; v nadaljnjem besedilu: ZKN),
5. Zakona o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list RS, št. 25/08; v nadaljnjem besedilu: ZDOIONUS),
6. Zakona o dajatvah za motorna vozila (Uradni list RS, št. 54/17, 112/21 – ZIUPGT in 62/23 – ZIAG; v nadaljnjem besedilu: ZDajMV),
7. Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 130/22 in 18/23 – ZDU-1O; v nadaljnjem besedilu: ZEKom-2),
8. Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 132/22, 140/22 – ZSDH-1A, 29/23 in 78/23 – ZUNPEOVE; v nadaljnjem besedilu: ZCes-2),
9. Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21, 10/22, 74/22 – odl. US, 100/22 – ZNUZSZS, 28/23 in 88/23 – ZOPNN-F; v nadaljnjem besedilu: ZJN-3),
10. Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11, 60/11 – ZTP-D, 63/13, 90/14 – ZDU-1I, 60/17 in 72/19; v nadaljnjem besedilu: ZPVPJN),
11. Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16, 21/18 – ZNOrg in 78/23 – ZUNPEOVE; v nadaljnjem besedilu: ZVKD-1),
12. Zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026 (Uradni list RS, št. 175/20; v nadaljnjem besedilu: ZZSISV26),
13. ZIUOPZP,
14. Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17, 77/18, 47/19, 189/20 – ZFRO, 54/22 – ZUPŠ-1 in 76/23 – ZŠolPre-1B; v nadaljnjem besedilu: ZUPJS),
15. Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (Uradni list RS, št. 77/17, 33/19, 66/19 in 54/23 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZMVN-1),
16. Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 – ZKme-1D, 79/17, 44/22 in 78/23 – ZUNPEOVE; v nadaljnjem besedilu: ZKZ),
17. Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 27/16; v nadaljnjem besedilu: ZKZ-E),
18. Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 14/14 – uradno prečiščeno besedilo, 61/17 – GZ, 54/22 in 78/23 – ZUNPEOVE; v nadaljnjem besedilu: ZRud-1),
19. Zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 30/18 in 54/21; v nadaljnjem besedilu: ZVZelP-1),
20. Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 121/21, 189/21 in 121/22 – ZUOKPOE; v nadaljnjem besedilu: ZSROVE),
21. Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 110/09 – ZDavP-2B, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12, 94/12, 81/13, 50/14, 23/15, 82/15, 68/16, 69/17, 79/18, 66/19, 172/21 in 105/22 – ZZNŠPP; v nadaljnjem besedilu: ZDDPO-2),
22. Zakona o Slovenskem odškodninskem skladu (Uradni list RS, št. 21/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/16 – ZGGLRS, 55/17, 174/20 – ZIPRS2122 in 140/22 – ZSDH-1A; v nadaljnjem besedilu: ZSOS),
23. Zakona o spodbujanju investicij (Uradni list RS, št. 13/18, 204/21, 29/22 in 65/23; v nadaljnjem besedilu: ZSInv),
24. Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18, 79/18 in 78/23 – ZORR; v nadaljnjem besedilu: ZSPDSLS-1),
25. Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odl. US, 87/11, 40/12 – ZUJF, 14/17 – odl. US, 27/17, 59/19, 189/20 – ZFRO, 90/21, 18/23 – ZDU-1O in 77/23 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: SZ-1),
26. Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22, 18/23 – ZDU-1O in 78/23 – ZUNPEOVE; v nadaljnjem besedilu: ZVO-2),
27. Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15, 65/20, 35/23 – odl. US in 78/23 – ZUNPEOVE; v nadaljnjem besedilu: ZV-1),
28. Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18, 82/20, 3/22 – ZDeb, 105/22 – ZZNŠPP in 18/23 – ZDU-1O; v nadaljnjem besedilu: ZON).
(5) S tem zakonom se za namen iz prvega odstavka tega člena določajo ukrepi na področjih poroštvene sheme, povratnih in nepovratnih sredstev za pomoč gospodarstvu in prebivalstvu, gradbenih investicij in urejanja prostora, cestne in železniške infrastrukture, urejanja vodotokov, odprave posledic poplav in plazov, davčne politike, politike socialne varnosti, izvzetja prejemkov iz izvršbe in stečajne mase, kmetijske in gozdarske politike, kulturne infrastrukture in dediščine, javnega naročanja, digitalne preobrazbe, izvajanja programov duševnega zdravja ter nudenja psihosocialne pomoči, koordinacijskih organizacijskih ukrepov in javne objave podatkov.
(časovna veljavnost ukrepov)
Če s tem zakonom ni določeno drugače, ukrepi iz tretjega in četrtega dela tega zakona veljajo do 31. decembra 2028.
3. člen
(prednostna in hitra obravnava)
Zaradi izvedbe ukrepov po tem zakonu, katerih cilj je zagotovitev čim hitrejše obnove in razvoja prizadetih območij, se vsi postopki, ki so potrebni za zagotovitev teh ukrepov, izvajajo prednostno in hitro.
Nadomestitveni objekt je objekt, ki se zgradi na drugi lokaciji namesto obstoječega objekta, ki je s sklepom Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) iz 151.c člena ZIUOPZP ali 87. člena tega zakona predviden za odstranitev ali je za odstranitev določen v prostorskem izvedbenem aktu za izvedbo ukrepov zagotavljanja poplavne varnosti, pripravljenim v soglasju z Direkcijo Republike Slovenije za vode.
V Zakonu o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19, 66/19, 39/22, 132/22 – odl. US in 158/22; v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2) se 133. člen spremeni tako, da se glasi:
(oprostitev dohodnine od obresti, ki jih doseže rezident na denarne depozite pri bankah in hranilnicah ter obresti od vrednostnih papirjev)
Seštevek davčnih osnov od obresti, ki jih doseže rezident:
1. na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji, ter pri bankah in hranilnicah drugih držav članic EU, in
2. od vrednostnih papirjev, katerih izdajateljica je Republika Slovenija in so izdani v letih 2024, 2025 ali 2026 na podlagi zakona, ki ureja javne finance, ter v okviru ponudbe vrednostnega papirja javnosti ponujeni izključno fizičnim osebam,
se zmanjša za 1.000 eurov.«.
V 134. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(4) Ne glede na drugi, tretji in peti odstavek tega člena se dohodnina od obresti, ki jih doseže rezident:
1. na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji, ter pri bankah in hranilnicah drugih držav članic EU, in
2. od vrednostnih papirjev, katerih izdajateljica je Republika Slovenija in so izdani v letih 2024, 2025 ali 2026 na podlagi zakona, ki ureja javne finance, ter v okviru ponudbe vrednostnega papirja javnosti ponujeni izključno fizičnim osebam,
izračuna in plača na letni ravni.«.
II. Zakon o davčnem postopku
V Zakonu o davčnem postopku (Uradni list RS, št. št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 – odl. US, 203/20 – ZIUPOPDVE, 39/22 – ZFU-A, 52/22 – odl. US, 87/22 – odl. US, 163/22 in 109/23 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2) se v 325. členu sedmi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(7) Ne glede na prvi do šesti in osmi odstavek tega člena dohodnino od obresti, ki jih doseže rezident:
1. na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji, ter pri bankah drugih držav članic EU, in
2. od vrednostnih papirjev, katerih izdajateljica je Republika Slovenija in so izdani v letih 2024, 2025 ali 2026 na podlagi zakona, ki ureja javne finance, ter v okviru ponudbe vrednostnega papirja javnosti ponujeni izključno fizičnim osebam,
ugotovi davčni organ na podlagi napovedi zavezanca.«.
V 326. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Napovedi za odmero dohodnine iz sedmega odstavka 325. člena tega zakona ni dolžan vložiti davčni zavezanec rezident, katerega skupni znesek obresti:
1. na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji, ter pri bankah drugih držav članic EU, in
2. od vrednostnih papirjev, katerih izdajateljica je Republika Slovenija in so izdani v letih 2024, 2025 ali 2026 na podlagi zakona, ki ureja javne finance, ter v okviru ponudbe vrednostnega papirja javnosti ponujeni izključno fizičnim osebam,
dosežen v davčnem letu, ne presega zneska obresti, ki jih doseže rezident na denarne depozite pri bankah in hranilnicah ter obresti od vrednostnih papirjev, oproščenega dohodnine z zakonom, ki ureja dohodnino.«.
ODSTOP OD DOLOČB DOLOČENIH ZAKONOV
I. Zakon o urejanju prostora
Ne glede na 21. točko prvega odstavka 3. člena ZUreP-3 se šteje, da je nadomestna gradnja tista gradnja, s katero se namesto objekta, ki je bil poškodovan ali uničen, zgradi nov objekt, ki od obstoječega objekta ne odstopa več kot 10 m glede na lego obstoječega objekta, katerega gabariti se ne povečajo za več kot 10 odstotkov v vsako smer in se njegova namembnost ne spremeni. Obstoječega objekta pred začetkom gradnje nadomestnega objekta ni treba odstraniti, mora pa se odstraniti pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja za nadomestno gradnjo.
(OPPN s spremembo namenske rabe prostora za nadomestitvene objekte)
(1) Ne glede na prvo alinejo prvega odstavka 130. člena ZUreP-3 lahko občina na prizadetem območju z OPPN v delu ali celotnem območju urejanja spremeni tudi namensko rabo prostora oziroma prostorske izvedbene pogoje brez predhodne spremembe OPN zaradi gradnje nadomestitvenih objektov in objektov, ki so s sklepom vlade iz 151.c člena ZIUOPZP ali 87. člena tega zakona predvideni za odstranitev, če je to v skladu s cilji prostorskega razvoja občine, pravnimi režimi in varstvenimi usmeritvami in gre za spremembo namenske rabe prostora na obstoječih stavbnih zemljiščih, ob upoštevanju dopustnih sprememb, določenih v 309. členu ZUreP-3.
(2) Ne glede na tretji odstavek 128. člena ZUreP-3 za OPPN iz prejšnjega odstavka ni treba izvesti celovite presoje vplivov na okolje.
(prepoved upravnega spora zoper prostorski izvedbeni akt)
Ne glede na prvi in tretji odstavek 61. člena ZUreP-3 v upravnem sporu pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije ni mogoče izpodbijati prostorskega izvedbenega akta, sprejetega zaradi odprave posledic poplav in plazov na prizadetih območjih, v delu:
– določitve namenske rabe prostora,
– določanja prostorskih izvedbenih pogojev, ki se nanašajo na namembnost posegov v prostor, njihovo lego, velikost in oblikovanje, ali na velikost gradbene parcele,
– ki se nanaša na določitev zasnove in območja najustreznejše variante v uredbi o najustreznejši varianti.
(lokacijska preveritev za načrtovanje sprememb stavbnih zemljišč in vodne infrastrukture)
(1) Ne glede na prvi odstavek 134. člena ZUreP-3 lahko občina na prizadetem območju z lokacijsko preveritvijo načrtuje tudi:
– manjšo širitev območja stavbnih zemljišč oziroma manjšo spremembo podrobnejše namenske rabe prostora in prostorske izvedbene pogoje zaradi gradnje posamičnih nadomestitvenih objektov in objektov, ki so s sklepom vlade iz 151.c člena ZIUOPZP ali 87. člena tega zakona predvideni za odstranitev (v nadaljnjem besedilu: sprememba stavbnih zemljišč), in
– vodno infrastrukturo, namenjeno odpravi posledic poplav in plazov.
(2) Občina lahko z lokacijsko preveritvijo iz prve alineje prejšnjega odstavka načrtuje spremembo stavbnih zemljišč, če so izpolnjeni naslednji pogoji, da:
– manjša širitev območja stavbnih zemljišč ne presega 3000 m2 in se območje obstoječih stavbnih zemljišč poveča za največ 80 odstotkov svoje velikosti, ne glede na število izvedenih lokacijskih preveritev;
– je manjša širitev območja stavbnih zemljišč neposredno fizično povezana z območjem stavbnih zemljišč v veljavnih občinskih prostorskih aktih in gre za funkcionalno zaokrožitev obstoječe pozidave. Za manjšo širitev območja stavbnih zemljišč se praviloma določi enaka namenska raba prostora, kot je določena za območja, ki se širi. Izjemoma se za manjšo širitev območja stavbnih zemljišč lahko določi tudi drugačna namenska raba prostora, pri čemer je treba upoštevati pogoje iz 309. člena ZUreP-3. Za izhodiščno namensko rabo prostora se šteje namenska raba prostora območja, ki se širi;
– manjša sprememba podrobnejše namenske rabe prostora upošteva pogoje iz 309. člena ZUreP-3 in ne presega 3000 m2 obstoječih stavbnih zemljišč, ne glede na število izvedenih lokacijskih preveritev;
– je na območju spremembe stavbnih zemljišč zagotovljena minimalna komunalna oskrba oziroma je izvedbo minimalne komunalne oskrbe mogoče realizirati na ekonomsko racionalen način;
– sprememba stavbnih zemljišč bistveno ne posega v varstvena, zavarovana, ogrožena in druga območja, na katerih je na podlagi predpisov vzpostavljen poseben pravni režim ali pravna omejitev, razen v primerih, ko načrtovani posegi niso v nasprotju s temi režimi ali pravnimi omejitvami;
– načrtovane ureditve niso poseg v okolje, za katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje, ali poseg v okolje, za katerega je treba izvesti predhodni postopek, in
– sprememba stavbnih zemljišč ni v nasprotju s strateškimi usmeritvami občine.
(3) Ne glede na 5. točko drugega odstavka 53. člena ZUreP-3 lahko občina z lokacijsko preveritvijo iz druge alineje prvega odstavka tega člena načrtuje vodno infrastrukturo, namenjeno odpravi posledic poplav in plazov, če ne gre za poseg v okolje, za katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje, ali poseg v okolje, za katerega je treba izvesti predhodni postopek, in so izpolnjeni naslednji pogoji, da:
– gre za obnovo in nadgradnjo obstoječe vodne infrastrukture,
– gre za novogradnjo vodne infrastrukture, s katero se funkcionalno povezujejo obstoječi objekti, naprave ali ureditve vodne infrastrukture.
(postopek lokacijske preveritve za načrtovanje sprememb stavbnih zemljišč)
(1) Ne glede na 138. člen ZUreP-3 se na prizadetem območju postopek lokacijske preveritve iz prve alineje prvega odstavka prejšnjega člena vodi v skladu s tem členom.
(2) Postopek lokacijske preveritve se začne na pobudo vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih (v nadaljnjem besedilu: vladna služba za obnovo) ali občine. Občina pripravi izhodišča za lokacijsko preveritev, v katerih na podlagi ciljev prostorskega razvoja občine, stanja v prostoru in pravnih režimov, stanja komunalne opreme ter gospodarske in družbene infrastrukture opredeli mogoče lokacije nadomestitvenih gradenj in potrebne komunalne opreme. Vladna služba za obnovo zagotovi dokumentacijo za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja (v nadaljnjem besedilu: dokumentacija) in elaborat lokacijske preveritve (v nadaljnjem besedilu: elaborat), ki ga izdela oseba, ki izpolnjuje pogoje za pooblaščenega prostorskega načrtovalca v skladu s predpisi, ki urejajo arhitekturno in inženirsko dejavnost.
(3) V elaboratu se utemelji izpolnjevanje pogojev iz prve alineje prvega odstavka prejšnjega člena, načrtujejo prostorske ureditve, namenska raba prostora in prostorski izvedbeni pogoji. Občinski urbanist preveri skladnost elaborata s tem zakonom in izhodišči, pripravljenimi v skladu s prejšnjim odstavkom, v 15 dneh od prejema elaborata.
(4) Občina v sodelovanju z vladno službo za obnovo skliče lokacijsko obravnavo z nosilci urejanja prostora in mnenjedajalci praviloma na mestu spremembe stavbnih zemljišč ter jim pošlje elaborat in dokumentacijo najmanj 15 dni pred datumom lokacijske obravnave. Nosilci urejanja prostora in mnenjedajalci v roku iz prejšnjega stavka predložijo zahtevo za dopolnitev elaborata ali dokumentacije, spremembo ali dopolnitev načrtovanih rešitev ali predložijo mnenje, da k načrtovanim rešitvam nimajo pripomb. Nosilcu urejanja prostora ali mnenjedajalcu, ki je predložil mnenje brez pripomb, se ni treba udeležiti lokacijske obravnave.
(5) Vladna služba za obnovo pripravi zapisnik lokacijske obravnave in ga pošlje vsem nosilcem urejanja prostor in mnenjedajalcem. Ti v sedmih dneh potrdijo zapisnik lokacijske obravnave oziroma predložijo pripombe k zapisniku. Če v roku iz prejšnjega stavka pripombe niso predložene, se šteje, da se z zapisnikom strinjajo, razen v primeru pripomb, ki se nanašajo na varovanje območij Natura 2000.
(6) Usklajen zapisnik potrdijo občina, izdelovalec elaborata, vladna služba za obnovo in odgovorni projektant dokumentacije. Usklajen in potrjen zapisnik lokacijske obravnave šteje kot pridobljena mnenja vseh nosilcev urejanja prostora k elaboratu. Usklajen in potrjen zapisnik lokacijske obravnave nadomešča mnenja iz 2. točke prvega odstavka 46. člena GZ-1 in se ne glede na 2. točko prvega odstavka 54. člena GZ-1 šteje, da so k nameravani gradnji pridobljena ustrezna mnenja in je nameravana gradnja skladna s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj, v skladu s četrtim odstavkom 43. člena GZ-1.
(7) Pred obravnavo na občinskem svetu se elaborat in dokumentacija javno razgrneta za 15 dni na spletni strani občine, javnost pa ima v tem času možnost predložitve predlogov in pripomb. O javni objavi se pisno obvestijo lastniki zadevnih zemljišč in lastniki sosednjih zemljišč.
(8) Občinski urbanist pripravi gradivo za obravnavo na občinskem svetu, ki vključuje tudi stališče do pripomb in predlogov javnosti ter usklajen in potrjen zapisnik lokacijske obravnave.
(9) Sklep o lokacijski preveritvi vsebuje navedbo zemljišča, na katero se nanaša lokacijska preveritev, in grafični prikaz območja širitve stavbnih zemljišč ali prikaz območja spremembe podrobnejše namenske rabe prostora z določitvijo nove podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev vključno z izvedbeno regulacijo prostora na območju objektov za odstranitev za tiste objekte, za katere se določa nadomestitev s to lokacijsko preveritvijo.
(10) Občina sprejme sklep o lokacijski preveritvi in ga objavi v uradnem glasilu. Elaborat se objavi na spletni strani občine in v prostorskem informacijskem sistemu.
(postopek lokacijske preveritve za načrtovanje vodne infrastrukture)
(1) Ne glede na 138. člen ZUreP-3 se na prizadetem območju postopek lokacijske preveritve iz druge alineje prvega odstavka 9. člena tega zakona vodi v skladu s tem členom.
(2) Postopek lokacijske preveritve se začne na pobudo Direkcije Republike Slovenije za vode, ki zagotovi tudi dokumentacijo in elaborat, ki ga izdela oseba, ki izpolnjuje pogoje za pooblaščenega prostorskega načrtovalca v skladu s predpisi, ki urejajo arhitekturno in inženirsko dejavnost.
(3) V elaboratu se utemelji izpolnjevanje pogojev iz druge alineje prvega odstavka 9. člena tega zakona, načrtujejo prostorske ureditve, namenska raba prostora in prostorski izvedbeni pogoji. Občinski urbanist preveri skladnost elaborata s tem zakonom v 15 dneh od prejema elaborata.
(4) Občina v sodelovanju z vladno službo za obnovo in Direkcijo Republike Slovenije za vode skliče lokacijsko obravnavo z nosilci urejanja prostora in mnenjedajalci praviloma na mestu vodne infrastrukture ter jim pošlje elaborat in dokumentacijo najmanj 15 dni pred datumom lokacijske obravnave. Nosilci urejanja prostora in mnenjedajalci v roku iz prejšnjega stavka predložijo zahtevo za dopolnitev elaborata ali dokumentacije, spremembo ali dopolnitev načrtovanih rešitev ali predložijo mnenje, da k načrtovanim rešitvam nimajo pripomb. Nosilcu urejanja prostora ali mnenjedajalcu, ki je predložil mnenje brez pripomb, se ni treba udeležiti lokacijske obravnave.
(5) Vladna služba za obnovo pripravi zapisnik lokacijske obravnave in ga pošlje vsem nosilcem urejanja prostora in mnenjedajalcem. Ti v sedmih dneh potrdijo zapisnik lokacijske obravnave oziroma predložijo pripombe k zapisniku. Če v roku iz prejšnjega stavka pripombe niso predložene, se šteje, da se z zapisnikom strinjajo, razen v primeru pripomb, ki se nanašajo na varovanje območij Natura 2000.
(6) Usklajen zapisnik potrdijo občina, izdelovalec elaborata, Direkcija Republike Slovenije za vode, vladna služba za obnovo in odgovorni projektant dokumentacije. Usklajen in potrjen zapisnik lokacijske obravnave šteje kot pridobljena mnenja vseh nosilcev urejanja prostora k elaboratu. Usklajen in potrjen zapisnik lokacijske obravnave nadomešča mnenja iz 2. točke prve alineje 46. člena GZ-1 in se ne glede na 2. točko prvega odstavka 54. člena GZ-1 šteje, da so k nameravani gradnji pridobljena ustrezna mnenja in je nameravana gradnja skladna s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj, v skladu s četrtim odstavkom 43. člena GZ-1.
(7) Pred obravnavo na občinskem svetu se elaborat in dokumentacija javno razgrneta za 15 dni na spletni strani občine, javnost pa ima v tem času možnost predložitve predlogov in pripomb. O javni objavi se pisno obvestijo lastniki zadevnih zemljišč in lastniki sosednjih zemljišč.
(8) Občinski urbanist pripravi gradivo za obravnavo na občinskem svetu, ki vključuje tudi stališče do pripomb in predlogov javnosti in usklajen in potrjen zapisnik lokacijske obravnave.
(9) Sklep o lokacijski preveritvi vsebuje navedbo zemljišča, na katero se nanaša lokacijska preveritev, grafični prikaz območja vodne infrastrukture z določitvijo namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev.
(10) Občina sprejme sklep o lokacijski preveritvi in ga objavi v uradnem glasilu. Elaborat se objavi na spletni strani občine in v prostorskem informacijskem sistemu.
(določitev nadomestila lokacijske preveritve za načrtovanje sprememb stavbnih zemljišč in vodne infrastrukture)
Ne glede na 139. člen ZUreP-3 za izvedbo lokacijske preveritve iz 12. člena tega zakona občina ne določi nadomestila stroškov lokacijske preveritve.
16. člen
(posledice lokacijske preveritve za načrtovanje sprememb stavbnih zemljišč in vodne infrastrukture)
(1) Občina vključi sklep o lokacijski preveritvi, sprejet za namen iz prve alineje prvega odstavka 12. člena tega zakona, v OPN v skladu s prvim odstavkom 125. člena ZUreP-3 ali ob spremembah in dopolnitvah OPN po 31. decembru 2028, če je bila pred tem vložena vsaj ena popolna vloga za izdajo gradbenega dovoljenja. Sklep o lokacijski preveritvi preneha veljati 31. decembra 2028, če do takrat ni bila vložena nobena popolna vloga za izdajo gradbenega dovoljenja.
(2) Sklep o lokacijski preveritvi, sprejet za namen iz druge alineje prvega odstavka 12. člena tega zakona, se vključi v OPN v skladu s prvim odstavkom 125. člena ZUreP-3 ali ob naslednjih spremembah in dopolnitvah OPN.
(priprava OPPN za odpravo posledic poplav in plazov)
(1) Ne glede na osmi odstavek 131.a člena ZUreP-3 se lahko sklep o pripravi OPPN za obnovo, ki je potreben zaradi načrtovanja prostorskih ureditev na prizadetem območju, objavi v Uradnem listu Republike Slovenije tudi po izteku šestmesečnega roka od te nesreče, če se pri nadaljnjem razvoju območja zaradi geoloških, hidroloških, geomehanskih, infrastrukturnih, gospodarskih, urbanističnih, funkcionalnih, prostorskih ali okoljskih razmer to izkaže kot potrebno, vendar najpozneje do 4. avgusta 2026.
(2) Če se z OPPN za obnovo načrtujejo območja iz tretjega odstavka 64. člena ZUreP-3, se lahko ne glede na tretji odstavek 64. člena ZUreP-3 urbanistične, arhitekturne in krajinske rešitve pridobijo tudi z alternativnimi oblikami natečaja.
(3) Ne glede na drugi stavek drugega odstavka 131.a člena ZUreP-3 se za območje, za katerega se sprejme OPPN za obnovo, šteje območje, na katerem se načrtujejo prostorske ureditve, potrebne zaradi obnove na območjih poplav in plazov.
(4) Nosilci urejanja prostora podajo mnenja k OPPN za obnovo v 30 dneh od prejema vloge. Če mnenja v tem času ne izdajo, se šteje, da nimajo pripomb k prostorskemu aktu, razen mnenj, ki se nanašajo na presojo sprejemljivosti vplivov na območju Natura 2000.
(5) Sočasno s pripravo in sprejetjem OPPN za obnovo občina pripravi spremembe in dopolnitve OPN in jih sprejme v skladu s tretjim odstavkom 125. člena ZUreP-3.
(program opremljanja na zemljiščih za nadomestitvene objekte)
(1) Ne glede na 163. člen ZUreP-3 se zaradi poplav in plazov program opremljanja ne izdela, če se gradnja komunalne opreme za opremljanje zemljišč za nadomestitvene objekte v celoti financira iz drugih virov v skladu z drugim odstavkom 166. člena ZUreP-3.
(2) Program opremljanja se ne izdela, če se iz drugih virov v skladu z drugim odstavkom 166. člena ZUreP-3 financira samo del sredstev, potrebnih za opremljanje, če nova komunalna oprema služi samo za opremljanje zemljišč za nadomestitvene objekte.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka se del sredstev, ki jih občina nameni za opremljanje zemljišč, namenjenih nadomestitvenim objektom, šteje za namensko plačilo lastnih sredstev občine za izvajanje ukrepov odprave posledic nesreč iz četrtega odstavka 17. člena Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 114/05 – uradno prečiščeno besedilo, 90/07, 102/07, 40/12 – ZUJF, 17/14, 163/22, 18/23 – ZDU-1O, 88/23 in 95/23 – ZIUOPZP; v nadaljnjem besedilu: ZOPNN).
(gradnja na neopremljenih in delno opremljenih zemljiščih)
(1) Ne glede na tretji in četrti odstavek 157. člena ZUreP-3 je zaradi poplav in plazov dopustna gradnja nadomestitvenih objektov tudi na neopremljenih ali delno opremljenih stavbnih zemljiščih ali na zemljiščih, ki še niso opremljena z gospodarsko javno infrastrukturo, ki jo objekt potrebuje za svoje delovanje, če se hkrati z gradnjo objektov zagotavlja opremljanje zemljišč, čeprav za opremljanje še ni sprejet program opremljanja ali sklenjena pogodba o opremljanju.
(2) Za dokazovanje minimalne komunalne oskrbe občina predloži izjavo, da se bo opremljanje izvajalo hkrati z gradnjo objektov.
(oprostitev plačila komunalnega prispevka za nadomestno gradnjo in nadomestitvene objekte)
Ne glede na prvi odstavek 240. člena ZUreP-3 se v primeru nadomestne gradnje in gradnje nadomestitvenega objekta komunalni prispevek v obsegu nadomeščenega objekta za novo in obstoječo komunalno opremo ne plača.
(javna korist in razlastitveni namen za objekte za odstranitev)
(1) Za uresničitev namena iz 151.a člena ZIUOPZP se lahko lastninska ali druga stvarna pravica na nepremičninah, na katerih so predvideni objekti za odstranitev, v javno korist iz 151.c člena ZIUOPZP odvzame po postopku in na način, določen z zakonom, ki ureja razlastitev nepremičnin in omejitev lastninske pravice, razen če ta zakon določa drugače.
(2) Ne glede na 204. člen ZUreP-3 se za uresničitev namena iz 151.a člena ZIUOPZP šteje, da je javna korist za nepremičnine, na katerih so predvideni objekti za odstranitev, izkazana s sklepom vlade iz prvega odstavka 151.c člena ZIUOPZP.
(nujni razlastitveni postopek za objekte za odstranitev)
(1) Ne glede na 215. člen ZUreP-3 se razlastitveni postopki za nepremičnine, na katerih so predvideni objekti za odstranitev po sklepu vlade iz prvega odstavka 151.c člena ZIUOPZP, štejejo za nujne postopke, pritožba zoper odločbo o razlastitvi ne zadrži prenosa lastninske pravice. Država prevzame posest na razlaščeni nepremičnini v šestih mesecih od vročitve odločbe o razlastitvi razlastitvenemu zavezancu.
(2) Država mora pri notarju položiti znesek v višini odškodnine za nepremičnino, kot izhaja iz ocenjevanja vrednosti nepremičnin in nadomestil za škodo, in varščino za morebitno škodo, povzročeno z nujnim razlastitvenim postopkom, v višini ene polovice ocenjene odškodnine. Varščina se vračuna v odškodnino za razlaščeno nepremičnino, če pa jo presega, se v preseženem delu vrne razlastitvenemu upravičencu. Upravni organ, pri katerem se vodi razlastitveni postopek, ne sme izdati odločbe o razlastitvi, preden mu s strani države ni predloženo dokazilo o položitvi odškodnine in varščine.
(3) V notarskem zapisu ali zapisniku o prevzemu denarja v hrambo mora biti določen rok hrambe zneska iz prejšnjega odstavka do izpolnitve pogoja za izplačilo odškodnine. Kot pogoj za izplačilo razlastitvenemu zavezancu ali drugi upravičeni osebi mora biti določena predložitev sporazuma o odškodnini ali pravnomočne odločbe o razlastitvi in dokazilo, da razlastitveni zavezanec razlaščene nepremičnine nima več v posesti.
(nadomestitveni objekt in nadomestna nepremičnina kot nadomestilo v naravi)
(1) Če lastnik nepremičnine z objektom za odstranitev, ki je določen s sklepom vlade iz 151.c člena ZIUOPZP, zavrne ponudbo, s katero mu država ponudi nadomestilo v naravi in zavrne ponudbo za odkup, pripravljeno na podlagi ocenjene vrednosti nepremičnine ter ocenjenih nadomestil za škodo in drugih stroškov v skladu z določbami ZUreP-3, mu država lahko ponudi nadomestitveni objekt.
(2) V pogodbi namesto razlastitve, v kateri se lastniku iz prejšnjega odstavka ponudi nadomestitveni objekt, se navede rok, do kdaj država zgradi nadomestitveni objekt in ga preda v last in posest. V pogodbi se določi tudi obveznost države, da lastniku in osebam, ki živijo skupaj z njim, do predaje nadomestitvenega objekta plačuje tržno najemnino za objekt, v katerega se začasno namestijo. Če lastnik in osebe, ki živijo skupaj z njim, odklonijo začasno namestitev, se to v pogodbi izrecno določi in določi, da v objektu za odstranitev iz prejšnjega odstavka bivajo na lastno odgovornost in v primeru nastanka škode nimajo odškodninskega zahtevka proti državi.
(3) Če lastnik kot obliko odškodnine predlaga nadomestno nepremičnino pod pogoji iz 151.č člena ZIUOPZP, je država dolžna takšno ponudbo sprejeti.
(4) Vrednost nepremičnin z objekti za odstranitev iz prvega odstavka 151.c člena ZIUOPZP se ugotavlja na datum 31. julij 2023.
(prispevek za začasne nujne objekte)
Ne glede na prvi odstavek 244. člena ZUreP-3 se prispevek za začasne nujne objekte na prizadetih območjih, ki se postavijo zaradi obvladovanja razmer na prizadetih območjih, ne odmerja.
(gradnja objektov zaradi odprave posledic poplav in plazov)
(1) Gradnja objektov zaradi odprave posledic poplav in plazov je gradnja:
– na prizadetih objektih;
– nadomestitvenih objektov iz 4. člena tega zakona in z njimi povezana gradnja infrastrukture;
– razvojnega in prednostnega cestnega infrastrukturnega projekta iz 73. člena tega zakona; in
– razvojnih in prednostnih projektov vodne infrastrukture iz 74. člena tega zakona.
(2) Prizadeti objekti so obstoječi objekti, ki so bili poškodovani v poplavah in plazovih in so zavedeni v evidenci naravnih nesreč, vpisanih v aplikacijo AJDA, ali Programu odprave posledic za državno infrastrukturo.
(3) Na osrednjem spletnem mestu državne uprave Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje iz aplikacije AJDA objavi podatke o prizadetih objektih kot seznam, ki vsebuje podatke o parcelni številki, katastrski občini, vrsti objekta oziroma nepremičnine in centroid.
Ne glede na prvi odstavek 5. člena in tretjo alinejo prvega odstavka 6. člena GZ-1 za odstranitev objekta iz 151.a člena ZIUOPZP gradbenega dovoljenja ni treba pridobiti oziroma prijave začetka gradnje ni treba izvesti.
Ne glede na tretji odstavek 5. člena GZ-1 se pri rekonstrukciji, ki je nujna za zmanjšanje ali odpravo posledic poplav in plazov in s katero se vzpostavi prejšnje stanje prizadetega objekta, lahko lega, gabariti in zunanjost objekta spremenijo v obsegu manjših dopustnih odstopanj iz 79. člena GZ-1, če se prijavi začetka gradnje priložita projektna dokumentacija za izvedbo gradnje in vodno soglasje, če je to predpisano, ter se dela začnejo najpozneje do 31. julija 2026.
(rok za izdajo projektnih pogojev)
Ne glede na tretji odstavek 42. člena GZ-1 in druge predpise, ki določajo rok za izdajo projektnih in drugih pogojev, mnenjedajalec izda projektne pogoje za izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja za gradnjo objektov zaradi odprave posledic poplav in plazov v 15 dneh od prejema zahteve za njihovo izdajo.
(rok za pridobivanje mnenj v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja)
Ne glede na peti odstavek 43. člena GZ-1 mnenjedajalec predloži mnenje k zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo objektov zaradi odprave posledic poplav in plazov v 30 dneh od prejema popolne zahteve za izdajo mnenja, ne glede na to, ali je v posebnem zakonu predpisan drugačen rok.
(domneva izdanega mnenja)
Ne glede na prvi odstavek 47. člena GZ-1 se šteje, da je mnenje iz prvega odstavka 43. člena GZ-1 ali mnenje iz prvega odstavka 65. člena GZ-1 za gradnjo objektov zaradi odprave posledic poplav in plazov pridobljeno in je gradnja skladna s predpisi s področja mnenjedajalca, če mnenje ni bilo izdano v roku iz prejšnjega člena ali v roku iz prvega odstavka 65. člena GZ-1, razen mnenj, ki se nanašajo na presojo sprejemljivosti vplivov na območje Natura 2000.
(pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja)
(1) Ne glede na 2. točko prvega odstavka 54. člena GZ-1 se šteje, da je k nameravani gradnji mnenje pridobljeno tudi, če gre za primer iz prejšnjega člena.
(2) Ne glede na 3. točko prvega odstavka 54. člena GZ-1 se za dokazovanje, da bo za novo zgrajene objekte zagotovljena minimalna komunalna oskrba, šteje tudi izjava občine iz drugega odstavka 19. člena tega zakona.
(rok za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja)
Ne glede na drugi odstavek 70. člena GZ-1 je rok za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja za gradnjo razvojnega in prednostnega cestnega infrastrukturnega projekta iz 73. člena tega zakona tri mesece od vložitve popolne zahteve za njegovo izdajo.
(rok za vložitev tožbe zoper integralno gradbeno dovoljenje)
Ne glede na četrti odstavek 71. člena GZ-1 je rok za vložitev tožbe zoper integralno gradbeno dovoljenje, izdano za gradnjo objektov zaradi odprave posledic poplav in plazov, ter zoper soglasja po drugih predpisih za gradnjo, za katero ni potrebno gradbeno dovoljenje, za stranskega udeleženca 15 dni od vročitve dovoljenja, za nevladne organizacije in za civilno iniciativo iz drugega odstavka 71. člena GZ-1 pa 15 dni od objave integralnega gradbenega dovoljenja v skladu z osmim odstavkom 70. člena GZ-1.
(izredno podaljšanje veljavnosti gradbenih dovoljenj)
Ne glede na prvi odstavek 59. člena GZ-1 se veljavnost gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov na prizadetem območju in vseh objektov, ki se financirajo iz proračuna Republike Slovenije, ki bi jim veljavnost do 31. decembra 2025 prenehala, podaljša za dve leti.
(dodatni pogoji za izdajo uporabnega dovoljenja za nadomestne gradnje in nadomestitvene objekte)
(1) Ne glede na prvi odstavek 85. člena GZ-1 je pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja za objekt, ki se izvede kot nadomestna gradnja v skladu z 9. členom tega zakona, tudi odstranitev obstoječega objekta.
(2) Ne glede na šesti odstavek 85. člena GZ-1 se uporabno dovoljenje za nadomestitvene objekte, ki se gradijo na zemljiščih, ki še niso opremljena, lahko izda, če je bila zgrajena in predana v uporabo predvidena komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture, s katero se zagotavlja minimalna komunalna oprema posameznega nadomestitvenega objekta.
III. Zakon o upravnem sporu
(rok za vložitev tožbe zoper gradbeno dovoljenje)
Ne glede na prvi odstavek 28. člena ZUS-1 je tožbo treba vložiti v 15 dneh od vročitve odločbe o gradbenem dovoljenju za gradnjo objektov zaradi odprave posledic poplav in plazov.
IV. Zakon o katastru nepremičnin
(1) Ne glede na 76. člen ZKN se parcelacija parcel za sanacijo infrastrukture in vodotokov na prizadetih območjih izvede brez predhodnega postopka ureditve meje pred delitvijo parcel.
(2) Če se na podlagi obstoječih podatkov arhiva katastrskih meritev oceni, da je treba izvesti lokacijsko izboljšavo grafičnih podatkov katastra nepremičnin, se na prizadetih območjih parcelacije po tem členu izvedejo po predhodno izvedenem postopku lokacijske izboljšave grafičnih podatkov katastra nepremičnin.
(3) Upravni del postopka parcelacije iz prvega odstavka tega člena izvede Geodetska uprava Republike Slovenije po uradni dolžnosti, ko ji vladna služba za obnovo pošlje predlog za izvedbo parcelacije v skladu s tem členom. Ne glede na četrti odstavek 62. člena ZKN Geodetska uprava Republike Slovenije ne prekine postopka parcelacije po tem členu, če je predloženo dokazilo, da je začet sodni postopek za ureditev meje parcele.
(4) Inženirski del postopka parcelacije iz prvega odstavka tega člena izvede geodetsko podjetje s seznanitvijo lastnikov o novem stanju parcel brez mejne obravnave na terenu in brez označitve mej parcel v naravi. Nenavzočnost vabljenih lastnikov ali njihovo nestrinjanje z izvršeno parcelacijo po tem členu ne zadrži postopka vpisa sprememb glede novonastalih parcel v kataster nepremičnin. Pritožba zoper odločbo o parcelaciji ne zadrži izvršitve te odločbe.
(5) V postopku parcelacije po tem členu se pridobivajo in uporabljajo podatki, uporabljeni za izdelavo projektov sanacije cest in vodotokov, ali izdelani posnetki stanja po izvedeni sanaciji oziroma se podatki pridobivajo od vladne službe za obnovo.
(1) Ne glede na drugi odstavek 93. člena ZKN Geodetska uprava Republike Slovenije zagotovi izdelavo elaborata za vpis podatkov o nadomestni stavbi ali nadomestitveni stavbi, zgrajeni zaradi odprave posledic poplav in plazov, v kataster nepremičnin po uradni dolžnosti, izda odločbo in izvede vpis podatkov o teh stavbah v kataster nepremičnin po uradni dolžnosti.
(2) Podatke o gradnji nadomestne stavbe ali nadomestitvene stavbe iz prejšnjega odstavka pridobi Geodetska uprava Republike Slovenije neposredno od subjektov, ki so investitorji nadomestne stavbe ali nadomestitvene stavbe, oziroma od vladne službe za obnovo.
V. Zakon o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb
(določitev hišnih številk)
(1) Ne glede na 27. člen ZDOIONUS nadomestnim stavbam ali nadomestitvenim stavbam, zgrajenim zaradi odprave posledic poplav in plazov, Geodetska uprava Republike Slovenije določi hišne številke po uradni dolžnosti.
(2) V postopku določitve hišne številke v skladu s tem členom se za nadomestne stavbe in nadomestitvene stavbe ne preverja izpolnjevanje pogoja iz četrtega odstavka 81. člena GZ-1 za stavbo, ki je dokončana in ima s strani vladne službe za obnovo predloženo pozitivno strokovno mnenje k projektni dokumentaciji izvedenih del.
(3) Po določitvi hišne številke v skladu s tem členom Geodetska uprava Republike Slovenije po uradni dolžnosti poskrbi za naročilo izdelave tablice s hišno številko, izdelava tablice s hišno številko pa se opravi na stroške Geodetske uprave Republike Slovenije.
VI. Zakon o dajatvah za motorna vozila
(prenehanje obveznosti plačila dajatve za odjavljeno vozilo)
Ne glede na šesti in sedmi odstavek 16. člena ZDajMV obveznost plačila dajatve za odjavljeno vozilo preneha tudi, če zavezanec upravni enoti ali nosilcu javnega pooblastila predloži pisno izjavo, iz katere je razvidno, da je bilo vozilo odplavljeno ali zasuto v poplavah in plazovih ter ni bilo najdeno in predano v razgradnjo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja. Če je bil za tako vozilo v času od 4. avgusta 2023 do uveljavitve tega zakona izdan plačilni nalog za plačilo dajatve za odjavljeno vozilo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo na podlagi pisne izjave zavezanca plačilni nalog odpravi in postopek ustavi. Če je zavezanec dajatev za odjavljeno vozilo že plačal, mu Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo plačani znesek vrne v 30 dneh od prejema pisne zahteve s priloženim potrdilom o plačilu.
VII. Zakon o elektronskih komunikacijah
(obveznost polaganja prazne kabelske kanalizacije)
Ne glede na osmi odstavek 12. člena ZEKom-2 morajo investitorji pri gradnji ali obnovi gospodarske javne infrastrukture na prizadetih območjih, ki se financira iz javnih sredstev, vanjo položiti dovolj zmogljivo prazno kabelsko kanalizacijo, tudi če iz podatkov iz evidence iz prvega odstavka 15. člena ZEKom-2 ne izhaja, da na območju gradnje take kabelske kanalizacije še ni. Tako zgrajena kabelska kanalizacija je pod enakimi pogoji na voljo vsem fizičnim ali pravnim osebam, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja in pripadajočo infrastrukturo.
(ustanovitev služnosti za gradnjo zelo visokozmogljivih javnih komunikacijskih omrežij)
(1) Ne glede na tretji in sedmi odstavek 27. člena ZEKom-2 je na prizadetih območjih neodplačna tudi služnost pri gradnji zelo visokozmogljivih javnih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture na nepremičninah v lasti države ali samoupravne lokalne skupnosti, ki se ne financira iz javnih sredstev v skladu z 20. členom ZEKom-2, razen služnosti na vodnih in priobalnih zemljiščih v upravljanju ministrstva, pristojnega za vode, za katere se plačilo določi skladno z določbami zakona, ki ureja vode, in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
(2) Ukrep iz prejšnjega odstavka je državna pomoč, ki se lahko izvaja po pravilu de minimis v skladu s 133. členom tega zakona.
(nepotrebnost soglasja za posege v varovalnem pasu javne ceste)
Ne glede na drugi in četrti odstavek 76. člena ter drugi in tretji odstavek 109. člena ZCes-2 soglasje upravljavca javne ceste ni potrebno v primerih gradnje na obstoječih objektih, ki so bili poškodovani ali uničeni zaradi poplav in plazov, če se z deli ne posega zunaj linije objekta proti cestnemu zemljišču oziroma se najbolj izpostavljena točka fasade proti cestnemu zemljišču ne spreminja.
(podatki o stanju mostov na občinskih javnih cestah)
(1) Ne glede na prvi odstavek 50. člena in prvi odstavek 115. člena ZCes-2 v primeru nesporočenih ali pomanjkljivih podatkov o stanju mostov na občinskih javnih cestah na prizadetih območjih s strani občine, podatke pridobi oziroma dopolni vladna služba za obnovo. Z namenom vnosa pridobljenih podatkov v evidenco o javnih cestah in evidence o občinskih cestah, se podatki posredujejo občini, na območju katere so bili zbrani, in Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo.
(2) Vladna služba za obnovo pridobi podatke o stanju mostov na občinskih javnih cestah na prizadetih območjih najpozneje do 31. decembra 2024.
IX. Zakon o javnem naročanju
Ne glede na prvi odstavek 21. člena ZJN-3 lahko naročnik, ki je zavezan uporabljati pravila javnega naročanja, odda javna naročila gradnje, namenjena za obnovo in razvoj na prizadetih območjih, za posamezne izločene sklope brez uporabe postopkov iz ZJN-3, če je ocenjena vrednost izločenih sklopov brez DDV nižja od 1.000.000 eurov, vendar skupna vrednost sklopov, oddanih brez uporabe postopkov iz ZJN-3, ne sme presegati 20 odstotkov skupne vrednosti vseh sklopov, na katere je bilo razdeljeno javno naročilo gradnje. Za ta naročila mora naročnik upoštevati drugi odstavek 21. člena ZJN-3.
(javno naročanje samoupravnih lokalnih skupnosti)
Četrti odstavek 66. člena ZJN-3 se za javna naročila, namenjena za obnovo in razvoj na prizadetih območjih, ne uporablja.
(odstop od obvezne izvedbe projektnega natečaja)
Za javna naročila, namenjena za obnovo in razvoj na prizadetih območjih, uporaba tretjega odstavka 100. člena ZJN-3 ni obvezna.
X. Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja
(prednostno odločanje Državne revizijske komisije)
Ne glede na 37. in 37.a člen ZPVPJN o zahtevku za revizijo, s katerim se očitajo kršitve v postopku oddaje javnega naročila, namenjenega za obnovo in razvoj na prizadetih območjih, odloča Državna revizijska komisija prednostno. O njem mora odločiti in izdati sklep najpozneje v desetih delovnih dneh od prejema popolnega zahtevka in celotne dokumentacije, brez možnosti podaljšanja roka.
XI. Zakon o varstvu kulturne dediščine
(prenos lastninske pravice na spomeniku)
Ne glede na peti odstavek 6. člena ZVKD-1 se lahko na prizadetih območjih odtuji nepremičnina, ki je pozidano zemljišče, stavba ali njen del, ki leži na arheološkem najdišču, ter pod pogoji iz šestega odstavka 6. člena ZVKD-1 arheološko najdišče v lasti države ali občine, če gre za prenos lastninske pravice na spomeniku med državo ali občinami.
(1) Ne glede na 2. in 3. točko prvega odstavka 85. člena ZVKD-1 lahko vodijo in izvajajo predhodne raziskave iz druge alineje drugega odstavka 34. člena ZVKD-1 in pripravljajo konservatorske načrte za spomenike v lasti države na prizadetih območjih tudi drugi usposobljeni izvajalci, določeni v skladu z ZVKD-1.
(2) Ne glede na 1. in 3. točko tretjega odstavka 85. člena ZVKD-1 lahko predhodne arheološke raziskave iz prve ter druge alineje tretjega odstavka 34. člena ZVKD-1 in predhodne arheološke raziskave ter poizkopavalne postopke spomenikov v lasti države, ki se financirajo iz proračuna Republike Slovenije, namenjenega kulturi, na prizadetih območjih vodijo in izvajajo tudi drugi usposobljeni izvajalci arheoloških raziskav, določeni v skladu z ZVKD-1.
XII. Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026
(prevzemanje obveznosti za najpomembnejše investicije v Slovenski vojski)
Ne glede na določbe ZZSISV26 lahko ministrstvo, pristojno za obrambo, za izvajanje najpomembnejših investicij, določenih s splošnim dolgoročnim programom razvoja in opremljanja Slovenske vojske ter s srednjeročnimi obrambnimi programi, za njihovo izvedbo sklepa tudi pogodbe, s katerimi prevzema obveznosti do konca leta 2028, pod pogoji in na način, kot jih določa ZZSISV26. Pri tem se sredstva, predvidena za porabo v letih 2027 in 2028, štejejo v skupno kvoto sredstev, določenih z ZZSISV26.
XIII. Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 in Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev
(pridobivanje podatkov od Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje)
(1) Ne glede na peti odstavek 38. člena ZIUOPZP upravičenec do izredne denarne socialne pomoči pristojnemu centru za socialno delo predloži dokazila o nastanku škode in o njeni višini le v primeru, če podatek o višini škode na stavbi ni razviden iz evidence naravnih nesreč, vpisan v aplikacijo AJDA, ki jo vodi Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Upravičenec predloži dokazila tudi v primeru, če je podatek o višini škode na stavbi nižji od dodeljene izredne denarne socialne pomoči.
(2) Ne glede na drugi odstavek 51. člena ZUPJS ministrstvo, pristojno za socialne zadeve, in centri za socialno delo za izvedbo prejšnjega odstavka od Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje brezplačno pridobivajo podatke o višini škode na stavbi na podlagi osebnega imena in naslova prebivališča upravičenca do izredne denarne socialne pomoči.
(3) Podatki iz prejšnjega odstavka se uničijo po štirih letih od datuma njihove pridobitve.
(4) Prvi in drugi odstavek tega člena veljata do 30. junija 2024.
XIV. Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin
(nepošiljanje potrdil lastnikom nepremičnin)
Ne glede na prvi odstavek 24. člena in 52. člen ZMVN-1 se po uveljavitvi predpisa iz 20. člena ZMVN-1 o določitvi novih modelov vrednotenja, ki sledi Uredbi o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin (Uradni list RS, št. 22/20), pošiljanje zbirnih potrdil lastnikom nepremičnin ne izvede.
XV. Zakon o kmetijskih zemljiščih
(sanacija osuševalnih in javnih namakalnih sistemov)
(1) Ne glede na 88., 96. in 98. člen ZKZ ter 50. člen ZKZ-E se za sanacijo osuševalnih in javnih namakalnih sistemov po poplavah in plazovih sredstva zagotavljajo iz odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča iz ZKZ.
(2) Izvajalec državne javne službe na osuševalnih in namakalnih sistemih (v nadaljnjem besedilu: izvajalec državne javne službe) ter izvajalec lokalne javne službe na osuševalnih in namakalnih sistemih (v nadaljnjem besedilu: izvajalec lokalne javne službe) pripravita sanacijski program za vsak posamezni osuševalni ali javni namakalni sistem, ki mora vsebovati:
– analizo stanja osuševalnega ali javnega namakalnega sistema pred poplavami in plazovi;
– analizo stanja osuševalnega ali javnega namakalnega sistema po poplavah in plazovih;
– stopnjo in obseg prizadetosti osuševalnega ali javnega namakalnega sistema;
– opredelitev potrebnih sanacijskih del, kar vključuje popis del in količin, opredelitev lokacije posameznih del in finančno konstrukcijo.
(3) Sanacijske programe iz prejšnjega odstavka izvajalec državne javne službe ali izvajalec lokalne javne službe pošlje v potrditev ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo. Izplačila za opravljena sanacijska dela iz tega člena se izvajajo na podlagi zahtevka, ki vsebuje poročilo izvajalca državne javne službe ali izvajalca lokalne javne službe o izvedenih sanacijskih delih z zapisnikom o nadzoru in prevzemu izvedenih sanacijskih del s popisom del in količin, ki ga podpišeta izvajalec državne javne službe ali izvajalec lokalne javne službe in podizvajalec iz petega odstavka tega člena. Priložiti je treba tudi grafično prilogo z označeno lokacijo in vrsto izvedenih del ter račun podizvajalca iz petega odstavka tega člena.
(4) Izvajalec državne javne službe ali izvajalec lokalne javne službe mora ob ugotovitvi nenamenske porabe proračunskih sredstev sredstva vrniti v proračun Republike Slovenije skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
(5) Izvajalec državne javne službe ali izvajalec lokalne javne službe lahko za izvedbo sanacijskih del iz tega člena s podizvajalcem, izbranim po predpisih o javnem naročanju, sklene pogodbo o izvajanju določenih sanacijskih del.
(6) Če se sanacijska dela iz sanacijskega programa iz drugega odstavka tega člena izvajajo na območju varovanj in omejitev po posebnih predpisih, se za izvedbo sanacijskih del predpisana soglasja ali dovoljenja ne pridobivajo.
(sanacija kmetijskih zemljišč)
(1) Za namen odprave posledic poplav in plazov se kot agromelioraciji iz ZKZ štejeta tudi:
– sanacija manjših plazov kot zahtevna agromelioracija in
– odvoz naplavin in plavja s kmetijskih zemljišč za vzpostavitev kmetijskih zemljišč v ponovno kmetijsko uporabo kot nezahtevna agromelioracija.
(2) Agromelioracija kmetijskih zemljišč iz prejšnjega odstavka je v javnem interesu.
(3) Kot manjši plaz iz prve alineje prvega odstavka tega člena se šteje plaz, ki:
– je nastal na kmetijskem zemljišču in ne ogroža nobenega objekta;
– obsega površino do 2000 m2,
– obsega zdrs materiala do 2000 m3 in
– obsega globino do 2 m.
(4) Vlogi za pridobitev odločbe o uvedbi agromelioracije iz prve alineje prvega odstavka tega člena je treba namesto priloge iz točke c) tretjega odstavka 79. člena ZKZ priložiti sanacijski načrt manjšega plazu, ki ga pripravijo geolog, hidrolog in pedolog.
(5) Če se ukrepi izvajajo na območju varovanj in omejitev po posebnih predpisih, se za odvoz naplavin iz druge alineje prvega odstavka tega člena predpisana soglasja in dovoljenja ne pridobivajo.
(zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč)
Za namen načrtovanja vodnogospodarskih ureditev za odpravo posledic poplav in plazov se kot ukrep s področja kmetijstva v skladu z ZKZ šteje tudi načrtovanje mokrih zadrževalnikov kot večnamenskih ureditev zunaj območja vodotokov, pri čemer je primarna raba vode iz mokrega zadrževalnika namenjena namakanju kmetijskih zemljišč.
(nadomestitveni kmetijski objekti in kmetije)
(1) Ne glede na 3.ea člen ZKZ lahko lokalna skupnost, če to ni v nasprotju s strateškimi usmeritvami prostorskega razvoja lokalne skupnosti, z občinskim podrobnim prostorskim načrtom v skladu z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje (v nadaljnjem besedilu: OPPN), na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe načrtuje nadomestitvene objekte iz 4. člena tega zakona, ki so zaradi plazov in poplav neprimerni za bivanje ali opravljanje kmetijske dejavnosti. Pobuda za pripravo OPPN se vloži na lokalno skupnost.
(2) Lokalna skupnost lahko v skladu s prejšnjim odstavkom na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe načrtuje objekte, ki so po predpisih o določitvi klasifikacije vrst objektov CC-SI glede na namen uporabe objektov uvrščeni v:
a) stavbe za rastlinsko pridelavo;
b) stavbe za rejo živali, vključno z objekti za skladiščenje gnoja;
c) stavbe za spravilo pridelka;
č) druge nestanovanjske kmetijske stavbe (stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije);
d) industrijske stavbe, in sicer le stavbe za predelavo kmetijskih proizvodov (sirarne, sušilnice sadja in podobno);
e) druge kmetijske gradbene inženirske objekte, in sicer le koritaste silose, zbiralnike gnojnice in gnojevke, gnojišča, napajalna korita, krmišča in hlevske izpuste;
f) stanovanjske stavbe za potrebe kmetijskega gospodarstva.
(3) Za potrebe morebitne odmere komunalnega prispevka, dovoljevanja, določanja in evidentiranja gradbene parcele se zemljišča v območju OPPN iz tega člena štejejo za stavbna zemljišča.
(4) Kmetijski objekti iz točke a) do e) drugega odstavka tega člena se lahko uporabljajo le v kmetijske namene.
(5) Ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, v 15 dneh po prejemu obvestila o nameri priprave OPPN s strani pripravljavca plana odloči o tem, ali je treba za OPPN iz tega člena izvesti celovito presojo vplivov na okolje, pri čemer se o tem predhodno posvetuje tudi z ministrstvi in organizacijami, pristojnimi za področja, na katera bi OPPN iz tega člena lahko pomembno vplival. Ministrstva in organizacije, pristojni za področja, na katera bi OPPN iz tega člena lahko pomembno vplival, morajo mnenje iz prejšnjega stavka podati v treh delovnih dneh od prejema zaprosila s strani ministrstva.
(6) Sprejem in izvajanje OPPN iz tega člena je v javnem interesu.
(7) Ne glede na zakon, ki ureja prostorsko načrtovanje, se prostorski akt lokalne skupnosti, ki določa namensko rabo prostora, z uveljavitvijo OPPN iz tega člena nadomešča z OPPN v delu, ki ga določa OPPN. Lokalna skupnost ob prvi spremembi prostorskega akta lokalne skupnosti spremembe, ki so nastale z uveljavitvijo OPPN, vnese v prostorski akt lokalne skupnosti po postopku, kot to določa zakon, ki ureja prostorsko načrtovanje.
(1) Ne glede na prvi odstavek 23. člena ZKZ ima prednost pri nakupu kmetijskega zemljišča za namen nadomestne gradnje oziroma nadomestitvenih objektov iz tega zakona Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za Republiko Slovenijo.
(2) Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije nakup kmetijskih zemljišč po tem členu izvede v imenu in za račun Republike Slovenije.
(3) Sredstva za nakup kmetijskih zemljišč po tem členu se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije.
(nadomeščanje kmetijskih zemljišč in odmera spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč)
(1) Ne glede na 3.eb in 3.ec člen ZKZ ukrepov iz 3.eb in 3.ec člena ZKZ ni treba izvesti, če gre za prostorske ureditve, ki se načrtujejo zaradi odprave posledic poplav in plazov na prizadetih območjih z OPPN za odpravo posledic naravne nesreče ali z drugim prostorskim izvedbenim aktom in se je priprava tega prostorskega izvedbenega akta pričela pred 4. avgustom 2026.
(2) Ne glede na 3.g člen ZKZ se odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča za gradnjo objektov za katere se sprejem prostorski izvedbeni akt iz prejšnjega odstavka, ne plača.
(gradnja vodne infrastrukture in drugih objektov, namenjenih za varstvo pred škodljivim delovanjem voda, na kmetijskih zemljiščih)
(1) Ne glede na 3.č člen ZKZ se za zmanjševanje poplavne ogroženosti prizadetih območij v okviru sanacije iz 91. člena tega zakona na kmetijskih zemljiščih dopusti gradnja vodne infrastrukture in drugih objektov, namenjenih za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na podlagi lokacijske preveritve v skladu z 12. členom tega zakona ali drugega prostorskega izvedbenega akta.
(2) Gradnja iz prejšnjega odstavka se dopusti tudi na kmetijskih zemljiščih, ki mejijo na zemljišča iz prejšnjega odstavka, če je to potrebno za izvedbo ukrepov zaradi varstva pred škodljivim delovanjem voda za zmanjševanje poplavne ogroženosti prizadetih območij.
(določitev prednostnega seznama za obravnavo vlog za pridobitev rudarske pravice)
(1) Zaradi zagotavljanja obnove in razvoja na državni in občinski infrastrukturi ter vodotokih na prizadetih območjih ministrstvo, pristojno za rudarstvo, določi prednostni seznam za obravnavo vlog za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje mineralne surovine.
(2) Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, pri določitvi prednostnega seznama iz prejšnjega odstavka postopa hitro. Prav tako postopek obravnave vlog za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje mineralne surovine, uvrščenih na prednostni seznam, vodi hitro in s čim manjšo zamudo za vlagatelje, vendar tako, da se lahko pravilno ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi strank ter izda zakonita in pravilna odločba.
(3) Pri določanju prednostnega seznama iz prvega odstavka tega člena se upoštevajo zlasti vrsta, ustreznost in zadostnost mineralnih surovin, potrebnih za zagotavljanje obnove in razvoja na državni in občinski infrastrukturi ter vodotokih na prizadetih območjih, ter oddaljenost pridobivalnega prostora od lokacije porabe mineralne surovine.
(4) Prednost na prednostnem seznamu imajo pridobivalni prostori, ki se nahajajo na območjih, od koder je možen prevoz potrebnih mineralnih surovin na prizadeta območja na okoljsko in prometno sprejemljivejši način.
(5) Če investitor ukrepov na državni ali občinski infrastrukturi ter vodotoku na prizadetih območjih potrebuje določeno mineralno surovino, mu jo mora dati nosilec rudarske pravice za izkoriščanje mineralne surovine na razpolago, če s to mineralno surovino razpolaga. V tem primeru ima prednost pred ostalimi kupci, pri čemer cena mineralne surovine ne sme biti višja od cene, ki jo nosilec rudarske pravice za izkoriščanje zaračunava ostalim kupcem.
(6) Ne glede na morebitno zahtevo dokumenta urejanja prostora iz 36. člena ZRud-1 po izdelavi občinskega podrobnega prostorskega načrta se v primeru vlog s prednostnega seznama iz prvega odstavka tega člena za skladnega z dokumenti urejanja prostora štejeta tudi pridobivalni prostor in njegova raba, če takšen občinski podrobni prostorski načrt ni izdelan, območje predlaganega pridobivalnega prostora za namen nadzemnega pridobivanja mineralnih surovin pa je določeno z ustrezno namensko rabo prostora v občinskem prostorskem načrtu.
(7) Ne glede na roke za izdajo smernic in mnenj po ZON je v primeru vlog s prednostnega seznama iz prvega odstavka tega člena rok za izdajo smernic in mnenj 15 dni od vložitve popolne zahteve.
(8) Ne glede na določbe zakonov, ki urejajo roke za izdajo projektnih pogojev ter mnenj in soglasij iz 5. točke prvega odstavka 45. člena v povezavi s petim odstavkom 101. člena ZRud-1, je v primeru vlog s prednostnega seznama iz prvega odstavka tega člena rok za izdajo mnenj in soglasij 15 dni od vložitve popolne zahteve.
XVII. Zakon o varnosti v železniškem prometu
(vzdrževalna dela v javno korist v obsegu 50 m od osi skrajnega tira)
Ne glede na 25. člen ZVZelP-1 se pri projektih nadgradenj javne železniške infrastrukture, ki so vključeni v program odprave posledic nesreč, ki ga sprejme vlada v skladu z zakonom, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč, in za katere bi bilo z vidika izboljšanja tehničnih karakteristik železniške proge to smiselno in s tem ne bo ogrožena izvedba ureditev za zmanjševanje poplavne ogroženosti, izvedejo smerni premiki železniške proge. Po postopku vzdrževalnih del v javno korist se izvajajo premiki na območju, ki ne posega zunaj 50 m od osi skrajnega tira.
XVIII. Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije
(prenos pravice do samooskrbe z električno energijo iz obnovljivih virov energije na nadomestitveni objekt)
(1) Ne glede na prvi odstavek 72. člena ZSROVE imajo končni odjemalci, ki so bili do vključno 4. avgusta 2023 pri distribucijskem operaterju registrirani kot končni odjemalci s samooskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov energije (v nadaljnjem besedilu: samooskrba) ali so do tega datuma vložili vlogo za izdajo soglasja za priključitev ali so pridobili soglasje za priključitev naprave za samooskrbo, priključene prek prevzemno-predajnega mesta objekta, poškodovanega ali uničenega v poplavah in plazovih, po Uredbi o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 17/19 in 197/20) v primeru priključitve naprave za samooskrbo prek novega prevzemno-predajnega mesta nadomestitvenega objekta pravico, da se za to napravo uporablja 315.a člen Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo, 65/20 in 158/20 – ZURE) in Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 17/19 in 197/20), in sicer dokler uporabljajo napravo za samooskrbo, za katero je bilo izdano soglasje za priključitev za nadomestitveni objekt, na podlagi katerega so registrirani kot končni odjemalci s samooskrbo.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka dobavitelj, ki je imel s končnim odjemalcem sklenjeno pogodbo o samooskrbi za prevzemno-predajno mesto objekta, ki je bil poškodovan ali uničen v poplavah in plazovih, pod enakimi pogoji sklene pogodbo o samooskrbi za prevzemno-predajno mesto nadomestitvene gradnje.
XIX. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb
(davek od dohodkov pravnih oseb)
(1) Ne glede na 60. člen ZDDPO-2 se davek plačuje po stopnji 22 odstotkov od davčne osnove za leta 2024, 2025, 2026, 2027 in 2028.
(2) Znesek, ki je razlika med zneskom davka po stopnji iz prejšnjega odstavka in zneskom davka po stopnji iz 60. člena ZDDPO-2, je namenski prihodek namenskega proračunskega sklada iz 127. člena tega zakona.
XX. Zakon o Slovenskem odškodninskem skladu
(uporaba čistega in bilančnega dobička Slovenskega državnega holdinga, d. d.)
(1) Ne glede na prvi odstavek 18. člena ZSOS se za obdobje petih poslovnih let, ki sledijo letu uveljavitve tega zakona, čisti dobiček pravnega naslednika Slovenskega odškodninskega sklada (v nadaljnjem besedilu: SDH), ki v posameznem poslovnem letu ostane po pokritju morebitne prenesene izgube in oblikovanju obveznih zakonskih rezerv, uporabi za financiranje ukrepov iz prvega odstavka 1. člena tega zakona. Znesek iz prejšnjega stavka se zmanjša za znesek predvidenih obveznosti SDH po ZSOS, če znesek prenesenih drugih rezerv iz dobička preteklih poslovnih let ne zadošča za njihovo izpolnitev.
(2) Ne glede na prvi odstavek 18. člena ZSOS se v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona v statutu SDH določi možnost uporabe bilančnega dobička SDH za namen iz prejšnjega odstavka.
(3) Sredstva iz prvega in prejšnjega odstavka tega člena se zagotovijo z nakazilom v proračun Republike Slovenije in so namenski prihodek namenskega proračunskega sklada iz 127. člena tega zakona.
XXI. Zakon o spodbujanju investicij
(spodbujanje investicij v izjemnih primerih)
(1) Ne glede na drugi odstavek 4. člena ZSInv se spodbude dodelijo, če investicija izpolnjuje naslednje pogoje:
1. da je najnižja vrednost investicije:
– 12.000.000 eurov v predelovalni dejavnosti,
– 3.000.000 eurov v storitveni dejavnosti, pri čemer investicija v stroje in opremo pomeni najmanj 50 odstotkov vrednosti investicije,
– 2.000.000 eurov v razvojno-raziskovalni dejavnosti,
2. da ima investitor oziroma prejemnik spodbude v trenutku izplačila spodbude ustanovljeno gospodarsko družbo ali podružnico, ki je prejemnik spodbude, na prizadetih območjih,
3. da neposredna škoda, ki je prejemniku spodbude nastala zaradi poplav in plazov na prizadetih območjih na premičnem oziroma nepremičnem premoženju v lasti prejemnika spodbude, presega 20 milijonov eurov, za kar prejemnik spodbude predloži cenilno poročilo,
4. da investitor odda vlogo za dodelitev investicijske spodbude najpozneje do 31. decembra 2024,
5. da je iz vloge razvidno, da bo prejemnik spodbude najpozneje v treh letih po zaključku investicije ohranil najmanj povprečno število zaposlenih iz obdobja 12 mesecev pred uveljavitvijo tega zakona za obdobje treh let,
6. da je nameravana gradnja objektov za izvedbo investicije določena na lokaciji, ki je skladna s prostorskim aktom, kar je razvidno iz priloženega mnenja samoupravne lokalne skupnosti,
7. da je investicija izvedena na območju, ki ni poplavno ogroženo, kar investitor obrazloži v vlogi,
8. da je za investicijo izkazana ekonomska, finančna, tehnična, prostorska in tehnološka izvedljivost ter upravičenost investicije in
9. da je iz vloge razvidno, da se bo investicija začela izvajati v šestih mesecih po sklenitvi pogodbe o dodelitvi subvencije.
(2) Vloge za spodbude iz prvega odstavka tega člena se obravnavajo prednostno glede na vloge za spodbude iz drugega odstavka 4. člena ZSInv.
(3) Prejemnik spodbude iz prvega odstavka tega člena lahko del dejavnosti izvaja v dodatnem objektu, ki se zgradi na drugi lokaciji, ki ni na prizadetem območju, za katero ni potrebno nadomeščanje zemljišča v okviru občine. Obstoječega objekta pa ni potrebno odstraniti, če omogoča izvajanje druge dejavnosti v omejenem in na naravne nesreče prilagojenem obsegu.
XXII. Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti in Stanovanjski zakon
(brezplačna odsvojitev v last Stanovanjskemu skladu Republike Slovenije za namen gradnje in obnove neprofitnih najemnih stanovanj)
(1) Ne glede na 56. člen ZSPDSLS-1 in 154. člen SZ-1 lahko občina na prizadetih območjih za namen gradnje in obnove neprofitnih najemnih stanovanj v last Stanovanjskemu skladu Republike Slovenije brezplačno odsvoji dele stavb in zemljišča, ne glede na njihovo namensko in dejansko rabo.
(2) Za brezplačno odsvojitev nepremičnin iz prejšnjega odstavka se v skladu z zakonom, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti, uporablja metoda neposredne pogodbe brez objave namere o sklenitvi neposredne pogodbe. Nepremičnine morajo biti ob brezplačni odsvojitvi v last Stanovanjskega sklada Republike Slovenije proste vseh bremen, ki bi onemogočala gradnjo ali obnovo neprofitnih najemnih stanovanj oziroma bi pridobitelju povzročila večje stroške. Za vse druge vsebine se uporabljajo določbe zakona, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti.
XXIII. Zakon o varstvu okolja
(prednostna in hitra obravnava vlog za dodelitev finančnih spodbud Eko sklada)
(1) Ne glede na prvi odstavek 217. člena ZVO-2 Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad (v nadaljnjem besedilu: Eko sklad) vloge prizadetih v poplavah in plazovih obravnava prednostno. O teh vlogah Eko sklad, ne glede na četrti odstavek 224. člena ZVO-2, odloči najpozneje v 30 dneh od prejema popolne vloge.
(2) Za identifikacijo vlagateljev iz prejšnjega odstavka Eko sklad brezplačno pridobiva podatke iz evidence naravnih nesreč, vpisanih v aplikacijo AJDA, ki jo na podlagi zakona, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vodi Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, na podlagi imena, priimka in naslova prebivališča fizične osebe ali naziva in sedeža pravne osebe, in sicer naslednje podatke: podatke o prijavitelju škode (ime, priimek in naslov prebivališča fizične osebe ali naziv in sedež pravne osebe) in stavbi, na kateri je nastala škoda (naslov ali zemljiškoknjižni podatki).
(vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč na vodah 2. reda)
Vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč se na prizadetem območju izvaja v skladu z 98. členom ZV-1, pri čemer lahko občina na vodah 2. reda po predhodnem soglasju ministrstva, pristojnega za vode, zagotovi izvedbo nujno potrebnih del na svojem območju, ki se financirajo iz proračuna Republike Slovenije, če jih ne izvede koncesionar v skladu s programom del javne službe, da se prepreči neposredna nevarnost za življenje, zdravje ljudi ali premoženje večje vrednosti. Pri pripravi in izvajanju programa del javne službe na prizadetih območjih sodelujejo občine, vsaka na svojem območju.
(izjeme glede izdaje vodnih soglasij in pridobitve projektnih pogojev)
Ne glede na 150. člen ZV-1 za vzdrževanje ali manjšo rekonstrukcijo prizadetega objekta iz drugega odstavka 25. člena tega zakona, ki bi lahko trajno ali začasno vplivala na vodni režim ali stanje voda, ni treba pridobiti vodnega soglasja.
XXV. Zakon o ohranjanju narave
(izjema pri odobritvah za posege v naravo)
Ne glede na 101.d, 104., 104.a in 105. člen ZON za odpravo škode na objektih, prizadetih v poplavah in plazovih, ki se izvaja z vzdrževanjem ali manjšo rekonstrukcijo objekta, kot to opredeljuje zakon, ki ureja graditev objektov, ni treba izvesti presoje sprejemljivosti in pridobiti mnenj, soglasij, dovoljenj ali drugih odobritev za posege v naravo.
I. ZAČASNI UKREPI NA PODROČJU IZVAJANJA PROGRAMOV DUŠEVNEGA ZDRAVJA IN NUDENJA PSIHOSOCIALNE POMOČI
(dodatno sofinanciranje programov duševnega zdravja in nudenja psihosocialne pomoči)
(1) Izvajalcem programov, ki so imeli v času aktivacije Državnega načrta zaščite in reševanja ob poplavah zaradi poplav in plazov sklenjeno pogodbo z Republiko Slovenijo na podlagi javnega razpisa za sofinanciranje programov varovanja in krepitev zdravja do leta 2025 za področje D javnega razpisa: Krepitev duševnega zdravja in nudenja psihosocialne pomoči, ki ga je objavilo ministrstvo, pristojno za zdravje, se za dodatni obseg izvajanja programov zagotovijo dodatna sredstva za stroške dela ter stroške materiala in storitev, največ do višine 15 odstotkov pogodbene vrednosti.
(2) Izvajalci iz prejšnjega odstavka lahko dodatna sredstva porabijo do izteka veljavnosti pogodbe, ki je bila sklenjena na podlagi javnega razpisa iz prejšnjega odstavka.
(3) Zahtevki za izplačilo sredstev iz prvega odstavka tega člena se vložijo pri ministrstvu, pristojnem za zdravje. Način izstavitve zahtevkov, potrebna dokazila in roke izplačil ter način poročanja določi minister, pristojen za zdravje. Izvajalec iz prvega odstavka tega člena ne more uveljavljati dodatnih finančnih sredstev iz prvega odstavka tega člena, če jih je za navedeni namen že prejel iz drugih virov.
II. ZAČASNI UKREPI NA PODROČJU IZVAJANJA PROJEKTA 3. RAZVOJNE OSI
(razvojni in prednostni cestni infrastrukturni projekt)
Tretja razvojna os se določi kot razvojni in prednostni cestni infrastrukturni projekt, katerega gradnja bo zagotovila ustrezno povezanost središč nacionalnega, regionalnega in medobčinskega pomena.
III. ZAČASNI UKREPI NA PODROČJU IZVAJANJA PROJEKTOV VODNE INFRASTRUKTURE
(razvojni in prednostni projekti vodne infrastrukture)
Projekti vodne infrastrukture, opredeljeni v programu sanacije iz drugega odstavka 91. člena tega zakona, se določijo kot razvojni in prednostni infrastrukturni projekti.
IV. ZAČASNI UKREPI NA PODROČJU KULTURNE INFRASTRUKTURE IN DEDIŠČINE
(gradnje objektov za varno hrambo premične kulturne dediščine)
(1) Na prizadetih območjih Republika Slovenija za varno in trajno hrambo muzejskega in arhivskega gradiva ter arhiva arheoloških najdišč gradi nujno potrebne objekte za varno hrambo premične kulturne dediščine.
(2) Gradnja objektov iz prejšnjega odstavka se financira iz proračuna Republike Slovenije in izvaja na podlagi programa, ki ga sprejme vlada na predlog ministra, pristojnega za kulturo.
(3) Pogoj za uvrstitev projektov gradnje objektov v program iz prejšnjega odstavka je, da gre za urejanje prostorov javnih zavodov, ki opravljajo javno službo in ne razpolagajo s primernimi objekti za varno hrambo premične kulturne dediščine.
(4) Merila za uvrstitev projektov gradnje objektov v program iz prejšnjega odstavka so zlasti:
– zagotovljene lastne nepremičnine oziroma možnost pridobitve ustreznih nepremičnin in
– izdelana projektna dokumentacija.
(5) Med upravičene stroške gradnje objektov iz prvega odstavka tega člena spadajo stroški pridobitve nepremičnin in stroški, ki zajemajo projektiranje in gradnjo teh objektov.
(6) Zgrajeni objekti se dajo v upravljanje javnim zavodom, ki opravljajo javno službo s področja varstva kulturne dediščine in varstva arhivskega gradiva, v skladu z zakonom, ki ureja stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti.
(urejanje okolice za povečanje odpornosti ogroženih kulturnih spomenikov na prizadetih območjih)
(1) Na prizadetih območjih se izvajajo celovite krajinskoarhitekturne zunanje ureditve (v nadaljnjem besedilu: zunanje ureditve), ki vključujejo pregrupiranje zemeljskih mas, odvajanje površinskih voda, dreniranje, stabilizacijo zemljin, urejanje poti, gradnjo podpornih konstrukcij in zidov ter sajenje vegetacije na plazovitih in poplavnih območjih kulturnih spomenikov v lasti Republike Slovenije. Zunanje ureditve se financirajo na podlagi letnega načrta, ki ga sprejme minister, pristojen za kulturo.
(2) Izvedba ureditev iz prejšnjega odstavka se financira iz proračuna Republike Slovenije.
(3) Merila za izbor projektov zunanje ureditve iz prvega odstavka tega člena v letni načrt so zlasti:
– izdelana projektna dokumentacija,
– ogroženost kulturnega spomenika v skladu s strokovnimi merili s področja varstva kulturne dediščine in varstva pred naravnimi nesrečami,
– pomen spomenika v skladu z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine,
– dokončanje že začete investicije zunanje ureditve.
(4) Zunanje ureditve na plazovitih in poplavnih območjih kulturnih spomenikov na prizadetih območjih v lasti lokalnih skupnosti ter pravnih in fizičnih oseb zasebnega prava se na podlagi javnih razpisov sofinancira iz proračuna Republike Slovenije največ do 50 odstotkov končne vrednosti prijavljenega projekta, vendar končni znesek ne sme presegati največjega zneska, ki je v javnem razpisu predviden za posamezen projekt. Sredstva za zunanje ureditve na plazovitih in poplavnih območjih na prizadetih območjih so namenjena lastnikom kulturnih spomenikov ali njihovim upravljavcem v skladu z zakonom, ki ureja stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti.
(5) Merila za izbor projektov zunanje ureditve iz prejšnjega odstavka so zlasti:
– izdelana projektna dokumentacija,
– ogroženost kulturnega spomenika v skladu s strokovnimi merili s področja varstva kulturne dediščine in varstva pred naravnimi nesrečami,
– pomen spomenika v skladu z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine,
– delež sofinanciranja lastnika oziroma upravljavca kulturnega spomenika,
– dokončanje že začete investicije zunanje ureditve.
(6) Podrobnejši pogoji in merila iz prejšnjega odstavka se določijo z javnim razpisom.
(7) Med upravičene stroške projektov zunanje ureditve iz prvega in četrtega odstavka tega člena spadajo stroški, ki zajemajo projektiranje in gradnjo zunanjih ureditev.
V. ZAČASNI UKREPI NA PODROČJU SOCIALNE VARNOSTI
(mobilne terenske enote centrov za socialno delo)
(1) Zaradi hitrega in učinkovitega zagotavljanja socialnovarstvenih storitev iz 1. do 4. točke prvega odstavka 11. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A, 28/19, 189/20 – ZFRO, 196/21 – ZDOsk, 82/23 in 84/23 – ZDOsk-1) centri za socialno delo, ki delujejo na prizadetih območjih, vzpostavijo mobilne terenske enote.
(2) Mobilne terenske enote iz prejšnjega odstavka, ki jih sestavljajo strokovni delavci in strokovni sodelavci centrov za socialno delo, izvajajo socialnovarstvene storitve iz prejšnjega odstavka praviloma neposredno na terenu za prebivalce na prizadetih območjih, ki potrebujejo pomoč zaradi posledic poplav in plazov, še posebej pa za ranljive skupine uporabnikov.
(3) Sredstva za financiranje stroškov dela in materialnih stroškov za vzpostavitev in delovanje mobilnih terenskih enot iz prvega odstavka tega člena se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije.
(4) Minister, pristojen za socialno varstvo, določi število strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev ter višino sredstev iz prejšnjega odstavka za vzpostavitev in delovanje mobilne terenske enote na podlagi naslednjih meril:
– velikost območja poplav in plazov,
– število prebivalcev, ki živijo na prizadetem območju, ter
– število vlog za izredno denarno socialno pomoč za namene odprave posledic poplav in plazov.
VI. ZAČASNI UKREPI NA DAVČNEM PODROČJU
(davek na bilančno vsoto bank in hranilnic)
(1) Za zagotovitev namenskih sredstev za sofinanciranje izvedbe celovitih strokovnih ukrepov in projektov, povezanih s poplavami in plazovi, se za koledarska leta 2024, 2025, 2026, 2027 in 2028 uvede davek na bilančno vsoto bank in hranilnic (v nadaljnjem besedilu: davek), ki je namenski prihodek namenskega proračunskega sklada iz 127. člena tega zakona.
(2) Izrazi, uporabljeni v tem členu, pomenijo enako kot v zakonu, ki ureja bančništvo.
(3) Davčno obdobje je koledarsko leto oziroma krajše obdobje v koledarskem letu v primerih začetka poslovanja, prenehanja in statusnega preoblikovanja zavezanca.
(4) Zavezanec je:
– banka in hranilnica, ki je v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev,
– banka in hranilnica države članice Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: država članica), ki je v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, upravičena na območju Republike Slovenije opravljati bančne in druge vzajemno priznane finančne storitve prek podružnice,
– banka in hranilnica države članice, ki je v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, upravičena na območju Republike Slovenije opravljati bančne in druge vzajemno priznane finančne storitve neposredno, če ima v Republiki Sloveniji poslovno enoto po zakonu, ki ureja obdavčitev dohodkov pravnih oseb, in
– banka in hranilnica tretje države, ki je v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, pridobila dovoljenje Banke Slovenije za ustanovitev podružnice v Republiki Sloveniji.
(5) Osnova za davek je bilančna vsota (vrednost vseh sredstev v izkazu finančnega položaja) zavezanca, izračunana kot povprečje vrednosti stanj na vsak zadnji dan meseca v davčnem obdobju.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek je osnova za davek zavezanca iz druge in četrte alineje četrtega odstavka tega člena bilančna vsota podružnice, izračunana na način iz prejšnjega odstavka.
(7) Ne glede na peti odstavek tega člena je osnova za davek zavezanca iz tretje alineje četrtega odstavka tega člena sorazmerni del bilančne vsote, upoštevaje sorazmerni del prihodkov od opravljenih bančnih in drugih vzajemno priznanih finančnih storitev v Republiki Sloveniji.
(8) Davek se plačuje po stopnji 0,2 odstotka od osnove za davek.
(9) Zavezanec lahko znesek davka za posamezno davčno obdobje zmanjša za znesek plačil donacij v denarju za namen odprave posledic poplav in plazov, plačan v tem davčnem obdobju na posebno namensko donacijsko postavko proračuna Republike Slovenije, ter za znesek, ki je razlika med zneskom davka od dohodkov pravnih oseb po stopnji iz prvega odstavka 64. člena tega zakona in zneskom davka po stopnji iz 60. člena ZDDPO-2 za preteklo davčno obdobje, vendar skupaj največ do višine davka za to davčno obdobje.
(10) Davčna obveznost zavezanca je davek, ugotovljen po tem členu, zmanjšan za zneske iz prejšnjega odstavka. Če davčna obveznost preseže 30 odstotkov dobička iz rednega poslovanja pred pripoznanjem odhodka iz naslova davka na bilančno vsoto bank in hranilnic za posamezno davčno obdobje, je davčna obveznost enaka znesku 30 odstotkov dobička iz rednega poslovanja pred pripoznanjem odhodka iz naslova davka za posamezno davčno obdobje.
(11) Zavezanec sam obračuna davek. Davek obračuna in obračun, ki se šteje za davčni obračun, predloži tako, kot je določeno v zakonu, ki ureja davčni postopek, pristojnemu davčnemu organu do 31. marca za preteklo davčno obdobje.
(12) Ne glede na prejšnji odstavek se v primerih prenehanj in statusnih preoblikovanj zavezancev glede predložitve davčnega obračuna uporabljajo določbe, ki veljajo za predlaganje davčnega obračuna za davek od dohodkov pravnih oseb za primere prenehanj in statusnih preoblikovanj zavezancev po zakonu, ki ureja davčni postopek.
(13) Minister, pristojen za finance, določi vsebino obračuna davka.
(14) Zavezanec mora plačati davek v 30 dneh od predložitve davčnega obračuna.
(15) Glede pobiranja davka, odloga, obročnega plačevanja, obresti, zastaranja in drugih vprašanj se uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek.
(16) Za davčna obdobja, ki so krajša od 12 mesecev, je davčna obveznost zavezanca sorazmerna dolžini davčnega obdobja glede na koledarsko leto.
(17) Banka Slovenije enkrat letno poroča vladi o vplivu davka na stabilnost bančnega sistema v Republiki Sloveniji in v primeru pomembnega negativnega vpliva na finančno stabilnost bančnega sektorja predlaga sprejetje ukrepov za omilitev teh posledic.
VII. ZAČASNI UKREPI ZARADI ONESNAŽENIH ZEMLJIN IN DEGRADACIJE OKOLJA
(sanacija degradiranega okolja na prizadetih območjih)
(1) Program ukrepov za sanacijo degradiranega okolja na prizadetih območjih poleg vsebin iz drugega odstavka 59. člena ZVO-2 vsebuje tudi zdravstvene ukrepe in zdravstvene storitve ter ukrepe za informiranje prebivalcev, namenjene zmanjševanju izpostavljenosti prebivalcev težkim kovinam in drugim strupenim snovem.
(2) Sredstva za financiranje programa ukrepov za sanacijo degradiranega okolja iz prejšnjega odstavka se zagotavljajo iz sredstev Evropske unije – solidarnostni sklad in proračuna Republike Slovenije.
VIII. ZAČASNI UKREPI NA PODROČJU SOFINANCIRANJA INFRASTRUKTURE
(podaljšanje sofinanciranja gradnje odprtih širokopasovnih omrežij)
(1) Sredstva za sofinanciranje gradnje javnih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture v skladu s predpisi, ki urejajo elektronske komunikacije, in v skladu z Uredbo o izvajanju podukrepa Podpora za širokopasovno infrastrukturo, vključno z njeno vzpostavitvijo, izboljšanjem in razširitvijo, pasivno širokopasovno infrastrukturo ter zagotavljanje dostopa do širokopasovnega interneta in rešitev v zvezi z e-upravo iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 2/20, 70/21 in 91/23; v nadaljnjem besedilu: Uredba o izvajanju podukrepa) se, če upravičenci, ki imajo z ministrstvom, pristojnim za elektronske komunikacije, oziroma z ministrstvom, pristojnim za kmetijstvo, sklenjene pogodbe o sofinanciranju gradnje odprtih širokopasovnih omrežij, zaradi posledic poplav in plazov ne morejo zaključiti gradnje do datuma, do katerega je dopustno sofinanciranje iz sredstev evropske kohezijske politike 2014–2020 oziroma do datuma iz 22. člena Uredbe o izvajanju podukrepa, zagotovijo v proračunu Republike Slovenije.
(2) Ministrstvo, pristojno za elektronske komunikacije, oziroma ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, z upravičenci, ki izkažejo, da je do zamude pri zaključku gradnje prišlo zaradi posledic poplav in plazov, sklene novo pogodbo o sofinanciranju gradnje odprtih širokopasovnih omrežij.
(sofinanciranje gradnje visokozmogljivih mobilnih omrežij 5G na prizadetih območjih)
Ministrstvo, pristojno za elektronske komunikacije, v skladu z ZEKom-2 objavi javni razpis za dodelitev javnih sredstev za gradnjo visokozmogljivih mobilnih omrežij 5G na prizadetih območjih.
IX. ZAČASNI UKREPI NA PODROČJU PRAVOSODJA IN DAVČNE IZVRŠBE
(izvzetje prejemkov iz izvršbe in stečajne mase)
(1) Prejemki, izplačani dolžniku, ki je upravičenec po tem zakonu, razen prejemkov, ki so nadomestilo plače ali plačilo za opravljene storitve, so izvzeti iz izvršbe po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 – ZST-1, 45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl. US, 53/14, 58/14 – odl. US, 54/15, 76/15 – odl. US, 11/18, 53/19 – odl. US, 66/19 – ZDavP-2M, 23/20 – SPZ-B, 36/21, 81/22 – odl. US in 81/22 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZIZ) in iz davčne izvršbe po ZDavP-2.
(2) Prejemki iz prejšnjega odstavka so izvzeti tudi iz stečajne mase v postopku osebnega stečaja po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, 178/21 – popr., 196/21 – odl. US, 157/22 – odl. US, 35/23 – odl. US, 57/23 – odl. US in 102/23).
(3) Ne glede na 137. člen ZIZ in drugi odstavek 166. člena ZDavP-2 se na prejemke, ki so izvzeti iz izvršbe in stečajne mase na podlagi tega zakona, lahko poseže po treh mesecih od priliva.
X. ZAČASNI UKREPI NA PODROČJU KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA
(jamstvo Republike Slovenije za predplačila iz PRP 2014–2020 za obnovo in razvoj)
(1) Za zavarovanje predplačil na podlagi odločb, ki se nosilcem kmetijskih gospodarstev izdajo na podlagi 17. ali 18. člena Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 487), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2022/1033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 glede posebnega ukrepa za zagotovitev izjemne začasne podpore v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) kot odziv na vpliv ruske invazije na Ukrajino (UL L št. 173 z dne 30. 6. 2022, str. 34), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1305/2013/EU) iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, jamči Republika Slovenija. Jamstvo Republike Slovenije se šteje za enakovrednega garanciji iz prvega odstavka 63. člena Uredbe 1305/2013/EU.
(2) Jamstva za predplačila se izdajo nosilcem kmetijskih gospodarstev iz prejšnjega odstavka, ki so utrpela škodo zaradi poplav in plazov.
(3) Če znesek dejanskih izdatkov na podlagi odločbe iz prvega odstavka tega člena dodeljene podpore ne preseže zneska predplačila, Republika Slovenija izplača razliko med višino dejanskih izdatkov in višino izplačanega predplačila Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja.
(4) Jamstvo se sprosti, ko Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja ugotovi, da je znesek dejanskih izdatkov na podlagi odločbe iz prvega odstavka tega člena dodeljene podpore presegel znesek predplačila.
(5) Skupni znesek jamstev za predplačila nosilcem kmetijskih gospodarstev po tem členu znaša 7,053 milijonov eurov.
(ukrep obnove gozdnih cest)
(1) Obnova gozdne ceste, nujno potrebna za odpravo posledic poplav in plazov na cestno telo ali sosednja zemljišča, po tem zakonu je:
– manjše popravilo gozdne ceste, ki vključuje popravilo vozišča, naprav za vzdolžno odvodnjavanje meteorne vode, težnostnih zidov (gabioni, kašte, suhozidi) do višine 3 m, cevnih prepustov do premera 80 cm ali popravilo poškodovane tehnološke opreme;
– večje popravilo gozdne ceste, ki vključuje popravilo za gradnjo poškodovanih konstrukcijskih elementov, ki presegajo gabarite iz prejšnje alineje, oziroma odstop od lege obstoječe gozdne ceste največ do trikratne širine cestnega telesa.
(2) Ustrezna projektna dokumentacija za obnovo gozdne ceste iz prejšnjega odstavka tega člena je:
– popis del za manjše popravilo gozdne ceste, ki ga pripravi Zavod za gozdove Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod);
– načrt večjega popravila gozdne ceste, ki ga na podlagi projektnih pogojev zavoda izdela pooblaščeni inženir, ki izpolnjuje pogoje za projektiranje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
(3) Obnova gozdnih cest so vzdrževalna dela v javno korist. Pri obnovi gozdne ceste se šteje, da so potrebna dela izvedena v skladu s prostorskimi akti, tudi če se pri obnovi uporabi drugačna tehnična rešitev, kot je bila uporabljena pri gradnji prvotne gozdne ceste. Če se obnova gozdne ceste izvaja na območju varovanj in omejitev po posebnih predpisih, se za izvedbo del, ki predstavljajo obnovo, predpisana soglasja ali mnenja izdajo v 15 dneh od prejema popolne vloge za izdajo soglasja ali mnenja. Če v roku iz prejšnjega stavka predpisana soglasja ali mnenja niso izdana, se šteje, da so soglasja ali mnenja izdana, razen soglasij ali mnenj, ki se nanašajo na presojo sprejemljivosti vplivov na območju Natura 2000.
(4) Sredstva za ukrep obnove gozdnih cest se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.
(5) Ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, na podlagi končne ocene škode lokalni skupnosti, v kateri se nahajajo zaradi poplav oziroma plazov poškodovane gozdne ceste, izda informativni izračun, v katerem določi višino sredstev za obnovo gozdnih cest in seznam gozdnih cest ter opredeli, ali gre za manjše ali večje popravilo gozdne ceste.
(6) Če se lokalna skupnost ne strinja z informativnim izračunom, lahko v 15 dneh od vročitve vloži ugovor. Ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, preveri navedbe lokalne skupnosti in izda odločbo.
(7) Če lokalna skupnost zoper informativni izračun ne ugovarja ali ne predloži izjave o odpovedi pravicam v skladu z osmim odstavkom tega člena, velja informativni izračun za dokončno odločbo.
(8) Lokalna skupnost lahko v 30 dneh od prejema informativnega izračuna predloži nepreklicno pisno izjavo, da se odpoveduje pravicam iz informativnega izračuna. Ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, v tem primeru postopek ustavi.
(9) Dokumenti v postopku po tem členu se lokalnim skupnostim vročajo na njihov uradni elektronski naslov in veljajo za vročene 15. dan od odpreme.
(10) Sredstva za ukrep se lokalni skupnosti izplačajo v dveh obrokih, in sicer:
– prvi obrok v višini 40 odstotkov dodeljenih sredstev v 30 dneh po dokončnosti odločbe iz šestega oziroma sedmega odstavka tega člena in
– drugi obrok v višini predloženega zahtevka, vendar največ v višini 60 odstotkov dodeljenih sredstev.
(11) Zahtevek za izplačilo drugega obroka se vloži po izvedbi del. Zahtevki se vložijo od 1. januarja do 30. septembra v tekočem letu. Zahtevki, vloženi med 1. oktobrom in 31. decembrom, se zavržejo. Zahtevku se priložijo:
– kopije računov,
– izjava o prejetih javnih sredstvih za ista opravljena dela in
– prevzemni zapisnik zavoda.
(12) Ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, na podlagi zahtevka iz prejšnjega odstavka izplača sredstva, če so priložena dokazila iz prejšnjega odstavka in opravljena vsa dela po odločbi. Sredstva se ustrezno znižajo, če je lokalna skupnost za ista opravljena dela že prejela javna sredstva. Če zahtevku ni v celoti ugodeno, ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, izda odločbo.
(13) Lokalna skupnost, ki ne začne izvajati ukrepa v enem letu po dokončnosti odločbe, kar ugotovi zavod, mora v proračun Republike Slovenije vrniti že izplačana sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, drugi obrok pa se ji ne izplača.
(14) Lokalna skupnost, ki ne izvede del v višini prvega obroka ali ne vloži zahtevka za izplačilo drugega obroka, mora vrniti neporabljena sredstva, drugi obrok pa se ji ne izplača.
(15) Rok za vložitev zahtevka za izplačilo drugega obroka se izteče 30. septembra 2028.
XI. ZAČASNI UKREPI NA PODROČJU KOORDINACIJE GRADBENIH INVESTICIJ
(koordinacija gradbenih investicij)
(1) Minister, pristojen za prostor, s sklepom imenuje koordinacijsko skupino. Člani koordinacijske skupine so predstavniki državnih mnenjedajalcev in državnih nosilcev urejanja, ki sodelujejo pri pripravi projektov in prostorskih aktov. Koordinacijsko skupino vodi državni sekretar ministrstva, pristojnega za prostor.
(2) Investicije, pomembne za odpravo posledic poplav in plazov, so investicije, ki jih izvajajo investitorji, ki so državni organi, in organizacije ter investitorji državne infrastrukture zlasti na področju prometne, vodne, okoljske, energetske in druge infrastrukture, kulture, gospodarstva, zdravstva, vzgoje, izobraževanja, znanosti, športa, javne uprave, obrambe, stanovanjske gradnje (v nadaljnjem besedilu: investicije).
(3) Za pospešitev izvedbe investicij opravlja koordinacijska skupina naslednje naloge:
– koordinira pridobitev in uskladitev mnenj in odobritev, ki so pogoj za izvedbo investicije, v času priprave dokumentacije;
– spremlja pripravo državnih prostorskih aktov, s katerimi se načrtujejo prostorske ureditve in določa izvedbena regulacija prostora za realizacijo investicij, ter koordinira pridobivanje mnenj državnih nosilcev urejanja prostora in njihovo usklajevanje, če jih pripravljavec ni mogel uskladiti.
(4) Predlog investicije skupaj z obrazložitvijo pošlje na koordinacijsko skupino ministrstvo, v katerega pristojnost spada posamezna investicija, ali vladna služba za obnovo. Če predlog investicije ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka tega člena vodja koordinacijske skupine o tem obvesti predlagatelja. Če predlog investicije izpolnjuje pogoj iz drugega odstavka tega člena, koordinacijska skupina začne izvajati naloge iz prejšnjega odstavka najpozneje v 14 dneh od prejema predloga investicije in najpozneje v 30 dneh od prejema predloga investicije poda predlog o možni rešitvi za uskladitev mnenj oziroma soglasij.
(5) Koordinacijska skupina opravlja naloge iz druge alineje tretjega odstavka tega člena tudi za občinske prostorske akte, s katerimi se določa izvedbena regulacija prostora in načrtujejo prostorske ureditve, za realizacijo ureditev, pomembnih zaradi odprave posledic poplav in plazov, ter koordinira pridobivanje mnenj državnih nosilcev urejanja prostora in njihovo usklajevanje, če občina tega ni mogla uskladiti.
(6) Predlog za obravnavo občinskega prostorskega akta iz prejšnjega odstavka pošlje na koordinacijsko skupino občina. Če občinski prostorski akt ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega odstavka vodja koordinacijske skupine o tem obvesti občino. Če predlog izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka koordinacijska skupina začne izvajati koordiniranje pridobivanja mnenj državnih nosilcev urejanja prostora in njihovo usklajevanje najpozneje v 14 dneh od prejema predloga občinskega prostorskega akta in najpozneje v 30 dneh od prejema predloga občinskega prostorskega akta poda predlog o možni rešitvi za uskladitev mnenj.
(uskladitev vodne in druge infrastrukture)
Nosilci projektov vodne, prometne in energetske infrastrukture ter infrastrukture elektronskih komunikacij in druge infrastrukture na prizadetih območjih med seboj uskladijo projekte in gradnjo.
XII. ZAČASNI UKREPI NA PODROČJU UREJANJA PROSTORA
(objekti za odstranitev zaradi predvidenih protipoplavnih ukrepov)
Po postopku, določenem v 151.b in 151.c členu ZIOUPZP, se s sklepom vlade kot objekti za odstranitev določijo tudi objekti, ki ležijo na območju, kjer so predvideni državni ukrepi za preprečitev naravnih nesreč, brez katerih ni mogoče zagotoviti varnosti pred poplavami.
(načrtovanje območij nadomestitvenih objektov in območij odstranjenih objektov)
(1) Gradnja nadomestitvenih objektov se praviloma usmerja na obstoječa stavbna zemljišča v poselitvenih območjih, ki niso poplavno ogrožena.
(2) Lokacije nadomestitvenih stavb se ne načrtujejo na območjih, ogroženih zaradi zemeljskih ali hribinskih plazov, erozije ali zaradi poplav, ne glede na stopnjo njihove poplavne ogroženosti.
(3) Če je zaradi gradnje nadomestitvenih objektov treba sprejeti nov občinski prostorski izvedbeni akt ali spremembe in dopolnitve veljavnega prostorskega akta, se v tem prostorskem aktu na območjih, določenih v sklepu vlade iz 151.c člena ZIUOPZP ali 87. člena tega zakona, določi izvedbena regulacija prostora, ki je sprejemljiva glede na ogroženost zaradi poplav, erozije ter zemeljskih ali hribinskih plazov.
(4) Za pripravo prostorskih aktov iz prejšnjega odstavka se uporabijo vsi razpoložljivi podatki in že izdelane strokovne podlage.
(5) Nosilci urejanja prostora predložijo mnenje k prostorskemu aktu iz tretjega odstavka tega člena v 30 dneh od prejema vloge. Če mnenja v tem času ne izdajo, se šteje, da nimajo pripomb k prostorskemu aktu, razen mnenj, ki se nanašajo na presojo sprejemljivosti vplivov na območje Natura 2000.
(rok za odstranitev objektov)
(1) Vladna služba za obnovo uredi odstranitev objektov iz 151.c člena ZIUOPZP in 87. člena tega zakona v enem letu od pridobitve lastninske pravice in posesti države. Stroški odstranitve se krijejo iz proračuna Republike Slovenije.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se odstranitev objekta izvede v treh mesecih od izselitve oseb, ki na lastno odgovornost bivajo v objektu v skladu z drugim odstavkom 23. člena tega zakona.
XIII. ZAČASNI UKREPI NA PODROČJU STROŠKOV IZVEDBE PRIKLJUČKOV NADOMESTITVENIH OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO
(strošek izvedbe priključka)
Stroški izvedbe priključkov nadomestnih in nadomestitvenih objektov na gospodarsko javno infrastrukturo, ki zajemajo projektiranje in gradnjo priključka, se financirajo iz proračuna Republike Slovenije.
XIV. ZAČASNI UKREPI NA PODROČJU OBNOVE VODNE INFRASTRUKTURE
(sanacija vodne infrastrukture, drugih vodnih objektov, namenjenih za varstvo pred škodljivim delovanjem voda, in vodnih teles)
(1) Sanacija vodne infrastrukture, drugih vodnih objektov, namenjenih za varstvo pred škodljivim delovanjem voda, v upravljanju ministrstva, pristojnega za vode, in vodnih teles iz 97. člena ZV-1 po poplavah in plazovih na prizadetih območjih je v javnem interesu.
(2) Program sanacije se financira iz proračuna Republike Slovenije.
(3) Ukrep sanacije iz prvega odstavka tega člena so vzdrževalna dela v javno korist.
(4) Pri sanaciji iz prvega odstavka tega člena se zaradi zmanjševanja poplavne ogroženosti lahko določijo dodatne razlivne površine ter ukrepi za zagotovitev pretočnosti strug obstoječih ali v poplavah novonastalih vodnih teles.
(5) Pri sanaciji iz prvega odstavka tega člena se šteje, da so dela izvedena v skladu s prostorskimi akti, če so izvedena na vodnem in priobalnem zemljišču prvotnega objekta vodne infrastrukture ter na območju drugih vodnih objektov in naprav ali ureditev v upravljanju ministrstva, pristojnega za vode.
(6) Če se ukrepi iz tega člena izvajajo na območju varovanj in omejitev po posebnih predpisih, se za izvedbo del, ki predstavljajo sanacijo iz prvega odstavka tega člena, predpisana soglasja ali mnenja izda v 15 dneh od prejema popolne vloge za izdajo soglasja ali mnenja. Če v roku iz prejšnje povedi predpisana soglasja ali mnenja niso izdana, se šteje, da so soglasja ali mnenja izdana, razen soglasij ali mnenj, ki se nanašajo na presojo sprejemljivosti vplivov na območje Natura 2000.
(7) Pri načrtovanju in izvedbi ukrepov iz tega člena, zlasti izven poseljenih območij, se preveri možnost uporabe na naravi temelječih rešitev, zlasti uravnavanja pretoka vode ob upoštevanju naravnih procesov, ki zagotavljajo zmanjšanje odtekanja oziroma pretoka vode, zmanjšanje prisotnosti onesnaževal v vodi, ter zmanjšano poplavljanje poseljenih območij, razen če izvedba teh ukrepov ne zagotavlja enake učinkovitosti zagotavljanja zmanjševanja poplavne ogroženosti.
(poseg v lastninsko pravico)
(1) Za uresničitev namena sanacije iz prejšnjega člena se lahko lastninska ali druga stvarna pravica na nepremičninah odvzame ali omeji po postopku in na način, določen z zakonom, ki ureja razlastitev nepremičnin in omejitev lastninske pravice, razen če ta zakon določa drugače.
(2) Nepremičnine, za katere je za uresničitev namena sanacije iz prejšnjega člena, nujno potrebna razlastitev ali omejitev lastninske pravice, se določijo s sklepom vlade, v katerem se opredeli in utemelji, da je razlastitev ali omejitev lastninske pravice nujno potrebna in v javno korist. Predlagatelj sklepa vlade za ugotovitev javne koristi je ministrstvo, pristojno za vode. Sklep vlade o ugotovitvi javne koristi se pripravi na podlagi strokovnih utemeljitev, v katerih se po pravilih stroke ugotovijo in izkažejo razlogi za nujnost sanacijskih ukrepov. Pred sprejetjem sklepa vlade o ugotovitvi javne koristi se predlog tega sklepa javno razgrne za najmanj 15 dni, o kraju in času javne razgrnitve se javnost obvesti z javnim naznanilom.
(3) Ne glede na 204. člen ZUreP-3 se šteje, da je javna korist iz prejšnjega odstavka izkazana s sklepom vlade o ugotovitvi javne koristi.
(4) Razlastitveni postopki za nepremičnine po sklepu vlade o ugotovitvi javne koristi se štejejo za nujne postopke, upravni organ odloča prednostno, pritožba zoper odločbo o razlastitvi pa ne zadrži prenosa lastninske pravice.
(5) Ne glede na 215. člen ZUreP-3 lahko za namen izvedbe sanacije iz prejšnjega člena investitor prevzame posest na nepremičninah, potrebnih za izvedbo ukrepov iz prejšnjega člena pod pogojem, da v 30 dneh po vročitvi ponudbe za odkup z lastnikom nepremičnine po pogajanjih ni uspel skleniti pogodbe o prodaji nepremičnine, z dnem položitve zneska pri notarju ali sodišču v višini ocenjene odškodnine za to nepremičnino in varščino v višini ene polovice ocenjene odškodnine za morebitno drugo škodo, če je s sklepom vlade iz drugega odstavka ugotovljena javna korist. Varščina se vračuna v odškodnino za razlaščeno nepremičnino, če pa jo presega, se v preseženem delu vrne razlastitvenemu upravičencu. Upravni organ, pri katerem se vodi razlastitveni postopek izda odločbo o razlastitvi po predložitvi dokazila o položitvi odškodnine in varščine.
(6) V notarskem zapisu ali zapisniku o prevzemu denarja v hrambo iz prejšnjega odstavka mora biti določen rok hrambe zneska iz prejšnjega odstavka do izpolnitve pogoja za izplačilo odškodnine. Kot pogoj za izplačilo razlastitvenemu zavezancu ali drugi upravičeni osebi mora biti določena predložitev sporazuma o odškodnini ali pravnomočne odločbe o razlastitvi in dokazilo, da razlastitveni zavezanec razlaščene nepremičnine nima več v posesti.
XV. ZAČASNI UKREPI NA PODROČJU ODSTRANJEVANJA NAPLAVIN IN PLAVJA
(odstranjevanje plavja in odvzem naplavin)
Ne glede na 3. točko tretjega odstavka 22. člena ZVO-2 se odstranjeno plavje in odvzete naplavine, ki so odvzete v okviru izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe urejanja voda in niso onesnažene z nevarnimi snovmi, lahko uporabijo v svojem prvotnem stanju za gradnjo na drugem kraju, kot so bile odvzete, če gre za sanacijo iz 91. člena tega zakona ali za vzdrževanje gospodarske javne infrastrukture na prizadetih območjih.
XVI. ZAČASNI UKREPI NA PODROČJU VODNEGA POVRAČILA
(odlog plačila vodnega povračila)
(1) Imetnik vodne pravice za posebno rabo vode iz prvega odstavka 125. člena ZV-1 oziroma prvega odstavka 136. člena ZV-1 na prizadetem območju lahko zaprosi za odlog plačila vodnega povračila iz 124. člena ZV-1, in sicer za največ 12 mesecev od dokončnosti odločbe o odmeri vodnega povračila.
(2) Ukrep iz prejšnjega odstavka je državna pomoč, ki se lahko izvaja po pravilu de minimis v skladu s 133. členom tega zakona.
XVII. ZAČASNI UKREPI NA PODROČJU IZDAJE VODNEGA SOGLASJA ALI MNENJA
(strokovna ocena za izdajo vodnega soglasja ali mnenja)
(1) Vodno soglasje ali mnenje za novogradnjo, nujno rekonstrukcijo ali rekonstrukcijo objektov ter vzdrževalna dela v javno korist na prizadetih območjih lahko temelji na predhodno izdelani strokovni oceni.
(2) Strokovno oceno iz prejšnjega odstavka izdela ministrstvo, pristojno za vode, in pooblaščeni strokovnjak s področja gradbeništva v 15 dneh od prejetja vloge za izdajo vodnega soglasja ali mnenja.
(3) Strokovna ocena iz prvega odstavka tega člena vsebuje elemente za opredelitev poplavne ogroženosti posegov iz prvega odstavka tega člena in se izdela na podlagi obstoječih strokovnih podlag, analiz preteklih poplavnih dogodkov, ugotovitev terenskih ogledov, upoštevanja pravil stroke ter po proučitvi spremenjenih razmer, ki so posledica poplav in plazov.
(neizvajanje vodne pravice, podeljene z vodnim dovoljenjem)
Ne glede na 1. točko prvega odstavka 135. člena ZV-1 vodna pravica, podeljena z vodnim dovoljenjem za rabo vode na prizadetem območju, preneha, če imetnik ni začel z rabo vode v roku, določenem v dovoljenju, ali v petih letih od uveljavitve tega zakona ni pridobil dovoljenja za poseg v prostor in graditev objektov ali pet let od uveljavitve tega zakona ne izvaja vodne pravice.
XVIII. ZAČASNI UKREPI NA PODROČJU PLAZOV
(predaja in javna dostopnost geološko – geotehničnih podatkov)
(1) Naročnik geološko-geotehničnih raziskav, ki zbira podatke o lastnostih podpovršja na prizadetih območjih, ter izvajalec inženirsko-geološkega, hidrogeološkega in geotehničnega monitoringa na plazljivih območjih ministrstvu, pristojnemu za odpravo posledic naravnih nesreč, pošlje rezultate terenskih in laboratorijskih preiskav o lastnostih podpovršja ter rezultate monitoringa naravnih pojavov, vključno s popisi vrtin v izvirni obliki v enem mesecu po pridobitvi podatkov.
(2) Ministrstvo, pristojno za odpravo posledic naravnih nesreč, zbira od investitorjev, države in občin podatke o pojavih pobočnih masnih premikov (na primer plazov, tokov sedimentov, kamninskih podorov in sorodnih pojavov).
(3) Zbiranje podatkov iz prvega in drugega odstavka tega člena je v javnem interesu. Ministrstvo, pristojno za odpravo posledic naravnih nesreč, zagotovi javno dostopnost teh podatkov.
(4) Podatke o evidentiranih plazovih, podatke zbrane na podlagi prvega odstavka tega člena in druge podatke o verjetnosti za nastanek plazov in sorodnih pojavov se upošteva pri prostorskem načrtovanju in načrtovanju sanacijskih in obnovitvenih ukrepov na prizadetih območjih na celotnem vplivnem območju.
(nujni geotehnični ukrepi)
(1) Nujni geotehnični ukrepi, kot so izvedba drenaž, drugih objektov odvajanja podzemnih voda, gradnja podpornih konstrukcij (na primer pilotne stene ali težnostni zidovi), ki so v skladu z ugotovitvami geotehnične stroke potrebni zaradi sanacije plazov in preprečitve plazenja določenega področja kot posledice poplav in plazov, in jih je zaradi varovanja zdravja ali življenja večjega števila ljudi oziroma premoženja večje vrednosti, zlasti naselij ali objektov javne infrastrukture, kot so ceste ali železnice, na prizadetih območjih treba nemudoma izvesti, se na prizadetih območjih izvedejo smiselno po določbah o zavarovanju stvari v skladu z zakonom, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč.
(2) Za uresničitev namena iz prejšnjega odstavka se lahko lastninska ali druga stvarna pravica na nepremičninah odvzame ali omeji po postopku in na način, določen z zakonom, ki ureja razlastitev nepremičnin in omejitev lastninske pravice, razen če ta zakon določa drugače.
(3) Nepremičnine, za katere je za uresničitev namena izvedbe nujnih geotehničnih ukrepov iz prvega odstavka tega člena nujno potrebna razlastitev ali omejitev lastninske pravice, se določijo s sklepom vlade ali občinskega sveta, v katerem se opredeli in utemelji, da je razlastitev ali omejitev lastninske pravice nujno potrebna in v javno korist. Predlagatelj sklepa za ugotovitev javne koristi je ministrstvo, pristojno za vode, ali župan. Sklep vlade ali občinskega sveta o ugotovitvi javne koristi se pripravi na podlagi strokovnih utemeljitev, v katerih se po pravilih stroke ugotovijo in izkažejo razlogi za nujnost izvedbe geotehničnih ukrepov. Pred sprejetjem sklepa vlade ali občinskega sveta o ugotovitvi javne koristi se predlog tega sklepa javno razgrne za najmanj 15 dni, o kraju in času javne razgrnitve se javnost obvesti z javnim naznanilom.
(4) Ne glede na 204. člen ZUreP-3 se šteje, da je javna korist iz prejšnjega odstavka izkazana s sklepom vlade ali občinskega sveta o ugotovitvi javne koristi.
(5) Razlastitveni postopki za nepremičnine po sklepu vlade ali občinskega sveta o ugotovitvi javne koristi se štejejo za nujne postopke, upravni organ odloča prednostno, pritožba zoper odločbo o razlastitvi pa ne zadrži prenosa lastninske pravice.
(6) Ne glede na 215. člen ZUreP-3 lahko za namen izvedbe nujnih geotehničnih ukrepov iz prvega odstavka tega člena investitor prevzame posest na nepremičninah, potrebnih za izvedbo teh ukrepov pod pogojem, da v 30 dneh po vročitvi ponudbe za odkup z lastnikom nepremičnine po pogajanjih ni uspel skleniti pogodbe o prodaji nepremičnine, z dnem položitve zneska pri notarju ali sodišču v višini ocenjene odškodnine za to nepremičnino in varščine v višini ene polovice ocenjene odškodnine za morebitno drugo škodo, če je s sklepom vlade iz tretjega odstavka tega člena ugotovljena javna korist. Varščina se vračuna v odškodnino za razlaščeno nepremičnino, če pa jo presega, se v preseženem delu vrne razlastitvenemu upravičencu. Upravni organ, pri katerem se vodi razlastitveni postopek, izda odločbo o razlastitvi po predložitvi dokazila o položitvi odškodnine in varščine.
(7) V notarskem zapisu ali zapisniku o prevzemu denarja v hrambo iz prejšnjega odstavka mora biti določen rok hrambe zneska iz prejšnjega odstavka do izpolnitve pogoja za izplačilo odškodnine. Kot pogoj za izplačilo razlastitvenemu zavezancu ali drugi upravičeni osebi mora biti določena predložitev sporazuma o odškodnini ali pravnomočne odločbe o razlastitvi in dokazilo, da razlastitveni zavezanec razlaščene nepremičnine nima več v posesti.
XIX. ZAČASNI UKREPI NA PODROČJU SPODBUJANJA REGIONALNEGA RAZVOJA
(spodbujanje regionalnega razvoja)
(1) Z namenom odprave posledic naravnih nesreč in spodbujanja regionalnega razvoja na prizadetih območjih vlada sprejme program ukrepov razvojnih spodbud na področju gospodarskega, okoljskega, družbenega in kulturnega razvoja ter razvoja človeških virov. Program ukrepov razvojnih spodbud pripravi ministrstvo, pristojno za regionalni razvoj, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za finance. S programom se določijo ukrepi, časovni in finančni okvir ukrepov ter spremljanje izvajanja programa. O izvajanju programa ukrepov razvojnih spodbud ministrstvo, pristojno za regionalni razvoj, najmanj enkrat letno poroča vladi.
(2) Ukrepe razvojnih spodbud izvajajo ministrstva, regionalne razvojne agencije, območna razvojna partnerstva in javni skladi.
(3) Upravičenci do spodbud so lahko občine, pravne osebe javnega in zasebnega prava ter fizične osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost.
(4) Za ukrepe razvojnih spodbud, določene s programom ukrepov razvojnih spodbud, se upravičenci izberejo na podlagi javnega razpisa, v skladu s predpisi s področja javnih financ.
(5) Kadar imajo ukrepi značaj državnih pomoči, se dodeljujejo v skladu s predpisi, ki urejajo dodeljevanje državnih pomoči. Merila in pogoji dodeljevanja državnih pomoči se določijo v programu ukrepov razvojnih spodbud.
XX. ZAČASNI UKREP POROŠTVA DRŽAVE ZA KREDITE IN SUBVENCIJA POGODBENE OBRESTNE MERE
1. oddelek: SPLOŠNE DOLOČBE POGLAVJA
V tem poglavju zakon določa upravičene kreditojemalce, vrsto in namen kreditov, za katere se izda poroštvo in subvencionira pogodbena obrestna mera po tem zakonu, pooblaščeno institucijo ter postopke unovčevanja in spremljanja poroštev Republike Slovenije za obveznosti iz kreditov, najetih pri banki ali hranilnici, ki je v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, pridobila dovoljenje za opravljanje bančnih storitev, ter banki ali hranilnici države članice, ki v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, ustanovi podružnico na območju Republike Slovenije oziroma je v skladu s tem zakonom upravičena neposredno opravljati bančne storitve na območju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: banka).
(pooblastilo in nadomestilo SID banki)
(1) Republika Slovenija s tem zakonom pooblašča SID – Slovensko izvozno in razvojno banko, d.d., Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: SID banka), da v njenem imenu in za njen račun opravlja vse posle v zvezi s spremljanjem in unovčevanjem poroštev, da spremlja in izvaja vse potrebne ukrepe za uveljavljanje regresnih terjatev ter da po plačilu poroštva preveri izpolnjevanje pogojev po tem zakonu, na podlagi katerih je banka odobrila kredit s poroštvom države. SID banka opravlja tudi naloge glede zbiranja, preverjanja upravičenosti in pošiljanja zahtevkov bank za plačilo subvencije pogodbene obrestne mere za kredite po tem poglavju.
(2) SID banka pripravi strukture podatkov v posameznih poročilih bank in navodila za poročanje bank ter jih objavi na svojih spletnih straneh.
(3) SID banki za izvajanje vseh poslov iz prvega odstavka tega člena pripada nadomestilo, ki se izračuna v višini celotnih stroškov, ugotovljenih na podlagi vsakokrat veljavnih Sodil za razporejanje posrednih stroškov izvajanja dejavnosti po pooblastilu Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: sodila), sprejetih in revidiranih v skladu z Zakonom o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 33/11). SID banka obračun za nadomestilo izda mesečno, prvič po preteku meseca, ki sledi mesecu objave tega zakona v Uradnem listu Republike Slovenije.
(4) Po prejemu poročila revizorja glede izračuna po sodilih SID banka najpozneje v desetih delovnih dneh naredi poračun nadomestila za preteklo leto in ga skupaj s poročilom revizorja in preglednico stroškov (dela, storitev, materiala, davkov, članarin in amortizacije) pošlje ministrstvu, pristojnemu za finance. K poračunu SID banka priloži morebitne druge podatke, ki jih določita ministrstvo, pristojno za finance, in SID banka. Ne glede na poračun, ki se opravi na podlagi poročila revizorja, SID banka že v času od 1. januarja vsakega leta do priprave poračuna glede višine mesečnega nadomestila upošteva izračun višine nadomestila po sodilih za preteklo leto, za čas do prvega izračuna po sodilih pa izračun po sodilih za izvajanje pooblastil po Zakonu o stanovanjski jamstveni shemi za mlade (Uradni list RS, št. 54/22) v letu 2022. Če iz poračuna izhaja, da je SID banka prejela nižji znesek nadomestil, SID banka ministrstvu, pristojnemu za finance, izstavi račun za plačilo razlike. Če iz poračuna izhaja, da je SID banka prejela višji znesek nadomestil, SID banka v petih delovnih dneh o tem obvesti ministrstvo, pristojno za finance, izstavi dobropis in zaprosi za plačilne instrukcije za nakazilo preveč prejetih nadomestil, ki ga bo izvedla v 15 dneh od prejema plačilnih instrukcij.
(5) SID banka bo pri naročilu revizij sodil izbranemu revizorju razkrila, da se sodila uporabljajo za izračun nadomestila po tem zakonu in da bo revizorjevo poročilo uporabljeno pri obračunu nadomestila ter poslano ministrstvu, pristojnemu za finance.
(6) SID banka pošilja ministrstvu, pristojnemu za finance, obračun v elektronski obliki (e-račun).
(7) Ministrstvo, pristojno za finance, plačuje nadomestilo na račun, ki ga SID banka navede na računu, v 30 dneh po preteku meseca, ki sledi mesecu, za katerega je bilo obračunano nadomestilo. SID banka bo račun za mesečno nadomestilo izstavila v 15 dneh po preteku meseca, za katerega obračuna nadomestilo.
(1) SID banka preverja skladnost pogojev kredita z določbami tega zakona naknadno v treh mesecih po izplačanem poroštvu.
(2) Za nadzor nad namensko porabo sredstev kredita, zavarovanega s poroštvom države v skladu s tem zakonom, je odgovorna banka, ki nadzor izvaja na način in v skladu z običajno bančno prakso.
(3) Za preverjanje nadzora banke iz prejšnjega odstavka je odgovorna SID banka.
(4) Banka SID banki na njeno zahtevo pošlje vso dokumentacijo, ki je potrebna za izvedbo nadzora po tem členu. Banka mora SID banki na njeno zahtevo izkazati, da ima vzpostavljen mehanizem, ki zagotavlja prenos prednosti in koristi poroštva po tem poglavju na kreditojemalce.
(5) V primeru unovčitve poroštva po tem zakonu mora banka SID banki poslati poročilo o opravljenem nadzoru iz drugega odstavka tega člena.
(6) Če SID banka ugotovi, da je banka kredit odobrila v nasprotju s pogoji iz tega zakona, banki pošlje zahtevek za vrnitev zneska izplačanega poroštva skupaj z zamudnimi obrestmi od dne izplačila poroštva do dne vračila izplačanega poroštva na račun Republike Slovenije in o tem obvesti ministrstvo, pristojno za finance. Če banka zavrne vračilo zneska izplačanega poroštva ali banka SID banki v predpisanem roku ne pošlje zahtevane dokumentacije, SID banka zadevo odstopi v obravnavo Državnemu odvetništvu Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državno odvetništvo) in o tem obvesti ministrstvo, pristojno za finance.
(7) Če SID banka ugotovi, da so bila sredstva kredita porabljena v nasprotju z namenom tega zakona, mora kreditojemalec vrniti vsa izplačana nepovratna sredstva po tem poglavju skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izplačila nepovratnih sredstev dalje.
2. oddelek: POROŠTVO ZA KREDITE FIZIČNIH OSEB
(1) Poroštva po tem zakonu se lahko izdajo bankam za zavarovanje obveznosti glavnice iz na novo najetih kreditov polnoletnih fizičnih oseb s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, najetih pri bankah za obnovo ali nadomestitev doma zaradi poplav in plazov (v nadaljnjem besedilu: kreditojemalec).
(2) Za obnovo oziroma nadomestitev doma se za namene tega zakona šteje odprava neposredne škode na nepremičnini, ki je v lasti kreditojemalca, in na kateri ima prijavljeno stalno prebivališče ter je neposredno pred poplavami in plazovi v njej prebival. Odprava škode se izvaja z rekonstrukcijo, manjšo rekonstrukcijo ali vzdrževanjem objekta, kot to opredeljuje zakon, ki ureja graditev objektov. Za nadomestitev doma se šteje lastna gradnja nadomestitvenega objekta na drugi lokaciji oziroma nadomestnega objekta.
(3) Posamezni kreditojemalec sme za financiranje obnove ali nadomestitve doma najeti le en kredit s poroštvom po tem zakonu.
(4) Opredelitev namena kredita in izjava pogodbenih strank glede izpolnjevanja pogojev iz tega zakona sta del kreditne pogodbe.
(5) Črpanje sredstev kredita je namensko in kreditojemalec porabo sredstev dokazuje s pisnimi dokazili. S sredstvi kredita je mogoča tudi refundacija že plačanih računov, iz katerih izhaja, da sta bila blago ali storitev uporabljena za obnovo v poplavah in plazovih prizadete nepremičnine, ki je predmet financiranja s kreditom po tem zakonu. V primeru nadomestitve mora iz kreditne pogodbe izhajati, da se sredstva kredita nakazujejo namensko, na podlagi izdanih računov, izrecno na transakcijske račune prodajalcev, izvajalcev, podizvajalcev oziroma dobaviteljev.
(6) Vsota zneska kredita za obnovo doma po tem zakonu in sredstev, dodeljenih kot izplačilo zavarovalnega zneska, prejetih donacij ter prejetih javnih sredstev za odpravo posledic poplav in plazov za isto škodo ne sme biti večja od dejanske škode, ki so jo v skladu z veljavno metodologijo ugotovile in popisale občinske komisije ter jo je potrdila Državna komisija za oceno škode. Kreditojemalec mora vlogi za kredit priložiti dokazilo o višini dejanske škode, izjavo glede višine prejetih donacij in nepovratnih javnih sredstev ter glede višine prejetih sredstev izplačil zavarovalnih zneskov za isto škodo, ob črpanju kredita pa mora banki predložiti še dokumentacijo, iz katere so razvidni stroški, ki so financirani s kreditom po tem zakonu.
(7) Vsota zneska kredita za nadomestitev doma po tem zakonu in sredstev, dodeljenih kot izplačilo zavarovalnega zneska, prejetih donacij ter prejetih javnih sredstev za odpravo posledic poplav in plazov za isto škodo, ne sme biti večja od predračunske vrednosti gradbenih del nadomestitvenega objekta. Kreditojemalec mora vlogi za kredit priložiti dokumentacijo, iz katere je razvidna vrednost nadomestitvenega objekta, ki bo financiran s kreditom po tem zakonu, izjavo glede višine prejetih donacij in nepovratnih javnih sredstev ter glede višine prejetih sredstev izplačil zavarovalnih zneskov za isto škodo.
(krediti, za katere se izdajajo poroštva)
(1) Poroštva po tem zakonu se lahko izdajajo za obveznosti iz naslova glavnice kredita kreditojemalcev iz na novo sklenjenega namenskega kredita s fiksno pogodbeno obrestno mero za obnovo ali nadomestitev doma z naslednjimi osnovnimi značilnostmi:
1. glavnica kredita sme znašati največ 100.000 eurov;
2. ročnost posameznega kredita pomeni dobo odplačevanja kredita od zapadlosti prvega obroka do zapadlosti zadnjega obroka kredita, ki ne sme biti daljša od deset let oziroma skupaj z morebitnimi reprogrami ne daljša od 15 let;
3. fiksna obrestna mera, ki mora biti nižja od trimesečnega EURIBOR na dan vloge za kredit ali ugodnejša od redne ponudbe banke, kar vse banka objavi na svojih spletnih straneh;
4. omejitve glede fiksne obrestne mere se izpolnijo pred subvencijo obrestne mere;
5. kreditojemalec ne plača nobenih stroškov odobritve kredita, spremljave ali drugih stroškov, razen stroškov zavarovanja in izterjave;
6. valuta kredita je euro;
7. terjatev banke iz kreditne pogodbe, zavarovana s poroštvom po tem zakonu, mora biti najmanj v enakem položaju kot terjatve banke iz morebitnih drugih pogodb do istega kreditojemalca;
8. iz kreditne pogodbe, ki jo skleneta banka in kreditojemalec, mora biti jasno in natančno razvidno, za katere namene je bil dan kredit, za katerega je izdano poroštvo;
9. banka prednosti in koristi, ki jih pridobi s poroštvom po tem zakonu, v celoti prenese na kreditojemalce.
(2) Terjatev po kreditni pogodbi, zavarovani s poroštvom države po tem zakonu, mora biti zavarovana z zastavno pravico na nepremičnini, ki se financira s kreditom, na način, ki zagotavlja poplačilo terjatve, ali z zavarovalno polico.
(3) Kreditojemalci lahko nepremičnino, ki je predmet financiranja s kreditom po tem oddelku, odtujijo samo v primeru poplačila celotnega kredita. Prepoved se določi v kreditni pogodbi.
105. člen
(1) Republika Slovenija daje po tem zakonu nepovratna sredstva v obliki subvencije pogodbene obrestne mere v polni višini.
(2) Nepovratna sredstva bankam kvartalno izplačuje ministrstvo, pristojno za finance, na podlagi kvartalnih zahtevkov bank v 15 delovnih dneh od prejema zahteve za plačilo.
(3) Sredstva iz prejšnjega odstavka se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije.
(4) Banke sporočijo podatke za plačilo subvencije pogodbene obrestne mere v skladu z navodili SID banke iz drugega odstavka 101. člena tega zakona in v rokih, kot jih določa drugi odstavek 110. člena tega zakona.
(omejitev skupnega zneska poroštev)
(1) Skupni znesek poroštev za kredite fizičnim osebam po tem zakonu znaša 200 milijonov eurov in se ne všteva v kvoto poroštev, določeno z zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije.
(2) SID banka spremlja obseg sklenjenih kreditnih pogodb, ki so jih banke sklenile s kreditojemalci v skladu s tem oddelkom, in porabo poroštvene kvote, pri čemer razpoložljivo poroštveno kvoto enkrat mesečno objavi na svoji spletni strani.
(3) Banke enkrat mesečno pošljejo SID banki informacije in podatke o sklenjenih kreditnih pogodbah s fizičnimi osebami v skladu s tem zakonom.
(1) Republika Slovenija izdaja poroštva v višini 100 odstotkov glavnice, za kredite za obnovo doma po kreditnih pogodbah, sklenjenih v skladu s tem zakonom, najpozneje do vključno 30. junija 2024, in za kredite za nadomestitev doma po kreditnih pogodbah, sklenjenih v skladu s tem zakonom, najpozneje do vključno 31. decembra 2025. Poroštvo je izdano s sklenitvijo kreditne pogodbe, ki izpolnjuje pogoje po tem zakonu.
(2) Poroštvo po tem zakonu je nepreklicno, brezpogojno in se unovči na prvi pisni poziv banke.
(3) Za poroštva po tem zakonu se uporabljajo določbe o poroštvu iz zakona, ki ureja obligacijska razmerja, razen če ta zakon določa drugače.
(4) V primeru postopnega zmanjševanja obveznosti kreditojemalca, za izpolnitev katere odgovarja Republika Slovenija, se sorazmerno zmanjšuje tudi obveznost Republike Slovenije.
(1) Banka SID banki pošlje pisno ali elektronsko zahtevo za izpolnitev poroštvene obveznosti Republike Slovenije z identifikacijskimi podatki za izvedbo plačila.
(2) SID banka vodi evidenco vseh prejetih zahtevkov bank. O vsakem prejetem zahtevku banke SID banka najpozneje naslednji delovni dan z elektronskim sporočilom obvesti ministrstvo, pristojno za finance.
(3) SID banka izvaja posle unovčevanja poroštev, kar pomeni prejem in pregled zahtevkov bank za unovčitev poroštva za kreditno obveznost iz naslova glavnice kredita, preveritev izračuna, končno potrditev zneska za izplačilo in pošiljanje poziva ministrstvu, pristojnemu za finance, v izplačilo poroštva. SID banka opravi pregled zahtevka banke za izplačilo poroštva na podlagi:
1. kreditne pogodbe, sklenjene na podlagi tega zakona;
2. cenitve dejanske škode, potrjene s strani Državne komisije za oceno škode, in na podlagi dokumentacije, iz katere so razvidni stroški, ki se financirajo s kreditom, za namen nadomestitvene gradnje pa dokumentacije, iz katere je razvidna vrednost nadomestitvenega oziroma nadomestnega objekta;
3. dokazila o odstopu banke od kreditne pogodbe;
4. dokazila o tem, da kreditojemalec ni poravnal dospele obveznosti;
5. izjave banke, da ji s kreditojemalcem, ob upoštevanju posamezne okoliščine kreditojemalca in njegove zmožnosti plačevanja, ni uspelo skleniti dogovora, ki bi kreditojemalcu omogočil lažje odplačevanje zapadlih obveznosti v skladu z njeno politiko ravnanja za primer, ko kreditojemalec zamuja s plačili zapadlih obveznosti, ki jo predpisuje zakonodaja, ki ureja kreditiranje potrošnikov;
6. izjave glede pridobljenih nepovratnih sredstev iz proračuna Republike Slovenije ali občinskega proračuna ter glede prejetih donacij in sredstev izplačil zavarovalnih zneskov.
(4) Banka SID banki za primer unovčenja poroštva pošlje pisno ali elektronsko zahtevo za izpolnitev obveznosti Republike Slovenije najpozneje v šestih mesecih od odstopa od kreditne pogodbe ali od nastopa redne zapadlosti iz kreditne pogodbe, zavarovane s poroštvom Republike Slovenije.
(5) Banka SID banki na njeno zahtevo pošlje tudi dodatno dokumentacijo, potrebno za pregled zahtevka za unovčitev poroštva, za pošiljanje podatkov ministrstvu, pristojnemu za finance, Finančni upravi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS) ali državnemu odvetništvu.
(6) SID banka poziv ministrstvu, pristojnemu za finance, iz tretjega odstavka tega člena pošlje v desetih delovnih dneh od potrjenega zahtevka banke. Poziv mora vsebovati:
1. polno ime banke,
2. polno ime kreditojemalca,
3. pozvani znesek unovčitve poroštva,
4. izjavo SID banke, da je višina pozvanega zneska v skladu s kreditnimi in poroštvenimi pogoji,
5. datum roka plačila,
6. izjavo banke, da ji s kreditojemalcem, ob upoštevanju posamezne okoliščine kreditojemalca in njegove zmožnosti plačevanja, ni uspelo skleniti dogovora, ki bi kreditojemalcu omogočil lažje odplačevanje zapadlih obveznosti v skladu z njeno politiko ravnanja za primer, ko kreditojemalec zamuja s plačili zapadlih obveznosti, ki jo predpisuje zakonodaja, ki ureja kreditiranje potrošnikov,
7. transakcijski račun banke,
8. številko sklica za plačilo.
(7) Republika Slovenija unovčeno poroštvo plača najpozneje v 15 delovnih dneh od prejema zahteve SID banke iz prvega odstavka tega člena, iz katere je razvidno, da kreditojemalec ni plačal dospele obveznosti iz kreditne pogodbe v višini, kot jo za namen predčasne zapadlosti celotnega kredita, določa zakonodaja, ki ureja kreditiranje potrošnikov.
(1) SID banka po unovčenju poroštva zaradi odpovedi kreditne pogodbe s strani banke ali zaradi neporavnanih terjatev ob nastopu redne zapadlosti kreditne pogodbe kreditojemalcu pošlje zahtevek za plačilo zneska kredita, za katerega je bilo unovčeno poroštvo po tem zakonu.
(2) Če kreditojemalec ne ugovarja obstoju in višini obveznosti iz prejšnjega odstavka v osmih dneh od prejema zahtevka za plačilo, se zahtevek za plačilo ne glede na določbe zakona, ki ureja davčni postopek, šteje za izvršilni naslov za izterjavo zneska kredita, za katerega je bilo unovčeno poroštvo po tem zakonu.
(3) FURS je pristojen na predlog SID banke v imenu in za račun Republike Slovenije izterjevati znesek kredita iz prejšnjega odstavka v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek. Pravica do izterjave zneska kredita zastara v rokih, ki so v zakonu, ki ureja davčni postopek, določeni za zastaranje pravice do izterjave davka.
(4) FURS v primeru, kadar obveznosti iz kredita, za katerega je bilo unovčeno poroštvo po tem zakonu, niso sporne, v imenu in za račun Republike Slovenije odloča o vlogah za odlog ali obročno odplačevanje obveznosti iz kredita, za katerega je bilo unovčeno poroštvo po tem zakonu, po merilih, ki po zakonu, ki ureja davčni postopek, veljajo za odlog in obročno plačevanje davka.
(5) Če kreditojemalec ugovarja obstoju in višini obveznosti iz prvega odstavka tega člena, SID banka v imenu in za račun Republike Slovenije začne postopke za izterjavo v skladu s predpisi o izvršbi in zavarovanju.
(6) V primeru izplačila poroštva preidejo vse stranske pravice do poplačila v sorazmernem deležu na Republiko Slovenijo.
(7) Če je nad kreditojemalcem, njegovim porokom ali zastaviteljem uveden postopek osebnega stečaja, mora banka obvestiti SID banko o začetku postopka najpozneje v enem mesecu po začetku postopka osebnega stečaja. SID banka pošlje državnemu odvetništvu najpozneje deset dni pred iztekom roka za prijavo terjatev oziroma potencialnih terjatev popolno dokumentacijo, ki izkazuje obstoj in višino terjatve oziroma potencialne terjatve Republike Slovenije.
(1) Banke SID banki mesečno poročajo do desetega delovnega dne v mesecu po stanju na zadnji dan preteklega meseca o obsegu sklenjenih kreditnih pogodb, ki so jih s kreditojemalci sklenile v skladu s tem zakonom.
(2) Banke poročajo SID banki po stanju na dan 31. marec, 30. junij, 30. september in 31. december o neodplačani glavnici kreditov po kreditnih pogodbah, ki so jih s kreditojemalci sklenile v skladu s tem zakonom, do desetega delovnega dne v mesecu, ki sledi navedenim datumom.
(3) Poročilo, pripravljeno v formatu XML, iz prvega in drugega odstavka tega člena vsebuje podatke, ki jih SID banka objavi na svoji spletni strani in jim doda XSD-shemo. Objavi tudi navodilo za poročanje bank in sporočanje sprememb podatkov.
(4) Pošiljanje podatkov bank SID banki poteka v elektronski obliki v XML-formatu in po komunikacijskem kanalu za poročanje, običajnem pri poslovanju bank.
(5) V primeru insolvenčnih postopkov nad kreditojemalci ali njihovimi poroki ali zastavitelji v obdobju do unovčitve poroštva morajo banke poslati SID banki vso dokumentacijo, ki jo SID banka potrebuje za prijavo terjatev po kreditni pogodbi, prijavljeni v poroštveno shemo, v insolvenčni postopek, in sicer najpozneje 30 dni pred iztekom roka za prijavo terjatev iz oklica o začetku postopka.
(6) Banka SID banko obvesti o predčasnem dokončnem odplačilu vsakega s poroštvom države zavarovanega kredita v enem mesecu od odplačila.
SID banka podatke iz poročil bank iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena pošlje ministrstvu, pristojnemu za finance, in sicer v desetih delovnih dneh po prejemu poročil bank, ter podatke o izterjavah unovčenih poroštev enkrat letno, do 20. januarja tekočega leta za preteklo leto.
(1) Poroštvo preneha, če:
– se ob izvedbi nadzora v skladu s 102. členom tega zakona ugotovi, da je bila kreditna pogodba sklenjena v nasprotju s tem zakonom in so kršitve nastale na strani banke, ali
– banka ne obvesti SID banke o začetku postopka osebnega stečaja v roku iz sedmega odstavka 109. člena tega zakona.
(2) V primeru prenehanja poroštva iz prejšnjega odstavka in že unovčenega poroštva mora banka vrniti vse zneske, ki so ji bili izplačani, skupaj s subvencijo pogodbene obrestne mere ter z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema plačila poroštva do dneva vračila.
3. oddelek: POROŠTVO ZA KREDITE GOSPODARSKIH SUBJEKTOV
Upravičenec do kredita s poroštvom po tem oddelku je pravna oseba ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, ali nosilec kmetijskega gospodarstva ali nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji (v nadaljnjem besedilu: gospodarski subjekt ali kreditojemalec).
Podrobnejša opredelitev postopka za unovčitev poroštva, vsebina in rok za izdajo zahtevka in plačilo nepovratnih sredstev, ki jih določa ta oddelek, način izračuna višine državne pomoči, postopki vračila dodeljenih nepovratnih sredstev v primerih v nadzoru ugotovljenih kršitev, način poročanja SID banke ministrstvu, pristojnemu za finance, in ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, določitev višine poroštvene premije iz 119. člena tega zakona, obvezne sestavine kreditne pogodbe v zvezi s pravicami in obveznostmi iz naslova dodeljenih pomoči za gospodarske subjekte, podrobnejša dokazila za izpolnjevanje zakonskih pogojev za kredite gospodarskim subjektom, plačilo obresti in poroštvene premije s strani gospodarskih subjektov v primeru doseganja oziroma preseganja najvišjega zneska praga pomoči iz 133. in 134. člena tega zakona ter način sodelovanja z državnim odvetništvom se uredijo z uredbo, ki jo sprejme vlada.
(1) Poroštvo v skladu s tem oddelkom se izda za obveznosti gospodarskih subjektov iz kreditov, ki jih za odpravo posledic poplav in plazov ter za razvoj gospodarstva na prizadetih območjih najamejo pri bankah za:
a) financiranje stroškov investicij, ki pomenijo krepitev protipoplavne in protiplazne odpornosti kreditojemalca, vključno s stroški selitve dejavnosti ali dela dejavnosti na drugo lokacijo znotraj iste regije, ali na drugo lokacijo v Republiki Sloveniji, če ni primerne lokacije v isti regiji;
b) financiranje stroškov investicij, namenjenih za razvoj gospodarstva na prizadetih območjih po tem zakonu, s ciljem ustvarjanja novih delovnih mest, višje dodane vrednosti, razvoja novih oziroma nadgrajenih proizvodov ali storitev.
(2) Za potrebe tega oddelka je investicija vsak izdatek finančnih sredstev za nabavo zemljišča, objekta, strojev in opreme ter drugih opredmetenih osnovnih sredstev, vključno s potrebnimi obratnimi sredstvi.
(pogoji glede kreditov, za katere se izda poroštvo)
(1) Poroštvo v skladu s tem oddelkom se lahko izda za na novo sklenjeni kredit, ki je odobren v skladu z nameni iz prejšnjega člena pod naslednjimi pogoji:
1. višina glavnice posameznega kredita znaša največ 30 odstotkov čistih prihodkov od prodaje kreditojemalca v letu 2022, vendar ne več kot 10 milijonov eurov;
2. ročnost posameznega kredita skupaj z moratorijem traja največ deset let, pri čemer lahko moratorij traja največ dve leti;
3. črpanje sredstev kredita je namensko in kreditojemalec porabo sredstev dokazuje s pisnimi dokazili. S sredstvi kredita je mogoča tudi refundacija že plačanih računov, iz katerih izhaja, da sta bila blago ali storitev uporabljena za namen v skladu s prejšnjim členom;
4. valuta kredita je euro;
5. fiksna obrestna mera mora biti nižja od trimesečnega EURIBOR na dan oddaje vloge za kredit ter hkrati od obrestne mere v redni ponudbi banke za primerljiv kredit in od izhodiščne obrestne mere Evropske komisije, določene v skladu s Sporočilom Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (UL C št. 14 z dne 19. 1. 2008, str. 6), veljavne na dan vloge za kredit, povečane za 60 bazičnih točk, kar vse banka objavi na svojih spletnih straneh;
6. terjatev banke iz kreditne pogodbe, zavarovana s poroštvom po tem zakonu, mora biti najmanj v enakem položaju, kot so terjatve banke iz morebitnih drugih pogodb do istega kreditojemalca;
7. iz kreditne pogodbe, ki jo skleneta banka in kreditojemalec, mora biti jasno in natančno razvidno, za katere namene je bil dan kredit, za katerega po tem zakonu jamči Republika Slovenija;
8. kreditojemalci lahko rezultat investicije iz prejšnjega člena odtujijo samo v primeru poplačila celotnega kredita. Prepoved se določi v kreditni pogodbi;
9. kreditna pogodba mora biti sklenjena najpozneje do vključno 31. decembra 2025;
10. banka mora prednosti in koristi, ki jih pridobi s poroštvom v skladu s tem oddelkom, v celoti prenesti na kreditojemalce.
(2) Terjatev po kreditni pogodbi, zavarovani s poroštvom države v skladu s tem oddelkom, mora biti zavarovana z zastavno pravico na objektu ali strojih in opremi, ki se financira s kreditom, na način, ki zagotavlja poplačilo terjatve, ali z zavarovalno polico.
(3) Kreditojemalec mora vlogi za kredit s poroštvom za namen razvoja iz točke b) prvega odstavka prejšnjega člena predložiti dokazila, iz katerih izhaja, da so načrtovane investicije namenjene za razvoj na prizadetih območjih, in sicer za ustvarjanje novih delovnih mest, višje dodane vrednosti, za razvoj novih oziroma nadgrajenih proizvodov ali storitev.
(1) Poroštvo v skladu s tem oddelkom je nepreklicno, brezpogojno in se unovči na prvi pisni poziv banke. Poroštvo za obveznosti iz naslova glavnice kredita je izdano s sklenitvijo kreditne pogodbe, ki izpolnjuje pogoje po tem zakonu.
(2) Republika Slovenija prevzema poroštvo po tem zakonu za kreditojemalce, ki imajo namen uporabiti sredstva kredita za razvoj in, ki na dan 31. decembra 2022 niso šteli za podjetje v težavah, po pogojih, kot so opredeljeni v 18. točki 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2023/1315 z dne 23. junija 2023 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe ter Uredbe (EU) 2022/2473 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 167 z dne 30. 6. 2023, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 651/2014/EU).
(3) Kreditojemalec se na dan 4. avgust 2023 ne sme šteti za neplačnika v skladu z določbami Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 176 z dne 27. 6. 2013, str. 1), zadnjič dopolnjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2023/1578 z dne 20. aprila 2023 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za določitev zahtev za notranjo metodologijo ali zunanje vire, ki se uporabljajo v okviru notranjega modela tveganja neplačila za ocenjevanje verjetnosti neplačila in izgub ob neplačilu (UL L št. 193 z dne 1. 8. 2023, str. 7), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 575/2013/EU), pri čemer kreditojemalec na dan 4. avgust 2023 nima pomembnih zamud pri poravnavanju obveznosti do banke, kot so opredeljene v smernicah Evropskega bančnega organa.
(4) Republika Slovenija za gospodarske subjekte, ki so v skladu s Prilogo I Uredbe 651/2014/EU razvrščeni med mikro, mala ali srednja podjetja, izdaja poroštva v višini 80 odstotkov glavnice kredita iz prejšnjega člena, za preostale gospodarske subjekte pa v višini 50 odstotkov glavnice kredita iz prejšnjega člena.
(5) Zahteva za izpolnitev poroštvene obveznosti Republike Slovenije je upravičena, če banka in Republika Slovenija utrpita sorazmerne izgube pod enakimi pogoji.
(6) V primeru postopnega zmanjševanja obveznosti kreditojemalca za izpolnitev, za katere odgovarja Republika Slovenija, se sorazmerno zmanjšuje tudi obveznost Republike Slovenije.
(7) Za poroštva po tem zakonu se uporabljajo določbe o poroštvu iz zakona, ki ureja obligacijska razmerja, razen če ta zakon določa drugače.
(1) Republika Slovenija daje po tem zakonu nepovratna sredstva v obliki subvencije pogodbene obrestne mere v višini do 30 odstotkov za kredite iz 116. člena tega zakona.
(2) Subvencija iz prejšnjega odstavka se lahko izvaja po pravilu de minimis v skladu s 133. ali 134. členom tega zakona.
(3) Nepovratna sredstva bankam kvartalno izplačuje ministrstvo, pristojno za finance, na podlagi kvartalnih zahtevkov bank v vsebini in rokih, kot jih določa uredba iz 114. člena tega zakona.
(4) Sredstva iz prejšnjega odstavka se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije.
(1) Letna premija za poroštvo Republike Slovenije za kredit iz 116. člena tega zakona se ne plača in je državna pomoč, ki se lahko izvaja po pravilu de minimis v skladu s 133. ali 134. členom tega zakona.
(2) Če pogoji iz 133. ali 134. člena tega zakona niso izpolnjeni, mora kreditojemalec plačati letno premijo za poroštvo Republike Slovenije.
(omejitev skupnega zneska poroštev)
(1) Skupni znesek poroštev gospodarskim subjektom po tem zakonu znaša 500 milijonov eurov in se ne všteva v kvoto poroštev, določeno z zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije.
(2) SID banka vodi evidenco kreditnih pogodb, ki so jih banke sklenile s kreditojemalci v skladu s tem oddelkom, in spremlja porabo poroštvene kvote, pri čemer razpoložljivo poroštveno kvoto enkrat mesečno objavi na svoji spletni strani.
(1) Banke podrobne podatke o kreditnih pogodbah, sklenjenih z gospodarskimi subjekti v skladu s tem oddelkom, sporočajo SID banki v elektronski obliki do desetega delovnega dne po poteku meseca na način in po komunikacijskem kanalu za poročanje, ki sta običajna pri poslovanju bank. Poročilo v formatu XML vsebuje podatke, ki jih SID banka objavi na svoji spletni strani in objavi XSD-shemo.
(2) Banka se lahko kadar koli med trajanjem poroštva odpove poroštvu Republike Slovenije tako, da pošlje storno kredita v mesečnem poročilu o sklenjenih kreditnih pogodbah.
(3) Banke poročajo SID banki po stanju na dan 31. marec, 30. junij, 30. september in 31. december o neodplačani glavnici kreditov, ki so jih s kreditojemalci sklenile v skladu s pogoji iz tega oddelka do desetega delovnega dne v mesecu, ki sledi navedenim datumom. Poročilo v formatu XML vsebuje podatke, ki jih SID banka objavi na svoji spletni strani in jim dodajo XSD-shemo z navodilom za poročanje bank.
(4) Banke SID banki četrtletno do desetega delovnega dne v mesecu, ki sledi četrtletju, opisno poročajo o izvedenih ukrepih za izterjavo in poteku izterjav za kreditne pogodbe, za katere je bilo unovčeno poroštvo Republike Slovenije. Banka vodi izterjavo tudi za delež terjatve Republike Slovenije po unovčenem poroštvu.
(5) V primeru začetih insolvenčnih postopkov ali postopkov likvidacije nad kreditojemalcem, poroki ali zastavitelji banke obveščajo SID banko o začetih postopkih najpozneje 14 dni pred iztekom roka za prijavo terjatev.
(1) SID banka izvaja posle unovčevanja poroštev, kar pomeni prejem in pregled zahtevkov bank za unovčitev poroštva za kreditno obveznost kreditojemalca, preveritev izračuna, končno potrditev zneska za izplačilo in pošiljanje zahtevka ministrstvu, pristojnemu za finance, v izplačilo poroštva.
(2) Banka SID banki za primer unovčenja poroštva pošlje pisno ali elektronsko zahtevo za izpolnitev obveznosti Republike Slovenije najpozneje v šestih mesecih od odstopa od kreditne pogodbe ali od nastopa redne zapadlosti iz kreditne pogodbe, zavarovane s poroštvom Republike Slovenije. Republika Slovenija izpolni poroštveno obveznost najpozneje v 15 delovnih dneh od prejema zahteve SID banke za plačilo.
(3) SID banka o vsakem prejetem zahtevku banke najpozneje naslednji delovni dan z elektronskim sporočilom obvesti ministrstvo, pristojno za finance. Po prejemu formalno popolnega zahtevka banke le-tega SID banka skupaj s svojim pozivom za plačilo poroštva v izplačilo pošlje ministrstvu, pristojnemu za finance.
(4) SID banka opravi pregled zahtevka banke za izplačilo poroštva v desetih delovnih dneh od prejema popolnega zahtevka na podlagi:
– kreditne pogodbe, sklenjene na podlagi tega zakona,
– cenitve dejanske škode, pripravljene s strani pooblaščenega ali zavarovalniškega cenilca, in dokumentacije, iz katere so razvidni stroški, za financiranje katerih se namenja kredit,
– dokazila o odstopu banke od kreditne pogodbe v primeru odstopa banke od kreditne pogodbe,
– dokazila o tem, da kreditojemalec ni poravnal dospele obveznosti.
(5) Banka SID banki na njeno zahtevo pošlje tudi dodatno dokumentacijo, potrebno za pregled zahtevka za unovčitev poroštva, za pošiljanje podatkov ministrstvu, pristojnemu za finance, ali državnemu odvetništvu.
(izterjava in upravljanje terjatev iz kreditov)
(1) Za izterjavo posameznih terjatev iz naslova unovčenih poroštev v imenu Republike Slovenije je odgovorna SID banka, izterjava pa se izvaja prek banke, ki je prejela poroštvo za unovčeno terjatev. Banka mora pri izterjavi terjatev iz naslova unovčenih poroštev ravnati kot dober gospodar in strokovnjak ter vsak izterjani znesek regresa ali prejetih plačil sorazmerno prevzetemu tveganju prenakazati Republiki Sloveniji. SID banka spremlja in nadzoruje postopke izterjave teh terjatev ter z bankami v imenu in za račun Republike Slovenije sodeluje pri pomembnejših odločitvah v postopku izterjave. SID banka lahko izvede izterjavo unovčenega poroštva neposredno od dolžnika, če je taka izterjava po oceni SID banke hitrejša ali bolj ekonomična od tiste, ki bi jo sicer vodila banka.
(2) Če je nad kreditojemalcem uveden postopek zaradi insolventnosti ali postopek likvidacije, mora banka obvestiti SID banko o vsaki terjatvi, ki jo prijavi v postopku, in o začetku postopka najpozneje 14 dni pred iztekom roka za prijavo terjatev. SID banka pošlje državnemu odvetništvu najpozneje deset dni pred iztekom roka za prijavo terjatev oziroma potencialnih terjatev, popolno dokumentacijo, ki izkazuje obstoj in višino terjatve oziroma potencialne terjatve Republike Slovenije.
(1) Poroštvo preneha, če:
– je bila kreditna pogodba sklenjena v nasprotju s pogoji iz tega zakona in so kršitve nastale na strani banke ali
– banka ne obvesti SID banke o začetku postopka zaradi insolventnosti ali postopka likvidacije kreditojemalca najpozneje 14 dni pred iztekom roka za prijavo terjatev.
(2) V primeru prenehanja poroštva iz prejšnjega odstavka in že unovčenega poroštva mora banka vrniti vse zneske, ki so ji bili izplačani, skupaj s subvencijo pogodbene obrestne mere ter z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema plačila poroštva do dneva vračila.
XXI. ZAČASNI UKREPI NA PODROČJU JAVNEGA NAROČANJA
(označitev postopkov javnih naročil)
Naročnik mora v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, namenjenega za obnovo in razvoj na prizadetih območjih po tem zakonu, na vidnem mestu označiti, da gre za javno naročilo, namenjeno za obnovo in razvoj na prizadetih območjih po tem zakonu.
(izračun ocenjene vrednosti javnih naročil)
(1) Za javna naročila, katerih naročnik je organ samoupravne lokalne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: organ) in katerih predmet se nanaša na izvajanje vzdrževalnih del v javno korist na cestni in komunalni infrastrukturi ali izvajanju geotehničnih ukrepov za zavarovanje stvari, namenjene za obnovo in razvoj na prizadetih območjih, se pri izračunu ocenjene vrednosti upoštevajo cene kalkulativnih postavk, ki se uporabljajo za dela rednega vzdrževanja in so objavljene na spletni strani Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo.
(2) Organ javnega naročila ne sme oddati ponudniku, katerega ponudba presega ocenjeno vrednost, izračunano na podlagi tega člena, razen če vladna služba za obnovo na podlagi pisnega zaprosila organa odobri odstopanje od ocenjene vrednosti javnega naročila. V zaprosilu mora organ navesti utemeljene razloge za odstopanje od ocenjene vrednosti javnega naročila.
(3) Utemeljeni razlogi za odobritev odstopanja so:
– nujnost izvedbe posameznih del ali storitev,
– potreba po posebnih znanjih ali izkušnjah izvajalca javnega naročila zaradi kompleksnosti predmeta javnega naročila.
(4) Vladna služba za obnovo organ o odločitvi obvesti v 15 dneh od prejema zaprosila.
(5) Način izračuna ocenjene vrednosti, vključno z vsemi količinskimi in cenovnimi parametri in njeno višino, pred začetkom postopka javnega naročila iz prvega odstavka tega člena potrdi vladna služba za obnovo.
ZAGOTAVLJANJE FINANČNIH SREDSTEV IN POROČANJE O IZVAJANJU PROJEKTOV IN UKREPOV
I. NAČIN ZAGOTAVLJANJA SREDSTEV
(namenski proračunski sklad)
(1) Za financiranje izvajanja ukrepov za obnovo in razvoj ter spremljajočih preventivnih protipoplavnih in protiplazovnih ukrepov ter ukrepov po ZOPNN-F in ZIUOPZP se ustanovi proračunski sklad (v nadaljnjem besedilu: sklad za obnovo), na katerem se zbirajo sredstva na posebnem računu – podračunu proračunskega sklada pri ministrstvu, pristojnem za finance, ločeno od drugih proračunskih sredstev.
(2) Viri financiranja proračunskega sklada so:
1. prihodki od donacij, vplačanih za namen odprave posledic poplav in plazov;
2. prihodki donacij iz 137. člena ZIUOPZP;
3. prihodki od zneska plačil v denarju za namen odprave posledic poplav in plazov, za katere zavezanec uveljavlja dodatno zmanjšanje davčne osnove davčnega obdobja po 53. členu ZOPNN-F;
4. prihodki od solidarnostne delovne sobote iz 101. člena ZIUOPZP;
5. prihodki iz razlike med zneskom davka po stopnjah iz prvega odstavka 64. člena tega zakona in zneskom davka po stopnji iz 60. člena ZDDPO-2;
6. prihodki od čistega in bilančnega dobička SDH po 65. členu tega zakona;
7. davek na bilančno vsoto bank in hranilnic iz 78. člena tega zakona;
8. proračunska sredstva, zagotovljena v proračunu za tekoče leto;
9. prejemki od upravljanja s prostimi denarnimi sredstvi proračunskega sklada.
(3) Sredstva sklada za obnovo se porabljajo samo za namen iz prvega odstavka tega člena.
(upravljanje sklada za obnovo)
(1) Denarna sredstva na podračunu sklada za obnovo upravlja ministrstvo, pristojno za finance. Ta sredstva se nalagajo v sistem enotnega zakladniškega računa države, ob upoštevanju načel varnosti, likvidnosti in donosnosti.
(2) Sklad za obnovo preneha, ko je dosežen namen proračunskega sklada ali če sredstva v njem ne zadostujejo za izpolnjevanje njegovega namena.
II. POROČANJE O IZVAJANJU PROJEKTOV IN UKREPOV
(poročanje o izvajanju projektov oziroma ukrepov)
(1) Občina pripravi poročilo o izvajanju projektov oziroma ukrepov za obnovo in razvoj ter spremljajočih preventivnih protipoplavnih in proti plazovnih projektov oziroma ukrepov, za katere je pridobila sredstva iz proračuna Republike Slovenije, in ga do 31. julija za obdobje od 1. januarja do 30. junija tekočega leta, in do 31. januarja za obdobje od 1. julija do 31. decembra preteklega leta pošlje ministrstvom, pristojnim za financiranje projektov oziroma ukrepov.
(2) Ministrstva pripravijo poročila o izvajanju projektov oziroma ukrepov za obnovo in razvoj ter spremljajočih preventivnih protipoplavnih in proti plazovnih projektov oziroma ukrepov, ki so vključeni v njihove finančne načrte, in jih do 31. avgusta za obdobje od 1. januarja do 30. junija tekočega leta, in do 28. februarja za obdobje od 1. julija do 31. decembra preteklega leta pošljejo vladni službi za obnovo. V poročila vključijo tudi poročila o izvajanju projektov in ukrepov za obnovo in razvoj iz prejšnjega odstavka, ki so jim jih poslale občine.
(3) Poročila iz prvega in drugega odstavka tega člena vsebujejo:
1. seznam projektov oziroma ukrepov, vključno z ocenjeno vrednostjo in cilji (v obliki fizičnih in finančnih kazalnikov, potrebnih za spremljanje) ter izhodiščnim in veljavnim časovnim načrtom izvedbe posameznega projekta oziroma ukrepa;
2. primerjavo dejanske porabe finančnih sredstev z načrtovano porabo;
3. primerjavo načrtovane časovne izvedbe projekta oziroma ukrepa z dejansko;
4. časovno in vrednostno predstavitev načrtovane izvedbe projekta oziroma ukrepa do zaključka projekta oziroma ukrepa;
5. pojasnila vzrokov odmikov načrtovane izvedbe projektov oziroma ukrepov in predstavitev načrtovanih aktivnosti, s katerimi se odmiki odpravljajo;
6. informacijo o izvedenih ukrepih, s katerimi so se odpravili ugotovljeni odmiki iz prejšnje točke.
(nadzor Računskega sodišča Republike Slovenije)
Računsko sodišče Republike Slovenije opravi revizijo porabe sredstev po tem zakonu v okviru obvezne letne revizije pravilnosti izvršitev proračuna Republike Slovenije (pravilnost poslovanja države).
(javna objava podatkov o izplačanih sredstvih in prejemnikih)
(1) Da se zagotovi preglednost ter javni nadzor nad porabo javnih finančnih sredstev, se v obsegu in na način, določenim s tem členom, javno objavijo podatki o porabi javnih finančnih sredstev, če njihova poraba temelji na tem zakonu, ZIUOPZP ali poglavju prehodnih določb ZOPNN-F. Za porabo javnih finančnih sredstev se za potrebe javne objave po tem členu štejejo tudi izdane in neunovčene garancije iz 44.h člena ZOPNN (v nadaljnjem besedilu: garancije), jamstva iz 83. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: jamstva) ter poroštva iz XX. poglavja četrtega dela tega zakona (v nadaljnjem besedilu: poroštva).
(2) Izplačevalci sredstev in odločevalci o danih garancijah in jamstvih glede porabe javnih finančnih sredstev iz prejšnjega odstavka v treh mesecih po izplačilu sredstev, v primeru garancij in jamstev pa v treh mesecih po dokončnosti odločitve o dodelitvi, vladni službi za obnovo, pošljejo naslednje podatke o prejemnikih sredstev, garancij in jamstev (v nadaljnjem besedilu: upravičeni prejemniki pomoči):
1. glede fizičnih oseb, kadar upravičeni prejemnik pomoči te ni prejel zaradi opravljanja dejavnosti iz 2. točke tega odstavka:
– osebno ime,
– kraj prebivališča,
– znesek izplačanih javnofinančnih sredstev in znesek neunovčenih že veljavnih individualnih garancij ali jamstev v breme javnih sredstev iz prejšnjega odstavka,
– navedbo izplačevalca oziroma odločevalca o dodelitvi garancije ali jamstva;
2. glede fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost kot samostojni poklic po posebnih predpisih, in nosilcev kmetijskih gospodarstev:
– osebno ime nosilca dejavnosti in označbo dejavnosti, kadar je ta na voljo,
– naslov opravljanja dejavnosti, kadar ta ni na voljo, pa kraj prebivališča nosilca dejavnosti, brez ulice in hišne številke,
– matično številko poslovnega subjekta, identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva ali drugo enoznačno identifikacijsko številko, povezano z opravljanjem dejavnosti,
– znesek izplačanih javnofinančnih sredstev in znesek neunovčenih že veljavnih individualnih garancij ali jamstev v breme javnih sredstev iz prejšnjega odstavka,
– navedbo izplačevalca oziroma odločevalca o dodelitvi garancije ali jamstva;
3. glede prejemnikov pravnih oseb javnega in zasebnega prava, razen občin in ožjih delov občin:
– firmo, ime oziroma naziv,
– poslovni naslov oziroma naslov sedeža,
– matično številko, če obstaja,
– znesek izplačanih javnofinančnih sredstev in znesek neunovčenih že veljavnih individualnih garancij ali jamstev v breme javnih sredstev iz prejšnjega odstavka,
– navedbo izplačevalca oziroma odločevalca o dodelitvi garancije ali jamstva;
4. glede občin in ožjih delov občin:
– ime občine oziroma ime ožjega dela občine in občine, v kateri leži ožji del občine,
– naslov sedeža občine oziroma ožjega dela občine,
– matično številko, če obstaja,
– znesek izplačanih javnofinančnih sredstev v breme javnih sredstev iz prejšnjega odstavka,
– navedbo izplačevalca.
(3) Za izplačevalca sredstev iz prejšnjega odstavka se štejejo tudi humanitarne organizacije, ki izplačajo sredstva, prejeta iz proračuna Republike Slovenije, za namen izvajanja odprave posledic poplav in plazov na kateri koli pravni podlagi. Humanitarne organizacije za ta izplačana sredstva pošljejo podatke o prejemnikih iz prejšnjega odstavka vladni službi za obnovo na enak način kot drugi izplačevalci.
(4) SID banka za namen poročanja v skladu s tem členom od bank prejete podatke glede poroštev in subvencionirane obrestne mere iz XX. poglavja četrtega dela tega zakona četrtletno sporoča vladni službi za obnovo v obsegu iz 1. do 3. točke drugega odstavka tega člena, pri čemer o subvenciji obrestne mere poroča kot o izplačilu javnofinančnih sredstev, namesto podatkov o garancijah ali jamstvih pa sporoča podatke o poroštvih.
(5) Vladna služba za obnovo vsaj enkrat mesečno objavi posodobljen skupni seznam upravičenih prejemnikov pomoči, ki ga pripravi na podlagi prejetih podatkov iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena. Skupni seznam vsebuje vse podatke iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena.
(6) V primeru osebnih podatkov iz 1. točke drugega odstavka tega člena se objavljeni podatki posodobijo brez odlašanja, če je posodobitev objave posledica upravičene zahteve za dopolnitev ali popravek v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
(7) Podatki o izplačanih sredstvih upravičenim prejemnikom pomoči iz drugega in tretjega odstavka tega člena, izplačani do 31. decembra 2028, so za upravičene prejemnike pomoči objavljeni do 31. decembra 2028. Podatki o dodeljenih garancijah, jamstvih in poroštvih so za upravičene prejemnike pomoči objavljeni do 31. decembra 2028, če garancija, jamstvo ali poroštvo velja tudi po 31. decembru 2028, pa do konca trajanja garancije, jamstva ali poroštva. Podatki o unovčenih garancijah, jamstvih in poroštvih ter podatki o izplačanih subvencijah pogodbene obrestne mere so za upravičene prejemnike pomoči objavljeni do 31. decembra 2028, če je garancija ali jamstvo unovčeno, poroštvo izplačano ali subvencija pogodbene obrestne mere izplačana po 31. decembru 2028, pa eno leto po unovčenju garancije ali jamstva, izplačilu poroštva ali izplačilu subvencije pogodbene obrestne mere. Podatek o unovčenju garancije ali jamstva ter izplačilu poroštva se objavi pri zneskih izplačanih javnofinančnih sredstev in ustrezno zniža pri podatkih o garancijah, jamstvih ali poroštvih v breme javnih sredstev. Podatek o subvenciji pogodbene obrestne mere se objavi pri zneskih izplačanih javnofinančnih sredstev.
(8) Zaradi pošiljanja podatkov za javno objavo vladni službi za obnovo izplačevalci sredstev in odločevalci o danih garancijah in jamstvih iz drugega in tretjega odstavka tega člena ter SID banka obdelujejo podatke iz drugega in četrtega odstavka tega člena. Vladna služba za obnovo zbira in obdeluje podatke o upravičenih prejemnikih pomoči za potrebe javne objave iz petega in šestega odstavka tega člena.
(9) Izplačevalci sredstev ter odločevalci o danih garancijah in jamstvih iz drugega in tretjega odstavka tega člena ter banke ob sklepanju pogodb iz XX. poglavja četrtega dela tega zakona obvestijo upravičene prejemnike pomoči pred izplačilom sredstev, odločitvijo o dodelitvi garancije, jamstva ali sklenitvijo kreditne pogodbe s poroštvom Republike Slovenije ali subvencionirano obrestno mero po tem zakonu z javno objavo podatkov o izplačanih sredstvih ter danih garancijah, jamstvih in poroštvih v skladu s tem členom in njihovimi pravicami v zvezi z varstvom osebnih podatkov.
(10) Osebni podatki, pridobljeni za potrebe javne objave po tem členu, se v dokazne namene hranijo še pet let po koncu objave, nato pa se arhivirajo. Če je v času hrambe v zvezi z javno objavo podatkov po tem členu začet upravni ali pravdni postopek ali poravnalni postopek pred državnim odvetništvom, se podatki hranijo do zaključka spora, nato pa se arhivirajo.
(javna objava donacij in donatorjev)
(1) Da se zagotovi preglednost ter javni nadzor nad financiranjem porabe javnih finančnih sredstev za potrebe izvajanja ukrepov po tem zakonu ter spodbudi donatorstvo kot oblika solidarne pomoči, vladna služba za obnovo v obsegu in na način, določenim s tem členom, enkrat mesečno objavi posodobljen skupni seznam osebnih imen posameznikov ter imen fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, in pravnih oseb, ki so z nakazilom denarja na posebni račun proračuna Republike Slovenije prispevale k obnovi in razvoju zaradi posledic poplav in plazov (v nadaljnjem besedilu: donator), in njihovih donacij.
(2) Ime donatorja in višina njegovih donacij se objavita samo na podlagi soglasja donatorja, poslanega vladni službi za obnovo. Vladna služba za obnovo na spletni strani objavi obrazec za lažje elektronsko pošiljanje soglasja za objavo imena donatorja in višine donacije. Donator, ki je fizična oseba – posameznik, lahko v soglasju označi tudi, da soglaša z objavo kraja prebivališča brez navedbe ulice ali da soglaša z objavo kraja prebivališča z navedbo ulice.
(3) V posodobljenem seznamu donacij in donatorjev iz prvega odstavka tega člena se objavijo samo preverjeni in celoviti podatki.
(pogoji dodelitve pomoči de minimis v skladu z Uredbo 1407/2013/EU)
(1) Ukrepi iz 42., 94., 118. in 119. člena tega zakona se izvajajo v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) št. 2023/2391 z dne 4. oktobra 2023 o spremembi uredb (EU) št. 717/2014, (EU) št. 1407/2013, (EU) št. 1408/2013 in (EU) št. 360/2012 glede pomoči de minimis za predelavo in trženje ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture ter Uredbe (EU) št. 717/2014 glede skupnega zneska pomoči de minimis, dodeljene enemu podjetju, obdobja njene uporabe in drugih zadev (UL L št. 2023/2391, z dne 5. 10. 2023), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1407/2013/EU).
(2) Skupni znesek pomoči de minimis, dodeljen v skladu z Uredbo 1407/2013/EU, dodeljene enotnemu podjetju, ne sme presegati 200.000 eurov oziroma 100.000 eurov za enotno podjetje, ki opravlja komercialni cestni tovorni prevoz, v katerem koli obdobju treh poslovnih let.
(3) Enotno podjetje za namene teh pravil pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij:
1. podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja;
2. podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa drugega podjetja;
3. podjetje ima pravico izvrševati prevladujoči vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu;
4. podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja sámo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja.
(4) Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz točk prejšnjega odstavka po enem podjetju ali več drugih podjetij, prav tako veljajo za enotno podjetje.
(5) Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo 1407/2013/EU, se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena največja dovoljena intenzivnost pomoči, določena v Uredbi 651/2014/EU. Pomoč de minimis dodeljena v skladu z Uredbo 1407/2013/EU se lahko kumulira s pomočjo de minimis dodeljeno v skladu z drugimi uredbami, ki urejajo pomoč de minimis do ustrezne zgornje meje.
(6) Do pomoči de minimis, dodeljenih na podlagi Uredbe 1407/2013/EU, niso upravičena podjetja, ki so dejavna na področju:
1. primarne proizvodnje ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture;
2. predelave in trženja ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, kadar je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine proizvodov, kupljenih ali danih na trg;
3. primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov s seznama v prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije (Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije, UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 47), zadnjič spremenjene s Sklepom Sveta (EU) 2019/1255 z dne 18. julija 2019 o spremembi Protokola št. 5 o Statutu Evropske investicijske banke (UL L št. 196 z dne 24. 7. 2019, str. 1); (v nadaljnjem besedilu: Pogodba);
4. predelave in trženja kmetijskih proizvodov s seznama v prilogi I k Pogodbi v naslednjih primerih:
a) če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg; ali
b) če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce.
(7) Dajalec pomoči mora od prejemnika pomoči pred dodelitvijo sredstev pridobiti pisno izjavo o:
– vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je podjetje prejelo na podlagi te uredbe ali drugih uredb, ki urejajo pomoč de minimis, v predhodnih dveh letih in v tekočem proračunskem letu,
– drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške in
– zagotovilo, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis, ne bo presežena zgornja meja pomoči de minimis ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih.
(8) Dajalec pomoči mora vsako leto v skladu z zakonom, ki ureja spremljanje državnih pomoči, in uredbo, ki ureja posredovanje podatkov in poročanje o dodeljenih državnih pomočeh in pomočeh po pravilu de minimis, pristojnemu ministrstvu poročati o prejemnikih teh pomoči.
(9) Dajalec pomoči sporoča ministrstvu, pristojnemu za finance, podatke za evidenco o pomoči de minimis v 15 dneh od dodelitve pravice do te pomoči.
(10) Dajalec pomoči vzpostavi evidenco o dodeljenih pomočeh de minimis po prejemnikih in hrani evidenco o posamezni pomoči de minimis deset let od datuma dodelitve.
(11) Subjekt, ki je uveljavil pomoč de minimis v skladu z Uredbo 1407/2013/EU, in za katerega se naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njeno pridobitev, ali je navajal lažne, neresnične ali zavajajoče podatke, mora vrniti znesek prejete pomoči v 30 dneh od prejema poziva za plačilo. Po poteku roka za plačilo, se mu obračunavajo zakonske zamudne obresti v skladu z zakonom, ki določa predpisano obrestno mero zamudnih obresti.
(pogoji dodelitve pomoči de minimis v skladu z Uredbo 1408/2013/EU)
(1) Ukrepi iz 118. in 119. člena tega zakona se v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov izvajajo v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 9), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2023/2391 z dne 4. oktobra 2023 o spremembi uredb (EU) št. 717/2014, (EU) št. 1407/2013, (EU) št. 1408/2013 in (EU) št. 360/2012 glede pomoči de minimis za predelavo in trženje ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture ter Uredbe (EU) št. 717/2014 glede skupnega zneska pomoči de minimis, dodeljene enemu podjetju, obdobja njene uporabe in drugih zadev (UL L št. 2023/2391 z dne 5. 10. 2023), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1408/2013/EU).
(2) Skupni znesek pomoči de minimis, ki se dodeli upravičencu in z njim povezanim subjektom, ki sestavljajo enotno podjetje v skladu z drugim odstavkom 2. člena Uredbe 1408/2013/EU, ne sme presegati zgornjih mej iz 3. člena Uredbe 1408/2013/EU v katerem koli obdobju treh poslovnih let.
(3) Če je upravičenec dejaven v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov in je poleg tega dejaven v enem sektorju ali več sektorjih oziroma opravlja dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe Uredbe 1407/2013/EU, se pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo 1408/2013/EU, lahko združuje s pomočjo de minimis, dodeljeno sektorjem ali dejavnostim, ki spadajo na področje uporabe Uredbe 1407/2013/EU, do zgornje meje, določene v Uredbi 1407/2013/EU, če upravičenec z ločitvijo dejavnosti ali stroškov zagotovi, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo 1407/2013/EU.
(4) Če je upravičenec dejaven v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov in je poleg tega dejaven tudi v primarni proizvodnji ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, se pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo 1408/2013/EU, lahko združuje s pomočjo de minimis v primarni proizvodnji ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 717/2014 z dne 27. junija 2014 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in akvakulture (UL L št. 190 z dne 28. 6. 2014, str. 45), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2023/2391, z dne 4. oktobra 2023 o spremembi uredb (EU) št. 717/2014, (EU) št. 1407/2013, (EU) št. 1408/2013 in (EU) št. 360/2012 glede pomoči de minimis za predelavo in trženje ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture ter Uredbe (EU) št. 717/2014 glede skupnega zneska pomoči de minimis, dodeljene enemu podjetju, obdobja njene uporabe in drugih zadev (UL L št. 2023/2391 z dne 5. 10. 2023), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 717/2014/EU) do zgornje meje iz Uredbe 717/2014/EU, če upravičenec z ločitvijo dejavnosti ali stroškov zagotovi, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo 717/2014/EU.
(5) Pomoč se lahko združuje z drugo državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški pod pogoji iz Uredbe 1408/2013/EU.
(6) Dajalec pomoči mora od upravičenca pomoči pred dodelitvijo pomoči pridobiti izjavo v pisni ali elektronski obliki o:
– vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je upravičenec prejel na podlagi uredb Evropske unije o pomoči de minimis v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu;
– drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške in
– zagotoviti, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis, ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih.
(7) Dajalec pomoči mora še pred dodelitvijo sredstev preveriti višino že dodeljene pomoči de minimis za posameznega upravičenca v evidencah pomoči de minimis, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in ribištvo, ter ministrstvo, pristojno za finance, da se zagotovi spoštovanje zgornjih mej iz 3. člena Uredbe 1408/2013/EU. Za upravičence, ki so enotno podjetje, dajalec pomoči pred dodelitvijo pomoči preveri višino že dodeljene pomoči de minimis za vse subjekte v okviru enotnega podjetja.
(8) Dajalec pomoči poroča ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, podatke za evidenco o dodeljenih pomočeh de minimis v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov v 15 dneh po izplačilu pomoči de minimis posameznemu upravičencu, na način kot to ministrstvo objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave.
(9) Dajalec pomoči vzpostavi evidenco o dodeljeni pomoči de minimis po upravičencih ter hrani evidenco z informacijami in dokazili deset let od datuma dodelitve posamezne pomoči de minimis po tem zakonu.
(10) Subjekt, ki je uveljavil pomoč de minimis skladno z Uredbo 1408/2013/EU in za katerega se naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njeno pridobitev ali je navajal lažne, neresnične ali zavajajoče podatke, mora vrniti znesek prejete pomoči v 30 dneh od prejema poziva za plačilo. Po poteku roka za plačilo se mu obračunavajo zakonske zamudne obresti v skladu z zakonom, ki določa predpisano obrestno mero zamudnih obresti.
(obvezna državna gospodarska javna služba ravnanja z onesnaženimi zemljinami)
(1) Za ravnanje z onesnaženo zemljino, ki je nastala kot posledica poplav in plazov, država v skladu z 232. členom ZVO-2 zagotovi izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe zbiranja in obdelave onesnaženih zemljin, ki nastanejo ob naravnih nesrečah.
(2) Za izvedbo nalog iz prejšnjega odstavka se ne uporablja rok iz prvega odstavka 62.a člena ZIUOPZP.
(1) Z globo od 1.000 do 20.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, z globo od 50.000 do 400.000 eurov pa pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, če v nasprotju z 41. členom tega zakona pri gradnji gospodarske javne infrastrukture ne položi dovolj zmogljive proste kabelske kanalizacije oziroma je pod enakimi pogoji ne da na voljo vsem fizičnim ali pravnim osebam, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja in pripadajočo infrastrukturo.
(2) Z globo od 1.000 do 20.000 eurov se kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 500 do 10.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(davčni prekrški v zvezi z davčnim obračunom davka na bilančno vsoto bank in hranilnic)
(1) Z globo od 3.200 do 30.000 eurov se za prekršek kaznuje banka in hranilnica, ki ne predloži davčnega obračuna ali ne predloži davčnega obračuna na predpisani način oziroma v predpisanih rokih ali v tem obračunu navede neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke (enajsti in dvanajsti odstavek 78. člena).
(2) Z globo v višini od 800 do 4.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.
(pooblastilo za izrek globe v razponu za davčne prekrške v zvezi z davčnim obračunom davka na bilančno vsoto bank in hranilnic)
Za davčne prekrške v zvezi s predložitvijo davčnega obračuna davka na bilančno vsoto bank in hranilnic iz prejšnjega člena se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati 68., 132., 133., 150., 156., četrti odstavek 157.b člena ter 158. člen ZIUOPZP.
(rok za objavo javnega razpisa za dodelitev javnih sredstev za gradnjo visokozmogljivih mobilnih omrežij 5G)
Ministrstvo, pristojno za elektronske komunikacije, razpis iz 81. člena tega zakona objavi najpozneje do 30. junija 2024.
(prehodna določba za dodatno sofinanciranje programov duševnega zdravja in nudenja psihosocialne pomoči)
Minister, pristojen za zdravje, izda predpis iz četrtega odstavka 72. člena tega zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
(prehodna določba glede mobilnih terenskih enot)
Minister, pristojen za socialne zadeve, izda predpis iz četrtega odstavka 77. člena tega zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
(uporaba določbe o prednostni in hitri obravnavi vlog za dodelitev finančnih spodbud Eko sklada za vloge, ki so v času uveljavitve tega zakona že vložene)
Določbe 68. člena tega zakona se uporabljajo tudi za vloge, ki so v času uveljavitve tega zakona že vložene. O teh vlogah Eko sklad odloči najpozneje v 30 dneh od uveljavitve tega zakona, če so popolne, oziroma najpozneje v 30 dneh od prejema popolne vloge.
(rok za določitev vsebine obračuna davka na bilančno vsoto bank in hranilnic)
Minister, pristojen za finance, določi vsebino obračuna davka iz 78. člena tega zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
(prehodna določba glede programa ukrepov za sanacijo degradiranega okolja)
Vlada določi program ukrepov za sanacijo degradiranega okolja iz 79. člena tega zakona najpozneje v enem letu od uveljavitve tega zakona.
(prehodna določba glede poroštev za kredite gospodarskih subjektov)
Vlada izda predpis iz 114. člena tega zakona v enem mesecu od uveljavitve tega zakona.
(prenos sredstev za obnovo)
Vplačani prihodki iz 1., 2., 3. in 4. točke drugega odstavka 127. člena tega zakona se prenesejo v sklad za obnovo in se porabijo za namen iz prvega odstavka 127. člena tega zakona.
(prehodna določba glede javne objave podatkov)
(1) Že objavljeni podatki iz 158. člena ZIUOPZP se uskladijo s 131. členom tega zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona. Še neobjavljeni podatki iz 158. člena ZIUOPZP se za izplačila do uveljavitve tega zakona objavijo v skladu s 131. členom tega zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona. Garancije iz 131. člena tega zakona, ki so bile dodeljene pred uveljavitvijo tega zakona, se objavijo v skladu s 131. členom tega zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona
(2) Izplačevalci sredstev in odločevalci o danih garancijah upravičene prejemnike pomoči, ki so pomoč prejeli pred uveljavitvijo tega zakona, v treh mesecih od uveljavitve tega zakona obvestijo z javno objavo podatkov o izplačilih v skladu s 131. členom tega zakona in jih seznanijo z njihovimi pravicami v zvezi z varstvom osebnih podatkov.
(začetek veljavnosti in uporabe)
(1) Spremenjeni 133. člen in spremenjeni četrti odstavek 134. člena ZDoh-2 ter spremenjeni sedmi odstavek 325. člena in spremenjeni drugi odstavek 326. člena ZDavP-2 se uporabljajo za davčna leta, ki se začnejo z vključno 1. januarjem 2024.
(2) Do začetka uporabe spremenjenega 133. člena in spremenjenega četrtega odstavka 134. člena ZDoh-2 ter spremenjenega sedmega odstavka 325. člena in spremenjenega drugega odstavka 326. člena ZDavP-2 se uporabljajo 133. člen in četrti odstavek 134. člena ZDoh-2 ter sedmi odstavek 325. člena in drugi odstavek 326. člena ZDavP-2.
(3) Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 411-05/23-29/45
Ljubljana, dne 13. decembra 2023
EPA 1188-IX
mag. Urška Klakočar Zupančič
