Na podlagi 61. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 83/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 233. člena Zakona o varstvu okolja /ZVO-2/ (Uradni list RS, št. 44/22, 81/22 – skl. US, 121/22 – ZUOKPOE, 160/22 – skl. US, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23), 3. člena Zakona o prekrških /ZP-1/UPB-8 (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 27/17 – ZPro, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE, 195/20, 5/21 – odl. US, 15/21 – ZDUOP, 123/21 – ZPrCP-F, 206/21 – ZDUPŠOP), Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12, 49/20 – ZIUZEOP in 44/22 – ZVO-2) ter 7. in 16. člena Statuta Občine Dravograd (Uradni list RS, št. 8/20 – uradno prečiščeno besedilo – UPB-4 in 106/23) je Občinski svet Občine Dravograd na 10. redni seji dne 21. 12. 2023 sprejel
o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Dravograd
(1) V Odloku o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Dravograd (v nadaljevanju: Odlok) uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
2. člen
Ta Odlok določa način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja – oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Dravograd (v nadaljevanju: Občina).
S tem Odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki obsega:
1. organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
2. vrsto in obseg storitev javne službe ter njihova prostorsko razporeditev,
3. pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,
4. pravice in obveznosti uporabnikov,
5. vire financiranja javne službe in način njenega oblikovanja,
6. vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine,
7. cene storitev javne službe,
8. javna pooblastila izvajalca javne službe,
9. nadzor nad izvajanjem javne službe,
10. kazenske določbe.
Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz 2. člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo predpisi s področja varstva okolja.
(1) Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
1. pitna voda je pitna voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo;
2. odjemno mesto je mesto spoja interne vodovodne napeljave z obračunskim vodomerom; odjemno mesto je tudi mesto, kjer se izvaja odjem vode iz javnega vodovoda za oskrbo:
– stavb ali gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo v delu, kjer se v njih izvajajo državne ali občinske javne službe,
– s pitno vodo za pranje ali namakanje javnih površin,
– zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo,
– s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi.
Na posamezno odjemno mesto je lahko priključeno več porabnikov pitne vode, če je v skladu z določbami zakona, ki ureja stanovanjsko področje, zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi. Pri novih stavbah mora biti v okviru interne instalacije za vsako stanovanjsko in poslovno enoto zagotovljena uradna meritev porabe vode skladno z zakonom, ki ureja varstvo potrošnikov;
3. javna površina je površina grajenega javnega dobra lokalnega ali državnega pomena, katere uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem;
4. sistem za oskrbo s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: vodovod) je sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališča, hidropostaje, vodohrani, naprave za pripravo pitne vode in druga pripadajoča oprema, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov in ima enega upravljavca; priključki so del vodovoda;
5. lastna oskrba s pitno vodo je oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo na območjih, kjer občina javne službe ne zagotavlja in se pri odvzemu vode iz podzemnih ali površinskih voda izvaja na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo vode;
6. upravljavec javnega vodovoda je pravna oseba, ki jo v skladu s predpisi, ki urejajo javno službo, občina določi ali izbere za izvajalca javne službe;
7. izvajalec javne službe je oseba, ki izvaja lokalno gospodarsko javno službo varstva okolja oskrbe s pitno vodo;
8. vodovodni priključek je priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod, to je priključek (spoj na primarno cev) cevovoda od javnega vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema; priključek na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe ali gradbenega inženirskega objekta in ne sodi med objekte in opremo javne infrastrukture; priključni sklop (z ventilom) na javni vodovod, odjemno mesto in obračunski vodomer so sestavni deli priključka na javni vodovod;
9. obračunski vodomer je vodomer, s katerim se meri poraba pitne vode iz javnega vodovoda;
10. interna vodovodna napeljava je vodovodno omrežje znotraj stavb in objektov oziroma za obračunskim vodomerom, in ni del javnega vodovoda.
(2) Drugi izrazi uporabljeni v tem Odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v državnih predpisih s področja izvajanja javne službe.
II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE
(oblika zagotavljanja javne službe)
(1) Javno službo iz 2. člena tega Odloka opravlja izvajalec, ki ga Občinski svet Občine Dravograd določi skladno z zakonom, ki ureja način izvajanja gospodarskih javnih služb (v nadaljevanju: izvajalec javne službe). Izvajalec javne službe je upravljavec javnega vodovoda na celotnem območju Občine.
(2) Upravljanje javnega vodovoda obsega:
– vzdrževanje in čiščenje objektov javnega vodovoda,
– zagotavljanje oskrbe z zdravstveno ustrezno pitno vodo,
– ostala opravila v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo.
(3) Lastna oskrba s pitno vodo se izvaja skladno s predpisi, ki urejajo področje oskrbe s pitno vodo.
(območje zagotavljanja javne službe)
(1) Opravljanje javne službe se izvaja na vseh poselitvenih območjih v Občini, razen na poselitvenih območjih, kjer se oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m3 pitne vode na dan.
(2) Območja oskrbe prebivalcev s storitvami javne službe oskrbe s pitno vodo se določijo v elaboratu programa opremljanja, ki ga Občina sprejme v skladu s predpisi.
(3) Vodni vir, ki zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu, se ne sme uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo.
III. VRSTE IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE
(vrsta in obseg storitev javne službe)
Vrsto in obseg storitev javne službe določajo veljavni predpisi s področja oskrbe s pitno vodo.
(program oskrbe s pitno vodo)
Javna služba se mora izvajati v skladu s programom oskrbe s pitno vodo, ki ga mora pripraviti izvajalec javne službe v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo.
IV. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO STORITEV JAVNE SLUŽBE
1 Oskrba s pitno vodo v naselju, ki je opremljeno z javnim vodovodom
(obveznost priključitve na javni vodovod)
(1) Kjer je javni vodovod že zgrajen, je priključitev obvezna za vse lastnike objektov pod pogojem, da je tehnično izvedljivo in je možno pridobiti vsa stvarnopravna upravičenja. Priključitev obstoječih objektov na javni vodovod se mora izvesti v roku 12 mesecev po izgradnji javnega vodovoda. Uporabnik si je dolžan pred priključitvijo na javni vodovod pridobiti soglasje izvajalca javne službe in plačati komunalni prispevek. Višina komunalnega prispevka se odmeri skladno z odlokom, ki določa podlage za odmero komunalnega prispevka na območju Občine.
V primeru, da priključitev po predloženi dokumentaciji ni možna, mora izvajalec javne službe vlagatelja za priključitev na javni vodovod seznaniti s pogoji, pod katerimi bo priključitev možna. Izvajalec javne službe je dolžan izdati soglasje za priključitev najpozneje v 30 dneh od prejema popolnega zahtevka.
(2) Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, rabi pitna voda, mora lastnik stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta zaradi oskrbe s pitno vodo zagotoviti izvedbo priključka stavbe na javni vodovod.
(3) Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo, ne zagotavlja s storitvami javne službe, rabi pitna voda, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
– oddaljenost stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda je večja od 200 m ali
– je izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod, povezana z nesorazmernimi stroški (ti stroški ne predstavljajo zamenjavo vodovodne napeljave in plačilo komunalnega prispevka).
(4) Občina v svojem programu komunalnega opremljanja naselij lahko, če je to skladno s predpisi, ki urejajo področje oskrbe s pitno vodo, opredeli poselitvena območja oziroma njihove dele, kjer se stavbe in gradbeni inženirski objekti ne bodo priključevali na javni vodovod zaradi nesorazmerno visokih stroškov priključitve.
(priključek stavbe na javni vodovod)
(1) Na javni vodovod mora biti priključena vsaka stavba ali gradbeni inženirski objekt posebej, zanje pa mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z obračunskim vodomerom.
(2) V večstanovanjskih stavbah mora biti za posamezne dele stavbe (stanovanjske in poslovne) zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z ločenimi obračunskimi vodomeri.
(3) Merjenje porabe pitne vode v stavbi ali gradbenem inženirskem objektu mora biti zagotovljeno pred odjemnim mestom, do katerega lahko dostopa izvajalec javne službe.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se v primerih, ko se na kmetijskem gospodarstvu ali v nestanovanjskih stavbah, ki predstavljajo zaokroženo celoto in imajo enega lastnika, s pitno vodo iz javnega vodovoda oskrbuje več stavb, lahko zagotavlja odjem pitne vode na enem odjemnem mestu.
(5) Načrtovanje in gradnjo priključka na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki se priključuje na javni vodovod.
(6) Če je treba priključiti na javni vodovod več odjemnih mest tako, da se priključek stavbe na obratujoči sekundarni vodovod izvede s skupnim cevovodom, se šteje za del javnega vodovoda cevovod, ki povezuje obratujoči javni vodovod in razcep cevovoda za priključitev zadnjih dveh odjemnih mest.
(7) Priključitev stavbe na javni vodovod ni možna, kjer odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode ni urejeno v skladu s predpisi.
(8) Skladnost urejenosti odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda s predpisi, za vsako stavbo ali gradbeno inženirski objekt, ki se priključuje na javni vodovod, ugotavlja in potrjuje izvajalec javne gospodarske službe za odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda.
(9) Priključitev stavbe ali gradbeno inženirskega objekta v gradnji na javni vodovod, je možna le z začasnim priključkom v trajanju do dveh let in se lahko s pisnim zaprosilom lastnika podaljša do dokončanja objekta in pričetka uporabe. Vsako podaljšanje lahko traja največ dve leti. Pred pričetkom uporabe objekta mora lastnik začasnega priključka za njegovo spremembo v trajni priključek, pridobiti potrdilo o skladnosti iz osmega odstavka tega člena. V kolikor lastnik priključka dokazila, po pričetku uporabe ne predloži, oziroma ga ne predloži po poteku dveh let, izvajalec javne oskrbe prekine priključek na stroške lastnika. O začasnih priključkih je izvajalec javne oskrbe s pitno vodo dolžan voditi posebno evidenco.
(10) Lastnik stavbe si mora pridobiti soglasje za priključitev stavbe na javni vodovod, ki ga izda izvajalec javne službe, v skladu s predpisi. Soglasje za priključitev so pogoji upravljavca javnega vodovoda, s katerimi se določi lokacija priključka in tehnični pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da bo mogoča priključitev stavbe na javni vodovod in da bo zagotovljeno nemoteno obratovanje javnega vodovoda.
(11) Lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta si mora za rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, pridobiti vodno pravico v skladu s predpisi, ki urejajo vode. Priključitev za namen, ki ni javna oskrba s pitno vodo, je možna le po predhodnem soglasju izvajalca oskrbe s pitno vodo, ki preveri ali razpoložljive količine pitne vode in zmogljivost javnega vodovodnega omrežja takšno priključitev omogoča.
(storitve v zvezi s priključki stavb na javni vodovod)
(1) Priključek, ki se nahaja med javnim vodovodom in napravo za merjenje porabljene vode (v nadaljevanju: vodomer), ni del javnega vodovoda.
(2) Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje cevovodov in druge opreme priključka stavbe na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe. Priključek stavbe na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe.
(3) Izvajalec javne službe mora vzdrževati priključek stavbe na javni vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe in delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na javni vodovod ter njegovo vzdrževanje dopustiti in storjene storitve plačati v skladu s cenikom za storitve vzdrževanja priključkov stavbe na javni vodovod.
(obnova priključka stavbe na javni vodovod)
(1) Izvajalec javne službe mora priključek stavbe na javni vodovod obnoviti:
– če njegovo stanje po pregledu kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in zaradi tega vodne izgube,
– če njegovo stanje ogroža varnost oskrbe s pitno vodo,
– če je zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov,
– če se obnavlja javni vodovod ali druga infrastruktura.
(2) Finančna sredstva za obnovitvena dela na priključku stavbe na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe in storjene storitve plačati v skladu s cenikom upravljavca za storitve obnavljanja priključkov stavbe na javni vodovod.
(3) Lastnik ali najemnik stavbe mora izvajalcu javne službe dopustiti tudi preverjanje delovanja cevovoda in opreme priključka stavbe na javni vodovod.
14. člen
(odstranitev priključka stavbe na javni vodovod)
(1) Odstranitev priključka stavbe je dovoljena v primerih odstranitve stavbe, ki je priključena na javni vodovod.
(2) Odstranitev lahko izvede samo izvajalec javne službe, na podlagi zahtevka lastnika stavbe na stroške lastnika. O odstranitvi priključka stavbe na javni vodovod mora lastnik stavbe podati zahtevek izvajalcu javne službe najmanj 30 dni pred začetkom del.
2 Oskrba s pitno vodo v naselju, ki ni opremljeno z javnim vodovodom
(lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo)
(1) Če je stavba ali več stavb na poselitvenem območju, na katerem v skladu z merili iz državnega predpisa, ki ureja oskrbo s pitno vodo, priključitev na javni vodovod ni obvezna, se oskrba s pitno vodo lahko izvaja v obliki lastne oskrbe prebivalcev, če so za obratovanje zasebnega vodovoda izpolnjeni pogoji, določeni z državnim predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo.
(2) Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe, če je vodovod v zasebni lasti, vodni vir pa oskrbuje:
– poselitveno območje z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, manjšo od 10 m3 pitne vode na dan.
(3) V primeru lastne oskrbe s pitno vodo mora zasebni vodovod imeti vodno dovoljenje in upravljavca, če oskrbuje:
– eno ali več stanovanjskih stavb, v katerih je skupno pet ali več stanovanj, v katerih prebivajo osebe s stalnim prebivališčem,
– eno ali več stanovanjskih stavb z oskrbovanimi stanovanji, stanovanjskih stavb za posebne namene, gostinskih stavb, upravnih ali pisarniških stavb, trgovskih ali drugih stavb za storitvene dejavnosti, stavb za promet ali stavb za izvajanje elektronskih komunikacij, industrijskih stavb ali skladišč in stavb splošnega družbenega pomena in
– eno ali več stavb ali gradbenih inženirskih objektov, kjer je omogočena splošna raba vode iz zasebnega vodovoda;
– oziroma kot določajo državni predpisi.
3 Prenos vodovodnih sistemov, ki niso v upravljanju izvajalca javne službe
Vodovodni sistemi, ki niso v upravljanju izvajalca javne službe, je le ta na podlagi zahteve občine kot lastnice dolžan prevzeti v upravljanje pod naslednjimi pogoji:
– da ima vodovodni sistem, ki ima lastni vodni vir veljavno vodno dovoljenje,
– da obstaja evidenca o vodovodnih priključkih.
4 Evidence
Izvajalec javne službe mora voditi in hraniti evidence v skladu s predpisi, ki urejajo področje izvajanja javne službe.
5 Prekinitev in omejitev dobave s pitno vodo
(prekinitev in omejitev dobave pitne vode)
Izvajalec javne službe prekine oskrbo s pitno vodo na podlagi predhodnega obvestila in na stroške uporabnika v naslednjih primerih:
– če je priključek stavbe na javni vodovod izveden brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem izvajalca javne službe,
– če interna vodovodna napeljava ali druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo drugim uporabnikom ali če je zaradi stanja interne napeljave ali vodomera ogrožena oskrba drugih uporabnikov ali je ogrožena ustreznost vode v javnem vodovodu,
– če brez soglasja izvajalca javne službe dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno napeljavo ali če spremeni zmogljivost svoje napeljave ali če svojevoljno spremeni izvedbo priključka ali opravi kakršenkoli poseg na obračunskem vodomeru,
– če ne omogoči izvajalcu javne službe vzdrževati priključek stavbe na javni vodovod,
– če ne omogoči izvajalcu javne službe pregleda internih instalacij, odvzema vzorca vode ali meritve tlaka na internem omrežju,
– če ne uredi vodomernega mesta v skladu z zahtevami izvajalca javne službe,
– če krši objavljene omejitve odvzema vode iz javnega vodovoda,
– če ne poravna zaračunanih stroškov dobave pitne vode po izdanem računu, niti po prejemu opomina v roku, ki je na njem naveden, niti ko upravljavec izrabi vsa zakonita pravna sredstva,
– na podlagi odločbe inšpektorja, pristojnega za področje javne službe oskrbe s pitno vodo;
– v kolikor ukrep prekinitve določa republiški predpis, ki ureja oskrbo in ravnanje s pitno vodo.
(2) Prekinitev oskrbe s pitno vodo velja za čas do odprave vzroka prekinitve. Stroške prekinitve in ponovne priključitve oskrbe s pitno vodo plača uporabnik po veljavnem ceniku in na osnovi izstavljenega računa izvajalca javne službe.
(3) Izvajalec javne službe sme začasno brez povračila škode prekiniti dobavo pitne vode zaradi:
– rednega ali izrednega vzdrževanja,
– pregledov ali remontov,
– preizkusov ali kontrolnih meritev,
– novogradenj vodovodnih objektov in naprav.
(4) Za predvideno začasno prekinitev oskrbe s pitno vodo mora izvajalec javne službe izrabiti čas, ki čim manj prizadene uporabnike. Izvajalec javne službe mora o predvideni prekinitvi oskrbe s pitno vodo obvestiti odjemalce v pisni obliki, v primeru da gre za širši krog uporabnikov pa preko sredstev javnega obveščanja in z objavo na svoji spletni strani, najmanj en dan pred prekinitvijo.
(5) Izvajalec javne službe sme začasno prekiniti dobavo pitne vode iz prejšnjega odstavka v primeru nepredvidenih okvar na javnem vodovodu. O nepredvideni prekinitvi dobave vode je izvajalec javne službe dolžan uporabnike obvestiti na krajevno običajen način in z objavo na svoji spletni strani. V primeru začasnih prekinitev mora izvajalec javne službe zagotavljati minimalni standard dobave pitne vode uporabnikom po predložitvi ustrezne embalaže na matičnem naslovu izvajalca javne službe.
(6) Izvajalec javne službe sme začasno prekiniti dobavo pitne vode na zahtevo lastnika stavbe, ki je priključena na javni vodovod v primeru, ko v stavbi ne bodo prebivali uporabniki več kot trideset (30) dni. Stroške prekinitve in ponovne priključitve oskrbe s pitno vodo plača lastnik ali najemnik stavbe po veljavnem ceniku izvajalca javne službe.
(7) V primeru pomanjkanja vode na vodnem viru ali poškodb na objektih ali opremi vodovoda, zaradi katerih je ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko izvajalec javne službe omeji odvzem pitne vode iz javnega vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene.
6 Izvajanje javne službe v primeru izrednih dogodkov
(izvajanje ukrepov v primeru izrednih dogodkov)
(1) Izvajalec javne službe mora v primeru izrednih dogodkov izvajati javno službo v skladu z načrtom ukrepov v primeru izrednih dogodkov. Načrt ukrepov v primeru izrednih dogodkov pripravi izvajalec javne službe v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in ga predloži občinskemu svetu v potrditev.
(2) Stroški oskrbe s pitno vodo v primerih iz prvega odstavka tega člena se krijejo iz občinskega proračuna.
(3) Stroške prevozov pitne vode s cisternami in sanitarne priprave te vode za območja oskrbe, kjer občasno zaradi suše ali drugih razlogov zmogljivost vodnih virov ni zadostna za nemoteno oskrbo, krije občina iz proračuna na podlagi sklepa občinskega sveta.
7 Meritev količin in obračun porabljene vode
(meritev količin porabljene vode)
(1) Izvajalec meri količino porabljene vode v kubičnih metrih z obračunskimi vodomeri.
(2) Izvajalec mora pri priključevanju novih uporabnikov in ob zamenjavi obračunskih vodomerov uporabljati volumetrične vodomere z daljinskim odčitavanjem ter na ta način, v interesu uporabnika in nemotene oskrbe s pitno vodo, dolgoročno zagotoviti pogostejše odčitavanje rabe pitne vode za namen zgodnjega odkrivanja napak na internih vodovodnih napravah uporabnikov.
(3) Za porabljeno vodo izstavi izvajalec javne službe račun uporabniku mesečno na podlagi:
– odčitane količine porabljene vode,
– povprečne dnevne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju ali
– ocenjene količine porabljene vode na podlagi pavšala, če meritev z vodomerom ni možna. Pavšal določi izvajalec javne službe, in sicer 4 m3 na osebo.
(4) Račun iz tretjega odstavka tega člena se izstavi lastniku stavbe ali uporabniku vode v stavbi.
(5) V stavbi z več stanovanji izda izvajalec javne službe račun iz tretjega odstavka tega člena upravniku stavbe, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje večstanovanjskih stavb. Izvajalec javne službe lahko izdaja račune tudi posameznim uporabnikom stavbe na podlagi pisnega dogovora z upravnikom stavbe ali pooblaščencem skupnosti lastnikov stanovanj.
(6) Če je več uporabnikov priključenih na isti obračunski vodomer in uporabniki nimajo upravnika stavbe, ti sporočijo kdo je prejemnik računov za porabljeno vodo. Izvajalec javne službe lahko izdaja račune tudi posameznim uporabnikom, če več kot polovica uporabnikov, priključenih na isti obračunski vodomer, podpiše delilno razmerje.
(7) Ko zaradi okvare obračunskega vodomera ni mogoče ugotoviti dejanske porabe vode, izvajalec javne službe upošteva pri obračunu vode povprečno količino porabljene vode v obdobju dvanajstih (12) mesecev pred nastankom okvare.
(vodomeri v interni napeljavi)
(1) Vodomeri v interni napeljavi uporabnika so namenjeni za interno porazdelitev stroškov oskrbe s pitno vodo. Teh vodomerov izvajalec javne službe ne vzdržuje in ne odčitava. Vodomeri v interni napeljavi se lahko namestijo za obračunskim vodomerom, ki je nameščen v zunanjem merilnem jašku.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko izvajalec javne službe in uporabnik ali upravnik stavbe, ki je priključena na javni vodovod, skleneta pogodbo o odčitavanju in vzdrževanju vodomerov v interni napeljavi.
(3) Interna delitev stroškov na porabljeno vodo posameznim uporabnikom ni obveznost izvajalca javne službe, kar pomeni, da uporabniki odgovarjajo nerazdelno solidarno do popolnega plačila dolga.
8 Zagotavljanje skladnosti pitne vode
(zagotavljanje skladnosti)
(1) Izvajalec javne službe mora v skladu z državnimi predpisi o pitni vodi zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode. V ta namen mora imeti zaposleno odgovorno osebo za zagotavljanje skladnosti z zahtevami državnega predpisa o pitni vodi, ki ima najmanj visoko strokovno izobrazbo naravoslovne, tehnične ali zdravstvene smeri.
(2) Skladnost mora biti zagotovljena:
1. na pipah oziroma mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda,
2. v objektih za proizvodnjo in promet živil: na mestih, kjer se voda uporablja v proizvodnji in prometu živil,
3. v objektih za pakiranje pitne vode: na mestu, kjer se voda pakira,
4. v primeru oskrbe s pitno vodo s cisternami: na mestu iztoka iz cisterne.
(3) Izvajalec javne službe mora izvajati notranji nadzor nad zagotavljanjem skladnosti pitne vode v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno ustreznost pitne vode.
(4) Ne glede na določila prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se šteje, da je izvajalec javne službe izpolnil svoje obveznosti, kadar dokaže, da je vzrok neskladnosti hišno vodovodno omrežje ali njegovo vzdrževanje. Hišno vodovodno omrežje zajema cevovod, opremo in naprave, ki so vgrajene med vodomerom na priključku na sistem za oskrbo s pitno vodo in mestih uporabe pitne vode.
(5) Ne glede na četrti odstavek mora izvajalec javne službe, kadar obstaja sum, da zaradi hišnega vodovodnega omrežja pitna voda ni skladna, zagotoviti:
1. priporočila lastnikom objektov o ukrepih za zmanjšanje ali odpravo tveganja in/ali
2. ustrezno obveščanje porabnikov in posredovanje priporočil o vseh možnih dodatnih ukrepih za odpravo neskladnosti, ki bi jih morali sprejeti.
(6) V javnih objektih (vrtci, šole, bolnišnice, restavracije ipd.) je za odpravo neskladnosti, ki je posledica hišnega vodovodnega omrežja ali njegovega vzdrževanja, odgovoren lastnik ali upravljavec javnega objekta.
9 Informacije o motnjah pri oskrbi s pitno vodo
(informacije o motnjah pri oskrbi s pitno vodo)
(1) Izvajalec javne službe mora svojo organiziranost in delovanje opravljati tako, da lahko ves čas sprejema informacije uporabnikov javnega vodovoda o motnjah pri oskrbi s pitno vodo in da na zahtevo uporabnika motnjo, ki mu onemogoča oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda v ustrezni količini in kakovosti odpravi takoj, oziroma v roku, ki ga določi izvajalec javne službe glede na naravo motnje.
(2) Informiranje in ukrepanje v primeru neskladnosti kvalitete pitne vode se mora izvajati v skladu z veljavno zakonodajo.
(3) Upravljavci sistemov za oskrbo s pitno vodo morajo pripraviti letno poročilo in z njim seznaniti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja.
V. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV STORITEV JAVNE SLUŽBE
1 Pravice uporabnikov storitev javne službe
(pravice uporabnikov storitev javne službe)
(1) Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine, kjer se izvaja javna oskrba s pitno vodo.
(2) Uporabnik ima na podlagi svoje vloge, projektne dokumentacije za objekt in soglasja izvajalca javne službe pravico:
– priključitve stavbe na javni vodovod,
– spremeniti dimenzijo priključka stavbe na javni vodovod, traso priključka in vodomerno mesto,
– izvesti dodatna dela na priključku stavbe na javni vodovod,
– povečati odvzem vode,
– odstranitve priključka stavbe na javni vodovod.
2 Obveznosti uporabnikov storitev javne službe
(obveznosti uporabnikov storitev javne službe)
(1) Uporabniki morajo:
– redno vzdrževati interno napeljavo, interno požarno omrežje in interne hidrante,
– redno vzdrževati vodomerna mesta in dostop do njih,
– varovati vodovodni priključek in vodomerno mesto pred zmrzovanjem, vdorom talne in odpadne vode, vročino in drugimi škodljivimi vplivi,
– zagotavljati dostop izvajalcu javne službe za opravljanje del na svojem zemljišču v zvezi z javnim vodovodom,
– sporočati okvare na javnem vodovodu, priključku stavbe na javni vodovod in obračunskem vodomeru,
– zagotoviti dostop do internih inštalacij zaradi pregleda, odvzemanje vzorcev vode ali meritve tlaka na internem omrežju,
– zagotoviti dostop za odčitavanje, pregled ali zamenjavo obračunskega vodomera,
– zagotoviti dostop izvajalcu javne službe za izvajanje rednih vzdrževalnih del na priključku stavbe na javni vodovod,
– pisno obveščati izvajalca javne službe o spremembi naslova, lastništva, najemnih razmerij, plačnikov, uporabnikov in drugih spremembah, ki postanejo veljavne po poravnavi vseh zapadlih obveznosti uporabnika,
– plačevati račune za dobavo pitne vode v roku, navedenem na računu,
– urejati delitve stroškov porabljene pitne vode v večstanovanjskih stavbah (upravnik ali lastniki po dogovoru),
– upoštevati varčevalne ukrepe iz objav v primeru motenj pri oskrbi s pitno vodo,
– dovoliti obnovitev priključka stavbe na javni vodovod, ko na to opozori izvajalec javne službe v skladu z določili tega odloka in pred ponovno priključitvijo poskrbeti za ustreznost vodomernega mesta skladno z zahtevami izvajalca javne službe,
– urediti vodomerna mesta skladno z zahtevami izvajalca javne službe,
– pisno obveščati izvajalca javne službe o odvzemu vode iz hidrantov in
– opravljati druge obveznosti iz tega odloka.
(2) Uporabniki odgovarjajo:
– za škodo, ki jo s svojim ravnanjem povzročijo na javnem vodovodu,
– za škodo zaradi nastale motnje pri oskrbi z vodo kot posledice njihovega ravnanja.
3 Prehod za dostop do vodovodnega omrežja
Za zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja priključka stavbe na javni vodovod mora lastnik nepremičnine, preko katere je potreben prehod za dostop do vodovodnega omrežja, dovoliti prehod.
4 Odvzemi vode iz javnih hidrantov
(odvzem vode iz javnega hidranta)
(1) Uporabnik lahko odvzame vodo iz hidrantov na javnem vodovodu za čiščenje občinskih cest, zalivanje zelenic, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč ali druga gradbena dela, za javne prireditve, protiprašno škropljenje občinskih cest in za polnjenje cistern le na podlagi predhodnega soglasja izvajalca javne službe, in če razmere na vodovodnem omrežju dopuščajo tak odvzem vode. Odjem v teh primerih je mogoč le s hidrantnim nastavkom z vgrajenim obračunskim vodomerom, registriranem pri upravljavcu javnega vodovoda, ki je izvajalec javne službe.
(2) V primerih odvzema vode iz prejšnjega odstavka tega člena se med izvajalcem in uporabnikom sklene pogodba, v kateri se določi pogoje odvzema in plačila stroškov porabljene vode po veljavnem ceniku izvajalca javne službe.
(3) Poraba vode iz hidrantnega omrežja, ki je zgrajeno kot del vodovodne napeljave uporabnika, se mora registrirati preko obračunskega vodomera.
(odvzem vode iz javnega hidranta brez soglasja izvajalca)
(1) Brez predhodnega soglasja izvajalca javne službe se sme uporabiti voda iz hidranta na javnem vodovodu samo za gašenje požarov, gasilskih vaj, izvajanje drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah. V teh primerih mora uporabnik pisno v 24 urah od dogodka obvestiti izvajalca javne službe o kraju uporabe, času odvzema vode, količini porabljene vode in o morebitnih pomanjkljivostih na hidrantih.
(2) V drugih primerih se lahko voda iz hidranta odvzame le na podlagi predhodnega pisnega dovoljenja in predhodnega plačila vode. Gasilska društva morajo pri odvzemu vode iz hidrantov uporabljati predpisano tehnično opremo in izpolnjevati pogoje za odvzem zdravstveno ustrezne vode.
(stroški odprave okvare ali poškodbe hidranta)
(1) Za namen pripravljenosti na nesreče je potrebno letno izvajati vsakoletni preventivni pregled in servis hidrantnega omrežja. Pregled in servis opravi pooblaščeni izvajalec, katerega določi Občina in po končanem vizualnem pregledu in tlačnem preizkusu hidrantnega omrežja izda pisno poročilo.
(2) Vsakoletni redni vizualni pregled in tlačno preizkušnjo hidrantnega omrežja naroči izvajalec javne službe, stroške storitve plača lastnik vodovodnega omrežja.
(3) V primeru morebitne škode, povzročene na hidrantu, zanjo odgovarja povzročitelj.
5 Uporaba priključka stavbe na javni vodovod
(1) Uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati obračunskega vodomera.
(2) Uporabnik mora vsako okvaro na vodovodnem priključku ali obračunskem vodomeru takoj prijaviti izvajalcu javne službe.
(1) Uporabnik mora kriti dejanske stroške:
– prve nabave in vgradnje obračunskega vodomera ter stroške celotne izvedbe novega priključka stavbe na javni vodovod,
– odprave okvare obračunskega vodomera ali njegove zamenjave, ki jo povzroči uporabnik sam,
– okvar, nastalih na vodovodnem omrežju uporabnika, razen če so okvare nastale po krivdi izvajalca javne službe.
(2) Stroške storitev izvajalca javne službe iz prvega odstavka tega člena mora plačati uporabnik po tarifi izvajalca javne službe.
(izredna kontrola točnosti obračunskega vodomera)
Uporabnik lahko poleg redne kontrole zahteva tudi izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če sumi, da meritev ni pravilna. Če se pri kontroli obračunskega vodomera ugotovi, da ta izkazuje porabo vode izven dopustnih toleranc, nosi stroške izredne kontrole vodomera izvajalec javne službe, v nasprotnem primeru pa uporabnik.
(dostop do javnega vodovoda)
Javni vodovod in vodovodni priključek z vodomernim mestom morajo biti vedno dostopni izvajalcu javne službe. Na javnem vodovodu in v njegovi neposredni bližini, skladno z občinskim prostorskim aktom, ni dovoljeno postaviti in zgraditi ničesar brez soglasja izvajalca javne službe.
6 Obveznosti izvajalcev del
(obveznosti izvajalcev del)
(1) Izvajalci del vzdrževanja in gradnje objektov druge gospodarske infrastrukture ter lastniki ali uporabniki zasebnih zemljišč, v katerih poteka javni vodovod, morajo pri uporabi zemljišč, vzdrževanju ali gradnji infrastrukture zagotoviti, da ne pride do poškodb javnega vodovoda in vodovodnih priključkov.
(2) Pred pričetkom vzdrževalnih del ali gradnje iz prvega odstavka tega člena si mora izvajalec del iz prvega odstavka tega člena pri izvajalcu javne službe pridobiti podatke o poteku javnega vodovoda in soglasje s pogoji za izvedbo del ter ga o pričetku del pisno obvestiti.
(3) Izvajalci del iz prvega odstavka tega člena morajo po zaključku vzdrževalnih del ali gradnje na svoje stroške vzpostaviti javni vodovod ali vodovodni priključek v prvotno stanje. Vsa dela na vodovodnem omrežju in priključkih lahko opravlja le izvajalec javne službe. V kolikor dela ne izvaja izvajalec javne službe, se morajo vsa dela opravljati pod njegovim strokovnim nadzorom. Javno površino mora izvajalec vrniti v prvotno stanje. Stroški nadzora so določeni z veljavnim cenikom izvajalca javne službe in bremenijo izvajalca del.
(4) V primeru nastalih poškodb javnega vodovoda ali vodovodnega priključka pri izvajanju del iz prvega odstavka tega člena je izvajalec del iz prvega odstavka tega člena dolžan naročiti popravilo poškodb pri izvajalcu javne službe in poravnati vse stroške popravila.
VI. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE IN NAČIN NJENEGA OBLIKOVANJA
(viri financiranja storitev)
Izvajalec javne službe pridobiva sredstva za izvajanje javne službe (pokrivanje stroškov obratovanja):
– iz plačil uporabnikov storitev javne službe za vodarino,
– iz subvencij občine, ki jo le-ta določi ob potrditvi cene vodarine, ki ne pokriva stroškov obratovanja,
– iz proračuna občine,
– iz dotacij in donacij,
– iz drugih virov določenih z zakonom.
(viri financiranja infrastrukture)
Sredstva za obnovo in razvoj infrastrukture se pridobivajo:
– iz plačil uporabnikov storitev javne službe za omrežnino,
– iz subvencij občine za omrežnino, ki jo le ta določi ob potrditvi cene omrežnine, ki je nižja od potrebne za obnovo infrastrukture,
– iz proračuna občine,
– iz sredstev državnih skladov in Evropske skupnosti,
– iz dotacij in donacij,
– iz dolgoročnega kreditiranja,
– iz drugih virov določenih z zakonom.
VII. VRSTA IN OBSEG OBJEKTOV IN NAPRAV, POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
(infrastruktura lokalnega pomena)
(1) Infrastrukturo lokalnega pomena, potrebno za izvajanje javne službe, ki je lastnina občine, sestavlja omrežje cevovodov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških naprav (objekti s tehnološko, strojno in elektro opremo za črpanje in prečrpavanje, čiščenje in hranjenje vode), ki se povezujejo v sekundarno, primarno in magistralno javno vodovodno omrežje, s pomočjo katerega se zagotavlja oskrba naselij ali delov naselij.
(2) Objekte za oskrbo s pitno vodo lahko pod enakimi pogoji, z zakonom, tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi uporablja vsakdo.
(3) Uporaba objektov in naprav iz prvega odstavka tega člena je obvezna na vseh območjih, kjer so vzpostavljeni javni sistemi za oskrbo s pitno vodo.
(objekti in naprave v lasti uporabnika)
(1) Objekti in naprave, potrebne za izvajanje javne službe, ki so v lasti uporabnika so vodovodni priključek in interna vodovodna napeljava.
(2) Interno vodovodno napeljavo vzdržuje uporabnik na lastne stroške.
(3) Obračunski vodomer vzdržuje izvajalec javne službe iz sredstev, ki jih uporabnik plačuje v okviru omrežnine.
(4) Uporabnik je dolžan z objekti in napravami iz prvega odstavka tega člena gospodariti tako, da je omogočena nemotena oskrba s pitno vodo.
VIII. CENE STORITEV JAVNE SLUŽBE
(1) Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(2) Del cene storitve – vodarina je enotna in enaka za vse uporabnike v vseh petih občinah, ki so sodelovale v projektu Oskrba s pitno vodo v porečju Drave – 3. sklop.
(3) Vsaka občina iz drugega odstavka tega člena, del cene – omrežnino določa posebej.
IX. JAVNA POOBLASTILA IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE
(javna pooblastila izvajalca javne službe)
(1) Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe izdaja projektne pogoje, soglasja k projektnim rešitvam, smernice in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora.
(2) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki z občinskim aktom ali s pogodbo z izvajalcem javne službe niso prenesene na izvajalca javne službe, opravlja občinska uprava.
(3) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki jih občina lahko prenese na izvajalca javne službe, so:
– razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe,
– investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe.
(4) Občinska uprava skrbi za koordinacijo med Občino in izvajalcem javne službe in izvaja nadzor nad izvajanjem javne službe skladno s predpisi in dogovorjenim načrtom nadzora in zagotavljanja kakovosti.
X. NADZOR NAD IZVAJANJEM JAVNE SLUŽBE
(1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvajata pristojni občinski inšpekcijski organ ter občinska uprava Občine.
(2) Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega Odloka.
(3) Pristojni organ občinske uprave občine ima pravico kadarkoli v pogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
XI. PREDPISI, SPREJETI NA PODLAGI TEGA ODLOKA
Izvajalec javne službe mora v 12 mesecih po začetku veljavnosti tega Odloka sprejeti tehnični pravilnik, s katerim se določijo podrobnejši pogoji za izvajanje storitev javne službe v skladu z določili tega Odloka in drugimi predpisi.
(1) Izvajalec javne službe z elaboratom o oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe predlaga ceno storitve in jo predloži občinskemu svetu Občine v potrditev.
(2) Občina lahko prizna subvencijo omrežnine v izračunu cen storitev javne službe za gospodinjstva ali izvajalce nepridobitnih dejavnosti.
(3) Izvajalec javne službe pripravi ter na krajevno običajen način objavi cenik s potrjeno ceno, znižano za morebitno subvencijo.
(4) V kolikor občinski svet Občine, niti po preveritvi pravilnosti izračuna (preveritev opravi Občina), ne potrdi predlagane cene vodarine (ki je strošek opravljanja javne službe), Občina za razliko v ceni upravljavcu mesečno zagotovi manjkajoča sredstva.
(program ukrepov v primeru izrednih dogodkov)
Izvajalec javne službe mora program ukrepov v primeru izrednih dogodkov predlagati v sprejem občinskemu svetu v roku treh mesecev po uveljavitvi tega Odloka.
(1) Z globo 2.000 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
– se ne priključi na javni vodovod v skladu z določili prvega odstavka 10. člena tega Odloka,
– ne omogoči dostopa izvajalcu javne službe do javnega vodovoda in vodovodnega priključka z vodomernim mestom v skladu z določilom 33. člena tega Odloka,
– ne pridobi soglasja izvajalca javne službe v skladu z desetim odstavkom 11. člena tega Odloka,
– ne zagotovi izvajalcu javne službe dostopa za opravljanje del na svojem zemljišču v zvezi z vzdrževanjem vodovodnega priključka in javnim vodovodom v skladu s tretjim odstavkom 12. člena tega Odloka,
– ne zagotovi izvajalcu javne službe dostopa do interne vodovodne napeljave zaradi pregleda, odvzemanja vzorcev vode ali meritve tlaka na omrežju v skladu s 25. členom tega Odloka,
– ne zagotovi dostopa izvajalcu javne službe za odčitavanje, pregled ali zamenjavo obračunskega vodomera v skladu s 25. členom tega Odloka,
– ne upošteva varčevalnih ukrepov iz objav v primeru motenj pri oskrbi s pitno vodo v skladu s 25. členom tega Odloka,
– ne dovoli obnove vodovodnega priključka v skladu s 25. členom tega Odloka,
– ne uredi vodomernega mesta v skladu z zahtevami izvajalca javne službe v skladu s 25. členom tega Odloka,
– ne dovoli prehoda za dostop do vodovodnega omrežja v skladu s 26. členom tega Odloka,
– odvzame vodo iz hidrantov na javnem vodovodnem omrežju v nasprotju z določilom prvega odstavka 27. člena tega Odloka,
– če uporabi vodo iz hidranta na javnem vodovodu v nasprotju z določili prvega odstavka 28. člena tega Odloka,
– če se oskrbuje z vodo iz javnega vodovoda v nasprotju z določili tega Odloka,
– če prestavi, zamenja ali popravi obračunski vodomer brez soglasja izvajalca javne službe,
– če ne vgradi obračunskega vodomera v skladu s 25. členom tega Odloka.
(2) Z globo 1.500 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo 1.000 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
(4) Z globo 200 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznika.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Z uveljavitvijo tega Odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju občine Dravograd (Medobčinski uradni vestnik, št. 5/02).
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0022/2023
Dravograd, dne 21. decembra 2023
