Na podlagi 59. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024 (Uradni list RS, št. 150/22, 65/23, 76/23 – ZJF-I in 97/23), določb VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr. in 33/89 ter Uradni list RS, št. 24/92 – odl. US, 29/95 – ZPDF, 44/97 – ZSZ, 101/13 – ZdavNepr in 22/14 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZSZ), 218., 218.a, 218.b, 218.c, 218.č in 218.d člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – UPB, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US in 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13, 22/14 – odl. US, 19/15 in 61/17 – GZ in 66/17 – odl. US) ter 16. člena Statuta Občine Komen (Uradni list RS, št. 80/09, 39/14 in 39/16) je Občinski svet Občine Komen na 8. redni seji dne 20. 12. 2023 sprejel
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Komen
Ta odlok ureja plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Komen.
(1) Zavezanec za plačilo nadomestila je lastnik ali neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik, zakupnik, uživalec), od katere se plačuje nadomestilo. Uporabnik se določi na podlagi najemne pogodbe, dokazila o ustanovitvi stavbne ali služnostne pravice, izjave zavezanca, ki prevzema obveznost, dogovora med lastnikom in uporabnikom.
(2) V primeru solastništva so zavezanci vsi solastniki glede na sorazmerni delež lastništva nepremičnine razen, če se dogovorijo drugače, in sicer, da je zavezanec za plačevanje nadomestila le tisti od solastnikov, ki je neposredni uporabnik zemljišča ali stavbe ali tisti, za katerega se solastniki dogovorijo.
(3) Za stanovanja, poslovne prostore in zemljišča v lasti občine, ki so v najemu oziroma uporabi, plačujejo nadomestilo najemniki oziroma uporabniki nepremičnine.
(4) V primeru dvoma o zavezancu za plačilo nadomestila, lahko občinska uprava izvede ugotovitveni postopek za določitev neposrednega uporabnika stavbnega zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe. Če kljub izvedenemu ugotovitvenemu postopku, ni mogoče določiti neposrednega uporabnika, je zavezanec za plačilo zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine.
III. DOLOČITEV ZAZIDANIH IN NEZAZIDANIH STAVBNIH ZEMLJIŠČ
Nadomestilo se plačuje za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča.
(1) Za zazidana stavbna zemljišča po tem členu se štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.
(2) Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine stavbe.
(3) Površina zazidanega stavbnega zemljišča za stanovanjski namen se določi kot neto tlorisna površina vseh zaprtih prostorov posameznega stanovanjskega dela stanovanjskega namena in neto tlorisna površina garaže za osebna vozila, če je le-ta vpisana kot samostojni stavbni del. Zaprti prostori stavbnega dela so vsi prostori, ki se v katastru nepremičnin ne vodijo pod naslednjimi opisi: odprta terasa, odprt balkon, odprta loža in podobno.
(4) Površina zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se določi kot neto tlorisna površina vseh prostorov posameznega stavbnega dela poslovnega namena in neto tlorisna površina vseh stavbnih delov, ki so funkcionalno povezani z njim. Poslovni namen pomeni opravljanje pridobitne ali nepridobitne dejavnosti (v nadaljevanju: dejavnost) v katerikoli organizacijski obliki, ki je vpisana v Poslovni register Slovenije.
(5) Površina zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen – zunanja poslovna površina se določi kot tlorisna projekcija površine zemljišč na gradbeni parceli objekta, ki je namenjena za izvajanje poslovne dejavnosti in je funkcionalno povezana s poslovnimi prostori oziroma se uporabljajo kot spremljevalna površina za opravljanje poslovne dejavnosti. Med te površine sodijo predvsem nepokrita skladišča, zunanja parkirišča, gostinski vrtovi in terase, rastlinjaki, peskokopi, delavnice na prostem, površine za obratovanje bencinskih servisov, odprte športno rekreacijske površine namenjene pridobitni dejavnosti in druge podobne površine.
(1) Za nezazidana stavbna zemljišča po tem členu se štejejo tiste zemljiške parcele, za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gradbene javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave ter je njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak, odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto. Za odvajanje odplak se štejejo tudi območja na katerih je dopustna gradnja greznic in malih čistilnih naprav.
(2) Površina nezazidanega stavbnega zemljišča se določi kot površina zemljiške parcele, ki je namenjena gradnji ob upoštevanju predpisov o graditvi objektov in pogojev vsakokratnega prostorskega akta.
(3) Za nezazidano stavbno zemljišče se šteje nezazidana zemljiška parcela oziroma več zemljiških parcel istega lastnika oziroma lastnikov in iste namenske rabe, ki neposredno mejijo ena na drugo tako, da jih je mogoče šteti za zaključeno celoto.
(4) Za nezazidano stavbno zemljišče se ne štejejo tiste zemljiške parcele, na katerih gradnja ni mogoča zaradi njihove oblike oziroma reliefnih značilnosti zemljišča, omejitev zaradi poteka infrastrukture, zemljišča, ki nimajo urejenega dostopa do javne ceste ter drugih določil vsakokratnega veljavnega prostorskega akta.
IV. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA
Za določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila:
– opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami ter dejanske možnosti priključitve na te objekte in naprave in uporabe le-teh in
– namembnost.
Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi napravami individualne in skupne rabe ter dejanske možnosti priključitve na te naprave se ovrednoti z naslednjimi točkami:
| Opis opremljenosti | Število točk – zazidana stavbna zemljišča | Število točk – nezazidana stavbna zemljišča |
1. | urejeno cestišče | 20 | 10 |
2. | vodovodno omrežje | 20 | 10 |
3. | električno omrežje | 10 | 5 |
4. | javna razsvetljava | 10 | 5 |
5. | odvoz odpadkov | 10 | 5 |
6. | kanalizacija | 40 | 20 |
(1) Namen uporabe zazidanega stavbnega zemljišča, oziroma dela stavbe na tem stavbnem zemljišču, se določi na podlagi katastra nepremičnin. Glede na namen se za m2 zazidanega stavbnega zemljišča določijo naslednje točke:
Stanovanjski namen | Poslovni namen – proizvodna pridobitna dejavnost | Poslovni namen – storitvena pridobitna dejavnost | Poslovni namen – nepridobitna dejavnost |
10 | 55 | 85 | 5 |
(2) Nadomestilo za uporabo nepokritih površin, ki se uporabljajo kot poslovni prostori, se določijo naslednje točke:
Poslovni namen – proizvodna pridobitna dejavnost | Poslovni namen – storitvena pridobitna dejavnost | Poslovni namen – nepridobitna dejavnost |
30 | 50 | 3 |
Namembnost nezazidanega stavbnega zemljišča se določi na podlagi veljavnega občinskega prostorskega akta. Glede na namembnost zemljišča se za m2 nezazidanega stavbnega zemljišča določijo naslednje točke:
Gradnja stanovanjskih objektov | Mešana gradnja (stanovanjskih ali poslovnih objektov) | Gradnja poslovnih objektov |
5 | 10 | 35 |
(1) Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2024 znaša 0,0052 EUR/m2.
(2) Vrednost točke se vsako leto revalorizira z ugotovitvenim sklepom župana, in sicer s količnikom, ugotovljenim na podlagi indeksa rasti cen življenjskih potrebščin po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, za obdobje pred letom za katero se nadomestilo odmerja, v kolikor je količnik večji od ena. Sklep se objavi na spletni strani Občine Komen.
(3) V primeru drugačne določitve vrednosti točke, kot je določena v prvem in drugem odstavku, novo vrednost točke določi Občinski svet Občine Komen, na predlog župana. Sklep se objavi na spletni strani Občine Komen.
(1) Zavezancu za plačilo nadomestila po tem odloku se višino nadomestila določi z upoštevanjem metode točkovanja, določene s tem odlokom in ob upoštevanju vrednosti točke za določitev višine nadomestila.
(2) Letna višina nadomestila za zazidana stavbna zemljišča in za nepokrite površine, ki se uporabljajo kot poslovni prostori, je vsota točk iz 7. in 8. člena tega odloka, ki se pomnožijo s površino zazidanega stavbnega zemljišča, kot izhaja iz 4. člena tega odloka ter z letno višino točke za odmero nadomestila.
(3) Letna višina nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča je vsota točk iz 7. in 9. člena tega odloka, ki se pomnožijo s površino nezazidanega stavbnega zemljišča, kot izhaja iz 5. člena tega odloka.
(1) Podatke za vzpostavitev, dopolnjevanje in posodabljanje evidence zavezancev za plačilo nadomestila občina pridobiva iz uradnih evidenc.
(2) V kolikor se zavezanec s podatki iz uradne evidence ne strinja, mora predlagati vpis spremenjenih podatkov pri upravljalcu posamezne uradne evidence.
(3) V kolikor občina dvomi v pravilnost razpoložljivih podatkov, na podlagi katerih je bilo odmerjeno nadomestilo, lahko uvede ugotovitveni postopek po uradni dolžnosti skladno z določili zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
(4) Sprememba podatkov, ki vpliva na odmero nadomestila, se pri odmeri nadomestila upošteva od prvega dne naslednjega meseca.
(1) Nadomestilo se plačuje za tekoče odmerno leto, v skladu z določili predpisov o davkih občanov in o davčnem postopku.
(2) Davčni postopek odmere nadomestila vodi Finančna uprava Republike Slovenije.
(3) Finančni urad začne postopek na podlagi podatkov o stavbnih zemljiščih in o zavezancih za nadomestilo, ki mu jih posreduje občinska uprava Občine Komen.
(4) Za vse postopke v zvezi z odmero, pobiranjem in vračanjem, izterjavo, odpisom nadomestila zaradi neizterljivosti, zastaranja, plačila obresti v zvezi z nadomestilom se uporabljajo določbe predpisov o davčnem postopku.
VI. OPROSTITVE PLAČILA NADOMESTILA
(1) Oprostitev plačila nadomestila za stavbno zemljišče velja za:
– zavezanca, ki je kupil novo stanovanje kot posamezni del stavbe, ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal komunalni prispevek. Petletna oprostitev prične teči z dnem prijave stalnega bivališča.
– zavezanca, za čas, ko je prejemal denarne dodatke po predpisih o socialnem varstvu in to z ustreznimi dokazili izkaže. Izredna socialna pomoč se skladno s tem členom ne uvršča med socialne dodatke.
(2) Odločbo o oprostitvi izda pristojni organ Občine Komen na podlagi vloge zavezanca. Če je bila odločba pristojnega organa Občine Komen o oprostitvi izdana najkasneje do izdaje odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, se oprostitev upošteva za odmerno leto, v katerem je bila odločba izdana. V nasprotnem primeru se odločba upošteva za naslednje odmerno leto.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Do vzpostavitve evidence nezazidanih stavbnih zemljišč in poslovnih nepokritih površin se odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za navedene površine ne odmeri.
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Komen (Uradni list RS, št. 118/03, 56/05).
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2024.
Št. 007-8/2023
Komen, dne 20. decembra 2023
