Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN, 57/11 – ORZGJS40), 233. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22, 18/23 – ZDU-1O in 78/23 – ZUNPEOVE), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE in 5/21 – odl. US), Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17, 81/19, 194/21), 2. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Mestni občini Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 71/23) in 17. člena Statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Statut MOSG-UPB-3, Uradni list RS, št. 91/20) je Mestni svet Mestne občine Slovenj Gradec na 14. seji 20. decembra 2023 sprejel
o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Mestni občini Slovenj Gradec
(1) Ta odlok na območju Mestne občine Slovenj Gradec (v nadaljnjem besedilu: MOSG) ureja način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: javna služba) tako, da določa:
– organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
– načrtovanje in gradnjo kanalizacije,
– vrsto in obseg javnih dobrin javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev,
– pogoje za zagotavljanje odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode,
– javna pooblastila izvajalca javne službe,
– pravice in obveznosti uporabnikov,
– vire financiranja javne službe in način oblikovanja cen storitev javne službe,
– vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe,
– druge elemente v zvezi z izvajanjem javne službe,
– nadzor nad izvajanjem odloka.
(2) V odloku uporabljeni izrazi zapisani v moški spolni slovnični obliki za osebe, so uporabljeni kot nevtralni za moški in ženski spol.
Namen tega odloka je:
– zagotavljanje učinkovitega izvajanja javne službe;
– uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na varovanje okolja in posebej na varovanje voda;
– obveznosti občine, izvajalcev in uporabnikov javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode;
– zagotavljanje trajnostnega razvoja dejavnosti, virov financiranja in nadzora nad izvajanjem javne službe.
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
– aglomeracija je območje poselitve, kjer sta poseljenost ali izvajanje gospodarske ali druge dejavnosti zgoščena tako, da je mogoče zbiranje komunalne odpadne vode v kanalizaciji in njeno odvajanje po kanalizaciji v komunalno čistilno napravo ali na končno mesto izpusta;
– blato je preostalo obdelano ali neobdelano blato iz komunalnih čistilnih naprav in preostalo blato iz obstoječih pretočnih greznic;
– industrijska odpadna voda je industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
– iztok je iztok v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
– izvajalec javne službe je pravna ali fizična oseba, ki jo na predpisani način izbere ali določi občina v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe;
– javna površina je površina grajenega javnega dobra lokalnega ali državnega pomena, katere uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem;
– javna kanalizacija je javna kanalizacija v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
– javno kanalizacijsko omrežje je kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije;
– kanalizacija je kanalizacija v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
– ločen kanalizacijski sistem so meteorni vodi za ločeno odvajanje meteorne ali padavinske odpadne vode s streh in utrjenih površin preko zadrževalnikov v vodotoke ali v ponikovalnice in fekalni vodi za komunalne odpadne vode, ki so zaključeni s komunalno čistilno napravo;
– kanalizacijski priključek je cevovod s pripadajočo opremo, ki je namenjen odvajanju odpadne vode ali mešanice odpadnih voda iz objekta v javno kanalizacijo in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijsko omrežje do objekta, ki je priključen na javno kanalizacijsko omrežje; kanalizacijski priključek pripada objektu, v katerem nastaja komunalna, padavinska ali industrijska odpadna voda ali mešanica odpadnih voda, ki se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje;
– komunalna čistilna naprava je komunalna čistilna naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
– komunalna odpadna voda je komunalna odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
– mala komunalna čistilna naprava je mala komunalna čistilna naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
– nepretočna greznica je nepretočna greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
– neposredno odvajanje je neposredno odvajanje v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
– obremenitev komunalne čistilne naprave je obremenitev, izračunana na podlagi največje povprečne tedenske obremenitve, ki se v enem letu dovede v čistilno napravo, pri čemer se ne upoštevajo neobičajne okoliščine, kot je na primer velika količina padavin, in se izraža v PE;
– obstoječa javna kanalizacija je javna kanalizacija, ki je bila zgrajena pred uveljavitvijo te uredbe ali obratuje na dan uveljavitve te uredbe, in javna kanalizacija, za katero je bilo pred tem dnem pridobljeno pravnomočno okoljevarstveno soglasje ali gradbeno dovoljenje;
– obstoječa pretočna greznica je obstoječa pretočna greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
– padavinska odpadna voda je padavinska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
– parameter onesnaženosti je parameter onesnaženosti odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
– populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je populacijski ekvivalent v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
– posebna storitev je storitev, ki ni obvezna storitev javne službe, vendar jo izvajalec javne službe izvaja z uporabo javne infrastrukture, namenjene odvajanju in čiščenju komunalne oziroma padavinske odpadne vode, v okviru njenih prostih zmogljivosti in v soglasju z njenim lastnikom;
– primerno čiščenje je čiščenje komunalne odpadne vode s katerimkoli postopkom, s katerim se dosega odstranjevanje organskega onesnaženja tako, da vode, v katere se odpadne vode odvajajo, dosegajo predpisane okoljske standarde kakovosti; za primerno čiščenje se šteje čiščenje komunalne odpadne vode s postopkom, s katerim se dosega odstranjevanje organskega onesnaženja tako, da mejne vrednosti parametrov onesnaženosti iz 8. člena te uredbe niso presežene;
– sekundarno čiščenje je čiščenje komunalne odpadne vode s postopkom, ki vključuje biološko čiščenje s sekundarnim usedanjem, ali z drugim postopkom, s katerim se dosega odstranjevanje organskega onesnaženja tako, da mejne vrednosti parametrov onesnaženosti ali učinkov čiščenja iz 6. člena te uredbe niso presežene;
– terciarno čiščenje je čiščenje komunalne odpadne vode s katerimkoli postopkom, s katerim se dosega odstranjevanje organskega onesnaženja, dušika in fosforja tako, da mejne vrednosti parametrov onesnaženosti ali učinkov čiščenja iz 6. in 7. člena te uredbe niso presežene;
– tipska mala komunalna čistilna naprava je mala komunalna čistilna naprava z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki je gradbeni proizvod v skladu s standardom SIST EN 12566-3 ali drugim enakovrednim in mednarodno priznanim standardom, in je zanjo izdana izjava o lastnostih v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode (v nadaljnjem besedilu: izjava o lastnostih);
– upravljavec javne kanalizacije je pravna oseba, ki jo v skladu s predpisi, ki urejajo javno službo, občina določi ali izbere za izvajalca javne službe odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode;
– neposredna priključitev na javno kanalizacijo (izvede jo upravljavec javne kanalizacije na stroške stranke) pomeni izvedbo prevrtanja revizijskega jaška javne kanalizacije, na katerega se kanalizacijski priključek priključuje, z vstavitvijo tesnila in vstavitvijo prve cevi (1 m cevi);
– uporabniki javne službe so gospodinjstva in ostali uporabniki, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti ter vsi ostali uporabniki, ki opravljajo pridobitno dejavnost.
(organizacija in izvajanje javne službe)
(1) Javno službo zagotavlja MOSG v obliki javnega podjetja (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe) na celotnem območju MOSG v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom. Izvajalec javne službe je Javno podjetje Komunala Slovenj Gradec d.o.o., Pameče 177a, 2380 Slovenj Gradec.
(2) Naloge javne službe, ki so obvezne storitve, so:
1. odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, ter dodatna obdelava komunalne odpadne vode,
2. redno vzdrževanje javne kanalizacije,
3. prevzem in odvoz komunalne odpadne vode, ki se zbira v nepretočnih greznicah in obstoječih pretočnih greznicah, v komunalno čistilno napravo ter njeno čiščenje,
4. prevzem in odvoz blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in iz malih komunalnih čistilnih naprav na območje komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za obdelavo blata,
5. obdelava blata,
6. pregledovanje malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,
7. odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin,
8. odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s streh, če za to padavinsko odpadno vodo ni mogoče zagotoviti ravnanja v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo,
9. odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z zasebnih utrjenih površin, ki niso večje od 100 m2 in pripadajo objektu, iz katerega se odvaja komunalna odpadna voda, ali padavinskih odpadnih voda s streh,
10. obveščanje uporabnikov javne službe,
11. izdelava programa izvajanja javne službe,
12. vodenje evidence o izvajanju javne službe,
13. poročanje o izvajanju javne službe in
14. priključevanje novih uporabnikov javne službe.
(3) Izvajalec javne službe opravlja kot posebne storitve naloge javne službe odvajanja in čiščenja industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo.
(4) V zvezi z opravljanjem nalog javne službe je izvajalec javne službe dolžan opravljati tudi naslednje naloge, in sicer:
1. načrtovanje razvoja kanalizacijskega sistema,
2. izvajanje pregleda projektne dokumentacije za potrebe gradnje, rekonstrukcije, obnove javnega kanalizacijskega sistema,
3. izvajanje nadzora nad gradnjo javne kanalizacije,
4. vodenje katastra javne kanalizacije in priključkov,
5. čiščenje peskolovov, lovilnikov olj, zadrževalnikov in črpališč, namenjenih odvajanju padavinske odpadne vode iz javnih površin, in
6. naloge na podlagi javnih pooblastil in druge naloge v skladu s tem odlokom in drugimi predpisi.
(program izvajanja javne službe)
(1) Javna služba se mora izvajati v skladu s programom izvajanja javne službe (v nadaljevanju: program).
(2) Program mora biti pripravljen na podlagi evidenc javne službe ter v skladu z zakonom in podzakonskim predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode in mora vsebovati podatke, določene v podzakonskem predpisu, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.
(3) Program pripravi izvajalec javne službe za obdobje štirih koledarskih let in ga po potrditvi odgovorne osebe izvajalca javne službe, da je v skladu s predpisi, pošlje občini v potrditev najpozneje do 31. oktobra v koledarskem letu pred začetkom njegove veljavnosti.
(4) V primeru sprememb v času veljavnosti programa izvajalec javne službe pripravi spremembo programa in spremenjeni program po potrditvi odgovorne osebe izvajalca javne službe, da so spremembe v skladu s predpisi, pošlje občini v potrditev.
(5) Občina potrdi program iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena, če je v skladu s predpisi.
(6) Program, ki sta ga potrdili odgovorna oseba izvajalca javne službe in občina, mora izvajalec javne službe predložiti ministrstvu, pristojnemu za okolje (v nadaljevanju: ministrstvo), v elektronski obliki v skladu z navodili, objavljenimi na spletni strani ministrstva, najpozneje do 31. decembra v letu pred začetkom njegove veljavnosti oziroma v roku 30 dni po njegovem sprejemu, če gre za spremembo programa v skladu s četrtim odstavkom tega člena.
(7) Program, razen podatkov, ki so poslovna skrivnost v skladu s predpisom, ki ureja gospodarske družbe, kar mora biti v programu posebej označeno, k programu pa mora biti priložen sklep gospodarske družbe, da gre za poslovno skrivnost, mora izvajalec javne službe javno objaviti na svoji spletni strani in uporabnikom javne službe omogočiti vpogled v tiskani izvod na sedežu izvajalca javne službe.
(organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe)
(1) Čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode je za območje Mestne občine Slovenj Gradec zagotovljeno:
– na Centralni čistilni napravi Slovenj Gradec – za komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvajajo preko javnega kanalizacijskega omrežja z območij, ki so nanj priključena;
– na malih komunalnih čistilnih napravah zmogljivosti do 2.000 PE (v nadaljnjem besedilu: MKČN) za komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvajajo preko javnih kanalizacijskih omrežij z območij, ki so nanje priključene in z njimi upravlja izvajalec javne službe;
– na pretočnih in nepretočnih greznicah ali MKČN za odpadne vode iz stavb oziroma drugih objektov, ki niso priključeni na javno kanalizacijsko omrežje in z njimi upravlja zasebni lastnik ali upravljavec, ki ga potrdijo lastniki; v primeru, da MKČN upravlja upravljavec, mora biti le-ta izbran in potrjen s strani vseh lastnikov MKČN.
(2) Prevzem in ravnanje z blatom iz greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic se prostorsko zagotavlja na Centralni čistilni napravi Slovenj Gradec.
III. NAČRTOVANJE IN GRADNJA KANALIZACIJE
(1) Obstoječe kanalizacijsko omrežje je grajeno po ločenem (fekalni vod in meteorni vod) in mešanem sistemu.
(2) Vsa nova kanalizacijska omrežja in obnove obstoječega omrežja se morajo graditi v ločenem sistemu, razen v primerih, ko:
– padavinske vode ni možno ločiti iz omrežja, ker ni ustreznega odvodnika oziroma ni možnosti ponikanja,
– zaradi pomanjkanja prostora ni možna vgradnja dveh vzporednih kanalov,
– je padavinska voda tako močno onesnažena, da je ni možno odvajati v vodotok ali ne more ponikati.
(objekti in naprave javne kanalizacije)
Naprave in objekti javne kanalizacije obsegajo primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje ter z njimi povezane tehnološke naprave:
– kanalizacijska omrežja z revizijskimi jaški za odvod komunalne in padavinske odpadne vode;
– črpališča za prečrpavanje komunalne in padavinske odpadne vode;
– čistilne naprave;
– razbremenilniki visokih vod;
– zadrževalni in pretočni bazeni;
– drugi objekti in naprave, potrebni za obratovanje javne kanalizacije.
(načrtovanje in gradnja novih kanalizacijskih omrežij)
(1) Pri načrtovanju in gradnji novih kanalizacijskih omrežij morajo lastniki, investitorji, načrtovalci in upravljavci zagotoviti načrtovanje, ki bo zagotavljalo gospodarno, ekonomično in varno kanalizacijsko omrežje v celotni življenjski dobi s prednostnim izkoriščanjem obstoječega kanalizacijskega omrežja.
(2) Pri načrtovanju in gradnji javnega kanalizacijskega omrežja je potrebno prednostno zagotavljati, da se povečuje izkoriščenost že izvedenega kanalizacijskega omrežja.
(3) Pri načrtovanju in gradnji javnega kanalizacijskega omrežja je potrebno upoštevati vso veljavno zakonodajo in predpise, še posebno določbe uredbe, tega odloka in tehničnega pravilnika.
(4) Pri načrtovanju javnega kanalizacijskega omrežja je investitor dolžan pridobiti soglasja, definirana v 31. členu tega odloka.
(5) Investitor je dolžan pridobiti soglasja, definirana v 31. členu tega odloka, tudi v primerih, ko se za izvedbo kanalizacije izdeluje le projektna dokumentacija za izvedbo. Investitor je dolžan pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji za izvedbo tudi v primeru, če to od njega zahteva upravljavec v sklopu izdaje soglasja k projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(prenos novozgrajenih, obnovljenih in obstoječih kanalizacijskih omrežij v last lokalne skupnosti in prenos v poslovni najem)
(1) Vsa novozgrajena kanalizacijska omrežja s pripadajočimi objekti, ki jih prostorski akti definirajo kot javna in jih na osnovi pogodbe o komunalnem opremljanju gradijo zasebni investitorji, morajo zasebni investitorji po izgradnji predati v last pristojni lokalni skupnosti skladno z določili pogodbe o komunalnem opremljanju.
(2) Za prevzem objektov in omrežij kanalizacije iz prvega odstavka tega člena mora biti predložena naslednja dokumentacija:
– uporabno dovoljenje oziroma zapisnik o končanju del v primerih, ko za objekt ni potrebno pridobiti uporabnega dovoljenja,
– projektna dokumentacija, izdelana v skladu z veljavno zakonodajo, v obsegu DGD, PZI, PID,
– geodetski načrt novega stanja zemljišča, izdelan skladno z veljavno zakonodajo in internimi navodili upravljavca,
– dokazilo o zanesljivosti objekta, izdelano v skladu z veljavno zakonodajo in z vsemi prilogami, navedenimi na tabelaričnem seznamu prilog,
– garancije,
– overjene služnostne pogodbe ali pogodbe,
(3) Novozgrajeno ali obnovljeno kanalizacijsko infrastrukturo je lokalna skupnost dolžna predati v poslovni najem upravljavcu praviloma v roku treh (3) mesecev po pridobitvi uporabnega dovoljenja ali podpisu zapisnika o končanju del, pri čemer je dolžna predati vso dokumentacijo iz drugega odstavka tega člena.
(4) Obstoječa kanalizacijska omrežja s pripadajočimi objekti, ki so v funkciji javnega kanalizacijskega omrežja in niso predana v last lokalni skupnosti ter upravljanje upravljavcu, se predajo v last lokalni skupnosti in v upravljanje upravljavcu s pogodbo, ki se sklene med lokalno skupnostjo, in upravljavcem. Pri predaji mora lokalna skupnost praviloma predložiti dokumentacijo, navedeno v drugem odstavku tega člena tega odloka. Če z navedeno dokumentacijo ne razpolaga, mora lokalna skupnost izdelati in predati naslednje dokumente:
– geodetski načrt novega stanja zemljišča, izdelan skladno z veljavno zakonodajo in internimi navodili upravljavca;
– overjene služnostne pogodbe ali pogodbe;
– poročilo o izvedenem preizkusu vodotesnosti;
– poročilo o izvedenem pregledu s TV kamero, izdelano skladno z določili tehničnega pravilnika;
– poročilo o znesku investicije, razdeljeno po amortizacijskih stopnjah; če predajalec z zneskom ne razpolaga, ocenjeni znesek določi upravljavec.
(5) Postopek prevzema po pooblastilu Mestne občine Slovenj Gradec opravi upravljavec. Prevzem se opravi s pogodbo, s katero se vpletene stranke zavežejo, da bodo v pogodbenem roku legalizirale predano kanalizacijsko omrežje in zagotovile sredstva za sanacijo.
IV. VRSTA IN OBSEG JAVNIH DOBRIN JAVNE SLUŽBE TER NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV
(obvezne storitve javne službe za objekte, ki so priključeni na javno kanalizacijo)
(1) Z javno službo se za objekte, ki so priključeni na javno kanalizacijo, zagotavlja:
– odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo,
– odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se s streh in utrjenih površin odvaja v javno kanalizacijo in
– obdelava blata na Centralni čistilni napravi Slovenj Gradec, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata.
(2) Izvajalec javne službe zagotavlja odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode ter padavinske odpadne vode, ki niso zajete v 7., 8. ali 9. točki drugega odstavka 4. člena, ki se odvaja v javno kanalizacijo, v okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije, kot posebno storitev z uporabo javne infrastrukture.
(obvezne storitve javne službe za objekte, ki niso priključeni na javno kanalizacijo)
(1) Z javno službo se za objekte, ki niso priključeni na javno kanalizacijo, zagotavlja:
– prevzem in čiščenje komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic,
– redni prevzem in obdelavo blata iz obstoječih pretočnih greznic,
– redni prevzem in obdelavo blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE in
– pregled in izdelavo poročil o pregledu malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.
(2) Redni prevzem blata iz obstoječih pretočnih greznic se izvaja v skladu s programom izvajanja javne službe enkrat na tri leta. Pri tem se izprazni blato iz prvega prekata greznice. V primeru, da obstoječa pretočna greznica ni zgrajena po gradbenih standardih, ki so veljali v času gradnje objekta ali nima prvega usedalnika blata, se izprazni 1/3 vsebine greznice oziroma največ 6 m3. Vsi ostali prevzemi so izredni prevzemi, ki jih mora naročiti uporabnik pri izvajalcu javne službe in se dodatno zaračunajo.
(3) Redni prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, se izvaja v skladu s programom izvajanja javne službe enkrat na tri leta. Pri tem se izprazni blato iz usedalnika male komunalne čistilne naprave skladno z navodili proizvajalca male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE. Vsi ostali prevzemi so izredni prevzemi, ki jih mora naročiti upravljavec male komunalne čistilne naprave pri izvajalcu javne službe in se dodatno zaračunajo.
(4) Izvajalec javne službe uporabnikom storitve, ki so lastniki kmetijskega gospodarstva in odvajajo komunalno odpadno vodo v nepretočno greznico, obstoječo pretočno greznico ali malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE in ravnajo s komunalno odpadno vodo ali blatom v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, ob predložitvi izjave in ustreznih dokazil, ne izvaja storitve prevzema komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma blata iz obstoječe pretočne greznice ali male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.
(5) Ne glede na določbe tretjega in četrtega odstavka tega člena, se ob ukinitvi obstoječe pretočne greznice ali male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, zaradi priključitve objekta na javno kanalizacijo, izprazni celotna vsebina obstoječe pretočne greznice ali male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.
(6) Izvajalec javne službe pisno obvešča o rednih prevzemih blata iz druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena enkrat na tri leta. Kolikor se uporabnik ne odzove na obvestilo in ne omogoči izvajalcu javne službe prevzema, se smatra, da je bila storitev opravljena, naslednji prevzem po naročilu lastnika ali upravljavca v obdobju treh let se šteje kot izredni prevzem.
V. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNIH IN PADAVINSKI VODA
1. Splošni pogoji za zagotavljanje odvajanja in čiščenja
Pogoji za zagotavljanje storitev javne službe so:
– javna kanalizacija na območju MOSG in priključitev nanjo,
– komunalna čistilna naprava, opremljena za prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic in blata iz obstoječih pretočnih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE in
– izvajanje predpisanih nalog javne službe.
2. Standard opremljenosti z javno kanalizacijo
(1) Javna kanalizacija je javna infrastruktura lokalnega pomena, ki jo zagotavlja občina. Opremljenost aglomeracij v skladu s pogoji, določenimi v predpisu, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, in z zahtevami operativnega programa, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, zagotovi MOSG.
(2) Na območjih, predvidenih za poselitev s prostorskimi akti MOSG, mora biti zagotovljeno sočasno opremljanje z javno kanalizacijo in priključevanje načrtovanih objektov.
3. Priključitev objektov na javno kanalizacijo
(obveznost priključitve na javno kanalizacijo)
(1) Na območjih (aglomeracijah), kjer je javna kanalizacija zgrajena ali obnovljena ali preurejena, je priključitev objekta ali preureditev obstoječega priključka objekta na javno kanalizacijo obvezna.
(2) Izvajalec javne službe mora obvestiti investitorja ali lastnika, da je priključitev njegovega objekta na javno kanalizacijo obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev. Priključitev na javno kanalizacijo mora investitor ali lastnik opraviti v roku šest mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi.
(3) Objekt, iz katerega se je odpadna voda do zgraditve javne kanalizacije odvajala v nepretočno greznico ali obstoječo pretočno greznico ali malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, se mora priključiti na javno kanalizacijo tako, da uporabnik na svoje stroške nepretočno greznico ali obstoječo pretočno greznico ali malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, odstrani ali očisti in izključi iz sistema odvajanja odpadne vode.
(priključitev na javno kanalizacijo)
(1) Priključitev na javno kanalizacijo je dovoljena samo s soglasjem, ki ga izda izvajalec javne službe v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in z določili tega odloka.
(2) Kanalizacijski priključek izvede usposobljen izvajalec skladno z izdanim soglasjem na stroške investitorja ali lastnika.
(3) Izvajalec javne službe izvaja nadzor nad izvedbo priključitve na javno kanalizacijo na stroške investitorja ali lastnika. Nadzor nad priključitvijo na javno kanalizacijo naroči investitor ali lastnik pri izvajalcu javne službe.
(4) Za vsako spremembo izvedbe kanalizacijskega priključka ali spremembo količine odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, mora investitor ali lastnik ponovno pridobiti soglasje izvajalca javne službe.
(5) Investitor ali lastnik je dolžan obvestiti izvajalca javne službe o terminu izvedbe priključka na javno kanalizacijo najmanj dva delovna dneva pred izvedbo.
(6) Izvajalec javne službe izdela geodetski posnetek kanalizacijskega priključka na stroške investitorja ali lastnika objekta.
(1) Kanalizacijski priključek je odsek med mestom priključitve na javno kanalizacijsko omrežje in objektom, ki je priključen na javno kanalizacijsko omrežje. Priključek se praviloma izvede za vsak objekt posebej, lahko pa ima objekt tudi več priključkov.
(2) V primerih, ko se pri izdelavi projekta kanalizacijskega priključka ugotovi, da ni možno ali racionalno izvesti za posamezen objekt svojega priključka, je dovoljena priključitev več objektov preko enega – skupinskega kanalizacijskega priključka. V tem primeru morajo imeti investitorji ali lastniki objektov, ki se priključujejo preko skupinskega priključka, sklenjen pisni sporazum o gradnji, vzdrževanju in obnovi skupinskega priključka. Pisni sporazum je obvezna priloga k vlogi za izdajo soglasja.
(način priklopa nižje ležečih delov objekta)
Kanalizacijski priključek mora biti izveden tako, da ne nastane škoda na priključenem objektu zaradi pojava nadtlaka v javni kanalizaciji. Odvajanje odpadne vode iz nižje ležečih etaž se izvede z internim črpališčem na nivo, iz katerega bodo odpadne vode gravitacijsko odtekale v javno kanalizacijo. Tlačni cevovod iz črpališča mora biti opremljen z elementom, ki preprečuje vdor povratne odpadne vode iz javne kanalizacije.
(1) Priključni revizijski jašek je praviloma postavljen na zemljišču v lasti investitorja ali lastnika objekta, v katerem nastaja odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje neposredno ob zemljišču, kjer se nahaja javna kanalizacija.
(2) Če priključnega revizijskega jaška ni možno postaviti na zemljišču, ki je v lasti investitorja ali lastnika objekta, mora investitor ali lastnik objekta za postavitev priključnega revizijskega jaška predložiti izvajalcu javne službe, pred izdajo soglasja k priključitvi, dokazilo o pravici graditi, v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, ali drugo ustrezno dokazilo, ki izkazuje dovoljenost gradnje, na podlagi katerega je možno postaviti revizijski jašek.
(3) V primeru, ko revizijskega jaška ni mogoče postaviti izven stavbe, je investitor ali lastnik objekta dolžan v stavbi urediti interno kanalizacijo tako, da bo priključek na javno kanalizacijo možno vzdrževati in opravljati kontrolo odpadne vode.
(4) Lastnik zemljišča, kjer se nahaja kanalizacijski priključek, mora izvajalcu javne službe omogočiti dostop do priključnega revizijskega jaška.
(začasni kanalizacijski priključek)
(1) Začasni kanalizacijski priključek je priključek za namensko uporabo v času trajanja prireditve za obdobje največ treh mesecev.
(2) Začasna priključitev se lahko izvede samo s soglasjem, ki ga izda izvajalec javne službe.
(prepoved priključevanja drugih objektov)
Investitor ali lastnik objekta ne sme dovoliti priključitve drugih objektov preko svojega kanalizacijskega priključka brez soglasja izvajalca javne službe.
(ukinitev kanalizacijskega priključka)
(1) Kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo se lahko ukine na podlagi pisnega zahtevka investitorja ali lastnika objekta.
(2) Ukinitev kanalizacijskega priključka je dovoljena, če se priključen objekt poruši ali v primeru prestavitve obstoječega priključka. Investitor ali lastnik mora posredovati izvajalcu javne službe pisno vlogo za ukinitev kanalizacijskega priključka.
(3) Ukinitev kanalizacijskega priključka izvede usposobljen izvajalec v skladu z izdanim soglasjem za ukinitev kanalizacijskega priključka in ob nadzoru izvajalca javne službe.
(4) Stroške ukinitve kanalizacijskega priključka in stroške nadzora krije investitor ali lastnik objekta.
(lastništvo in upravljanje kanalizacijskega priključka, priključnega revizijskega jaška in interne kanalizacije)
Kanalizacijski priključek, priključni revizijski jašek in interna kanalizacija so v lasti in upravljanju investitorja ali lastnika objekta.
4. Prekinitev odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode
(1) Izvajalec javne službe lahko na stroške lastnika ali drugega uporabnika kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo, po predhodnem obvestilu, prekine odvajanje odpadne vode, kadar:
– je zaradi stanja interne kanalizacije stavbe ali naprav v njej ogroženo obratovanje javne kanalizacije ali proces čiščenja na komunalni čistilni napravi,
– je kanalizacijski priključek izveden brez soglasja izvajalca javne službe,
– lastnik ali drug uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe dovoli priključitev objekta drugega uporabnika ali lastnika na interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek ali če spremeni zmogljivost svoje napeljave,
– lastnik ali drug uporabnik onemogoča izvajalcu javne službe meritve količin in onesnaženosti odpadne vode ali pregled kanalizacijskega priključka,
– lastnik ali drug uporabnik svojevoljno spremeni izvedbo kanalizacijskega priključka,
– lastnik ali drug uporabnik krši objavljene omejitve in druge ukrepe v zvezi z odvajanjem in čiščenjem odpadne vode,
– lastnik ali drug uporabnik z odvodom odpadne vode ogroža vodne vire ali oskrbo s pitno vodo,
– ugotovljeno stanje interne kanalizacije ogroža zdravje in premoženje prebivalcev,
– lastnik ali drug uporabnik ne poravna računa za opravljeno storitev javne službe niti po prejemu opomina pred prekinitvijo odvajanja vode v roku, ki je na njem naveden.
(2) Z izpolnitvijo enega od vzrokov za prekinitev odvajanja, navedenih v prejšnjem odstavku, so zagotovljeni pogoji za prekinitev za prekinitev odvajanja odpadne vode.
(3) Prekinitev odvajanja odpadne vode velja za čas do odprave vzroka prekinitve.
(4) Stroške prekinitve in ponovne priključitve plača lastnik ali drug uporabnik kanalizacijskega priključka.
5. Omejitev odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode
(prekinitev zaradi vzdrževalnih del)
(1) Izvajalec javne službe ima pravico prekiniti odvajanje odpadne vode za krajši čas zaradi planiranih vzdrževalnih del ali nastalih okvar na javni kanalizaciji, vendar mora organizirati ustrezen začasen način odvajanja odpadne vode. O vzrokih, času trajanja prekinitve ter o navodilih za ravnanje uporabnikov med prekinitvijo izvajalec javne službe obvesti uporabnike preko medijev ali na krajevno običajen način.
(2) V primeru prekinitve odvajanje odpadne vode zaradi vzdrževalnih del ima izvajalec javne službe pravico brez povračila stroškov prekiniti ali omejiti uporabnikom odvajanje odpadne vode. Izvajalec javne službe ima v teh primerih dolžnost v štiriindvajsetih (24) urah vzpostaviti začasen način odvajanja odpadne vode.
(izvajalec ne odgovarja za škodo)
Izvajalec javne službe ne odgovarja za škodo v priključenem objektu zaradi vdora povratne odpadne vode javne kanalizacije v primeru:
– poplav in drugih naravnih ter drugih nesreč,
– če ni urejeno odvajanje vodotokov in zalednih vod ali
– če priključitev ni izvedena v skladu z izdanim soglasjem.
6. Obračun odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter storitev povezanih z greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami
(način določanja količin za potrebe obračuna)
(1) Izvajalec javne službe določa količino storitev javne službe za potrebe obračuna v skladu s predpisom, ki ureja metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(2) Na območjih izvajanja javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih vod, ki jih izvajalec javne službe ne oskrbuje s pitno vodo, se za obračun storitev obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadne komunalne in padavinske vode uporabi naslednji način: uporabniki, ki uporabljajo vodo iz lastnih vodnih virov ali vodovodov, ki niso v upravljanju izvajalca gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, plačujejo stroške odvedene vode v javno kanalizacijo v količini, kot jo porabijo. Količina porabljene vode se meri z vodomerom. Kadar se poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom, se za stavbe, v katerih se opravljajo storitve javne službe oskrbe s pitno vodo obračuna na podlagi števila stalno in začasno prijavljenih stanovalcev ob upoštevanju normirane porabe pitne vode, ki znaša 0,15 m3 na osebo na dan. Zavezanec za plačilo storitev izvajalcu na njegovo zahtevo sporoči podatke o številu stalno in začasno prijavljenih stanovalcev. Sporočene podatke mora izvajalec upoštevati najpozneje v naslednjem mesecu po preteku meseca, ko so mu bili sporočeni.
(3) Uporabnikom objektov kmetijskega gospodarstva, ki komunalno odpadno vodo odvajajo v javno kanalizacijo, greznico ali malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in količina dobavljene pitne vode za namen kmetijskega gospodarstva ni merjena z ločenim obračunskim vodomerom, se na podlagi pisne vloge pri obračunu storitev odvajanja in čiščenja ali storitve, povezane z greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami, upošteva število stalno in začasno prijavljenih oseb, ob upoštevanju normirane porabe pitne vode, ki znaša 0,15 m3 na osebo na dan.
(4) Ko zaradi okvare obračunskega vodomera ni mogoče ugotoviti količine dobavljene pitne vode, izvajalec javne službe upošteva pri obračunu storitev javne službe povprečno količino dobavljene pitne vode v preteklem obračunskem obdobju pred nastankom okvare.
(5) Izvajalec javne službe lahko določa količino storitev javne službe na podlagi izmerjenih količin odvedene odpadne vode, na merilnem mestu v skladu s predpisom, ki ureja metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(6) Izvajalec javne službe uporabnikom storitve, ki so lastniki objektov kmetijskega gospodarstva in odvajajo komunalno odpadno vodo v nepretočno greznico, obstoječo pretočno greznico ali malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in ravnajo s komunalno odpadno vodo ali blatom v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, ob predložitvi izjave in ustreznih dokazil, ne obračunava storitev, povezanih z greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami.
(7) Izvajalec javne službe uporabnikom objektov kmetijskega gospodarstva iz prejšnjega odstavka, ki odvajajo komunalno odpadno vodo v malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, obračuna pregled in izdelavo poročila o pregledu male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, po opravljeni storitvi in ceniku izvajalca javne službe.
(1) Izvajalec javne službe izstavi račun uporabniku objekta, ki je priključen na javno kanalizacijsko omrežje ali greznico ali malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in se zanje zagotavlja javna služba.
(2) Če je več uporabnikov objekta ali delov objekta priključenih na isti obračunski vodomer, so uporabniki dolžni izvajalcu javne službe sporočiti, kdo je prejemnik računov za storitve javne službe.
(3) Izvajalec javne službe lahko izstavlja račune tudi posameznim uporabnikom v objektih, za katere v skladu s predpisi, ki urejajo stanovanjsko področje, upravnik ni obvezen, če vsi uporabniki sklenejo pisni dogovor o porazdelitvi stroškov.
(4) Izvajalec javne službe za objekte, ki imajo v skladu s predpisi, ki urejajo stanovanjsko področje, upravnika, izjemoma v skladu z dogovorom izdaja račune upravniku, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med uporabniki. Interna delitev stroškov za opravljene storitve javne službe ni obveznost izvajalca javne službe. Praviloma izvajalec javne službe izdaja račune neposredno uporabnikom.
(5) Izvajalec javne službe izstavi račun za opravljene storitve na podlagi:
– odčitane količine dobavljene pitne vode ali
– povprečne dobave pitne vode v preteklem obdobju ali
– predpisov, ki določajo količino za obračun storitev odvajanja in čiščenja odpadne vode, in tega odloka.
(obračun odvajanja in čiščenja industrijske odpadne vode)
(1) Obračun odvajanja in čiščenja industrijske odpadne vode opredeljuje kalkulacija za obračun odvajanja in čiščenja industrijske odpadne vode, ki jo pripravi in sprejme izvajalec javne službe in jo izvaja kot tržno dejavnost.
(2) Z vsakim industrijskim zavezancem se za izvajanje in obračun storitev sklene posebna pogodba o odvajanju in čiščenju industrijskih odpadnih vod.
(3) Kalkulacija za obračun odvajanja in čiščenja industrijske odpadne vode podrobneje opredeljuje, kdo je industrijski uporabnik, industrijski zavezanec, kaj je industrijska odpadna voda, podlage za sklenitev pogodbe o odvajanju in čiščenju industrijskih odpadnih vod, način izvajanja obračuna odvajanja in čiščenja industrijskih odpadnih vod, način spremljanja količin in obremenitev industrijskih odpadnih vod.
(4) Izvajalec javne službe lahko pri industrijskem uporabniku izvede izredna preverjanja količin, kvalitete odvedenih odpadnih vod in drugih obveznosti industrijskega uporabnika. Na podlagi tako pridobljenih podatkov lahko izvajalec javne službe spremeni ceno odvajanja in čiščenja industrijskih odpadnih vod industrijskega uporabnika.
(5) Kolikor pri industrijskem uporabniku nastajajo industrijske odpadne vode kot posledica padavin, se količina te industrijske odpadne vode določi glede na površino, s katere se te vode odvajajo in petletnim povprečjem količine padavin.
(meritve količin odpadne vode)
(1) Uporabnik objekta ali dela objekta, upravljavec javnih površin, s katerih se padavinske odpadne vode odvajajo v javno kanalizacijo, ali industrijski uporabnik lahko v primeru, ko količina odvedene odpadne vode ni enaka količini dobavljene pitne vode, za ugotavljanje količin odvedene odpadne vode izvede merilno mesto za merjenje odvedene odpadne vode. Za izvedbo merilnega mesta mora uporabnik pridobiti s strani izvajalca javne službe soglasje k izvedbi kanalizacijskega priključka z merilnim mestom.
(2) Industrijski uporabniki morajo pred iztokom v javno kanalizacijo izvesti merilno mesto za meritev količine odvedenih industrijskih odpadnih vod, če želijo, da se jim za odvajanje in čiščenje industrijskih odpadnih vod upošteva količina industrijskih odpadnih vod, ki ni enaka količini dovedene pitne vode iz javnega vodovoda ali dodatnega vira. Za izvedbo merilnega mesta mora industrijski uporabnik pridobiti s strani izvajalca javne službe soglasje k izvedbi kanalizacijskega priključka z merilnim mestom.
(3) Industrijski uporabnik, ki poleg oskrbe z vodo iz javnega vodovoda, ki je merjena z obračunskim vodomerom, uporablja dodatne vire vode, mora imeti zagotovljeno merjenje količine odvedene odpadne vode na merilnem mestu pred iztokom ali merjenje odvzete vode na dodatnem viru.
(4) Uporabnik mora izvajalcu javne službe v vsakem času brez predhodnega obvestila dovoliti dostop do merilnega mesta in mu omogočiti pregled delovanja merilnih naprav, odvzem vzorcev odpadne vode za določitev kvalitete odpadne vode in meritve količine odpadne vode ter na poziv izvajalca javne službe predložiti dokazila o ustreznosti merilnega mesta.
7. Javna pooblastila izvajalca javne službe
(1) Izvajalec javne službe opravlja na območju MOSG naslednja javna pooblastila:
1. za pripravo in sprejem prostorskih aktov kot nosilec urejanja prostora za področje javne službe:
– zagotavlja dokumente na zahtevo pripravljavcev prostorskih aktov v skladu s predpisi in
– izdaja smernice in mnenja k prostorskim aktom,
2. za pridobitev gradbenih dovoljenj:
– izdaja projektne in druge pogoje, mnenja in druge akte za področje javne službe v skladu s predpisi,
3. za priključitev objektov na javno kanalizacijo, za ukinitev ali spremembo priključka na javno kanalizacijo:
– izdaja soglasja k priključitvi na javno kanalizacijo,
– izdaja soglasja za ukinitev priključka na javno kanalizacijo in
– izdaja soglasja za spremembo priključka na javno kanalizacijo,
4. za začasno priključitev za potrebe prireditev:
– izdaja soglasja za začasno priključitev največ za obdobje dveh mesecev,
5. za spremembo načina odvajanja:
– izdaja soglasja k spremembi načina odvajanja.
(2) Dokumentacija, ki jo mora vlagatelj predložiti izvajalcu javne službe za izdajo dokumentov iz prejšnjega odstavka:
1. za dokumente, smernice in mnenja iz prve in druge alineje 1. točke prejšnjega odstavka:
– dokumentacijo, ki jo določajo predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje,
2. za projektne in druge pogoje, mnenja in druge akte iz 2. točke prejšnjega odstavka:
– dokumentacijo, ki jo določajo predpisi, ki urejajo graditev objektov, in predpisi, ki urejajo varstvo okolja,
3. za soglasje k priključitvi na javno kanalizacijo za nove in obstoječe objekte iz prve alineje 3. točke prejšnjega odstavka:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje za nove objekte, in dokazilo o pravici graditi, v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov ali drugo ustrezno dokazilo, ki izkazuje dovoljenost gradnje za obstoječe objekte,
– projekt za izvedbo priključka na javno kanalizacijo,
– načrt zunanje ureditve in načrt arhitekture,
4. za soglasje za ukinitev priključka na javno kanalizacijo iz druge alineje 3. točke prejšnjega odstavka:
– situacijo z vrisanim objektom, javno kanalizacijo in priključkom s prikazom mesta ukinitve,
– izjavo, da je objekt izpraznjen,
5. za soglasje za spremembo priključka na javno kanalizacijo iz tretje alineje 3. točke prejšnjega odstavka:
– projekt za izvedbo priključka na javno kanalizacijo in
– načrt zunanje ureditve in načrt arhitekture,
6. za soglasje za začasno priključitev na javno kanalizacijo iz prve alineje 4. točke prejšnjega odstavka:
– situacijo v merilu 1:1000 ali 1:500,
– opis dejavnosti z navedbo o predvideni porabi vode in načinu odvajanja in morebitnega predčiščenja odpadne vode,
– dovoljenje za izvedbo prireditve,
7. za soglasje za spremembo načina odvajanja iz prve alineje 5. točke prejšnjega odstavka:
– situacijo v merilu 1:1000 ali 1:500 in
– načrt obstoječe interne kanalizacije z opisom in prikazom predvidenih sprememb načina odvajanja.
(javno pooblastilo za vodenje katastra javne kanalizacije)
(1) Vodenje zbirke podatkov o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture (v nadaljevanju: kataster javne kanalizacije) zagotavlja občina. Kataster javne kanalizacije z vsemi zbirkami podatkov je last občine. Vodenje katastra se podeli v izvajanje izvajalcu javne službe.
(2) Občina izvajalcu javne službe prizna strošek za vodenje katastra javne službe, posredovanje podatkov iz katastra in njihov prikaz na terenu za potrebe občine in občinskih investicij. Stroški se krijejo iz proračunskih sredstev občine.
(3) Kataster javne kanalizacije se vodi skladno s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje in vsebino katastra javne infrastrukture za posamezne vrste omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture. Kataster se vodi v obliki informatizirane baze podatkov.
(4) Vpogled v podatke katastra javne kanalizacije je javen. Do podatkov katastra javne kanalizacije se dostopa v skladu s predpisi, ki urejajo pogoje in način računalniškega dostopa do podatkov katastra gospodarske javne infrastrukture, ki jih vodi in vzdržuje geodetska uprava.
VI. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV TER OBVEZNOSTI IZVAJALCEV DEL
1. Pravice uporabnikov
Uporabnik ima na podlagi soglasja izvajalca javne službe pravico:
– priključitve na javno kanalizacijo,
– spremeniti dimenzijo in traso kanalizacijskega priključka,
– izvesti dodatna dela na kanalizacijskem priključku,
– povečati ali zmanjšati količino odvedene odpadne vode,
– ukinitve kanalizacijskega priključka.
2. Obveznosti uporabnikov
(1) Uporabnik mora:
– pridobiti soglasja, mnenja in pogoje kot to določa ta odlok,
– ponovno pridobiti soglasje za vsako spremembo na objektu, ki vpliva na odvajanje in čiščenje odpadne vode,
– plačevati račune za opravljeno storitev javne službe v roku, navedenem na računu,
– v roku osmih dni od nastanka spremembe pisno obvestiti izvajalca javne službe o spremembi lastninske pravice na objektu, o spremembi števila stalno in začasno prijavljenih oseb v gospodinjstvu, številu stanovanjskih enot v objektu in velikosti površin, iz katerih se odvajajo vode v javno kanalizacijo,
– urediti medsebojno delitev stroškov, kadar imajo uporabniki obračun na osnovi enega obračunskega vodomera, in izvajalcu javne službe posredovati sklenjen dogovor o porazdelitvi stroškov ali podatke o upravniku stavbe,
– pisno obvestiti izvajalca javne službe o izvedeni spremembi na objektu, ki ima vpliv na obračun stroškov odvajanja in čiščenja odpadne komunalne in padavinske vode,
– na poziv izvajalca javne službe posredovati zahtevane podatke za potrebe izvajanja javne službe,
– opravljati druge obveznosti iz tega odloka.
(2) Uporabnik na območju, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, mora:
– pred priključitvijo objekta na javno kanalizacijo pridobiti soglasje izvajalca javne službe v skladu z določili tega odloka,
– izvesti priključitev objekta na javno kanalizacijo v skladu z določili tega odloka,
– vzdrževati kanalizacijski priključek, interno kanalizacijo in vse naprave vgrajene vanjo,
– vzdrževati čistočo in zagotavljati nemoten dostop do merilnih mest za ugotavljanje količine in stopnje onesnaženosti odpadne vode,
– obveščati izvajalca javne službe o vseh okvarah na javni kanalizaciji, kanalizacijskem priključku in merilnih napravah ter vseh pojavih, ki bi utegnili imeti vpliv na obratovanje javne kanalizacije,
– upoštevati ukrepe v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode,
– zagotoviti dostop do kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije zaradi kontrole,
– povrniti škodo, ki jo s svojim ravnanjem povzroči na javni kanalizaciji,
– povrniti škodo zaradi nastale motnje pri odvajanju in čiščenju odpadne vode kot posledice njegovega ravnanja.
(3) Uporabnik objekta, ki ni priključen na javno kanalizacijo, mora:
– vzdrževati nepretočno greznico, obstoječo greznico in malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,
– pridobiti soglasje izvajalca javne službe za vsako spremembo v načinu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode,
– izvajalca javne službe pisno obvestiti o pričetku obratovanja male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, najkasneje 15 dni po pričetku obratovanja,
– hraniti dokumentacijo o malih komunalnih čistilnih napravah z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in na zahtevo izvajalcu javne službe posredovati vse podatke o mali komunalnih čistilnih napravah z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki jih je izvajalec javne službe dolžan voditi v skladu z veljavnimi predpisi, v roku 15 dni od prejema zahteve,
– izvajalcu javne službe omogočiti prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE oziroma obstoječe pretočne greznice,
– izvajalcu javne službe omogočiti pregled malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, razen v primeru, ko uporabnik v roku za izvedbo pregleda izvajalcu javne službe predloži analizne izvide iztoka iz teh malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, v skladu z veljavnimi predpisi,
– na zahtevo izvajalca javne službe posredovati predpisano dokumentacijo v zvezi z obstoječo pretočno greznico najpozneje v 15 dneh od prejema zahteve,
– izvajalca javne službe pisno obvestiti o nameravanem pričetku uporabe nepretočne greznice najmanj 30 dni pred pričetkom njene uporabe,
– izvajalcu javne službe omogočiti prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice,
– zagotoviti odvoz komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma blata iz obstoječe pretočne greznice ali malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, za objekte, do katerih dostop s cestnim motornim vozilom za prevzem ni mogoč, in izčrpano vsebino predati izvajalcu javne službe na čistilni napravi, opremljeni za prevzem blata, in
– na poziv izvajalca javne službe urediti način odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode zaradi prilagoditve obstoječih objektov v skladu s predpisom, ki ureja odvajanja in čiščenje komunalne odpadne vode.
(4) Uporabnik ali skupina uporabnikov lahko upravljanje malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, prenesejo na upravljavca. V tem primeru se obveznosti, določene v četrti, peti in šesti alineji prejšnjega odstavka, prenesejo na upravljavca malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.
(obveznosti v zvezi s padavinsko odpadno vodo)
(1) Uporabnik mora zagotoviti odvajanje padavinske odpadne vode s strehe in utrjenih površin v ponikanje, kjer je to možno in dopustno.
(2) Uporabnik mora zagotoviti odvajanje padavinske odpadne vode s strehe in utrjenih površin, kjer ponikanje ni možno in je zgrajen ločen sistem javne kanalizacije v meteorni vod javne kanalizacije.
(3) V primeru priključitve na javni kanalizacijski sistem je potrebno odtok padavinske odpadne vode zmanjšati v čim večji možni meri z zadrževanjem pred priključitvijo na kanalizacijski sistem ali z ukrepi za ponovno uporabo padavinske vode.
(dovoliti vzdrževanje javne kanalizacije na svojem zemljišču)
(1) Za zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja javne kanalizacije mora lastnik zemljišča, preko katerega poteka javno kanalizacijsko omrežje ali se na njem nahaja objekt javne kanalizacije, ali lastnik zemljišča, preko katerega je potreben dostop do javne kanalizacije, izvajalcu javne službe dovoliti prehod in izvedbo del, v skladu s služnostno pogodbo ali odločbo o ustanovitvi služnosti v javno korist, ki jo lahko izda organ na podlagi predpisov, ki urejajo prostor.
(2) Izvajalec javne službe je dolžan izvesti dela tako, da povzroči čim manjšo škodo, po opravljenih delih mora vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje in/ali povrniti nastalo škodo.
(omejitve glede odvajanja odpadne vode)
(1) Uporabnik sme odvajati odpadno vodo v javno kanalizacijo samo v količinah in z lastnostmi, ki so določene s predpisi in soglasjem izvajalca javne službe.
(2) Izvajalec javne službe lahko pri uporabniku izvede izredna preverjanja količin ali kvalitete odvedenih odpadnih vod in drugih obveznosti uporabnika.
(3) Izvajalec javne službe lahko na podlagi ugotovitev preverjanja iz prejšnjega odstavka uvrsti uporabnika med industrijske uporabnike ali industrijske zavezance, kolikor ugotovi, da odpadne vode, ki se odvajajo v javno kanalizacijo, niso podobne komunalni odpadni vodi.
(obveznosti industrijskih uporabnikov in industrijskih zavezancev)
(1) Industrijski uporabnik in industrijski zavezanec smeta odvajati v javno kanalizacijo samo odpadno vodo, katere parametri in lastnosti ne presegajo vrednosti, ki so določene v okoljevarstvenem dovoljenju ali predpisih s področja odvajanja in čiščenja odpadnih voda.
(2) Industrijski uporabnik in industrijski zavezanec sta dolžna pred vsako spremembo, ki vpliva na lastnosti in količino industrijske odpadne vode, pridobiti soglasje izvajalca javne službe.
(3) Industrijski uporabnik in industrijski zavezanec sta dolžna izvajalcu posredovati vse podatke in poročila v zvezi s količino in kvaliteto industrijskih odpadnih vod in mu ob vsakem času omogočiti dostop do merilnega mesta za vzorčenje odpadnih vod in meritve količine odpadnih vod.
(4) Industrijski uporabnik in industrijski zavezanec sta dolžna obvestiti izvajalca javne službe o vseh izpustih škodljivih in nevarnih snovi v javno kanalizacijo ali izpustih prekomerno obremenjene odpadne vode v javno kanalizacijo.
(prepovedi odvajanja v javno kanalizacijo)
(1) Uporabnik ne sme v javno kanalizacijo odvajati odpadne vode ali izpuščati snovi, ki:
– povzroča motnje pri odvajanju odpadne vode, motnje čiščenja na komunalni čistilni napravi ali penjenje in
– povzroča prekomerno hidravlično obremenitev javne kanalizacije zaradi izpusta dodatnih količin vode v javno kanalizacijo brez soglasja izvajalca javne službe.
(2) Uporabnik sme odvajati v ločeno fekalno kanalizacijo samo komunalne odpadne vode, industrijske odpadne vode ali mešanico komunalne in industrijske odpadne vode.
(3) Uporabnik sme odvajati v ločeno meteorno ali padavinsko kanalizacijo samo neonesnažene padavinske odpadne vode s streh in utrjenih površin.
(4) Če izvajalec javne službe ugotovi, da uporabnik ne spoštuje določil iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena, lahko opravi preiskave in tehnološke meritve.
(5) Izvajalec javne službe lahko oceni nastalo škodo in od uporabnika zahteva povrnitev nastale škode.
(prepoved izpusta vsebine greznic in malih komunalnih čistilnih naprav ter ostankov čiščenja interne kanalizacije in odpadkov)
V javno kanalizacijo ni dovoljeno izpuščati vsebine greznic in malih komunalnih čistilnih naprav, ostankov čiščenja kanalizacijskih priključkov in internih kanalizacij ter odpadkov.
3. Obveznosti izvajalcev del
(obveznosti izvajalcev del)
(1) Izvajalci vzdrževalnih del in gradnje ter drugih del na zemljiščih, po katerih poteka javna kanalizacija, ter lastniki ali drugi uporabniki teh zemljišč morajo pri uporabi zemljišč in vzdrževalnih delih ali gradnji zagotoviti, da ne pride do poškodb javne kanalizacije in priključkov na javno kanalizacijo.
(2) Pred pričetkom vzdrževalnih del ali gradnje iz prejšnjega odstavka mora izvajalec del iz prejšnjega odstavka o nameravanem izvajanju del najmanj 30 dni pred začetkom del pisno obvestiti izvajalca javne službe o vrsti in obsegu del, lokaciji del ter o odgovorni osebi na strani izvajalca.
(3) Izvajalci del iz prvega odstavka tega člena morajo po zaključku vzdrževalnih del ali gradnje na svoje stroške vzpostaviti javno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek v prvotno stanje tako, da vsa dela opravijo pod nadzorom izvajalca javne službe in zemljišča vrnejo v prvotno stanje. Stroške nadzora nosi izvajalec del.
(4) V primeru nastalih poškodb javne kanalizacije ali kanalizacijskega priključka pri izvajanju del iz prvega odstavka tega člena je izvajalec del iz prvega odstavka tega člena dolžan naročiti popravilo ali odpravo poškodb pri izvajalcu javne službe in poravnati vse stroške popravila ali odprave poškodb.
VII. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE IN NAČIN OBLIKOVANJA CEN STORITEV JAVNE SLUŽBE
Javna služba se financira iz:
– prihodka izvajanja storitev javne službe,
– proračuna MOSG in
– drugih virov.
(način oblikovanja cen storitev javne službe)
Cene storitev javne službe se določajo skladno s predpisi, ki urejajo oblikovanje cen storitev javne službe.
Cenik za obračun storitev:
– izrednega prevzema blata iz drugega in tretjega odstavka 12. člena tega odloka,
– pregleda in izdelave poročila o pregledu male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, iz prvega odstavka 12. člena tega odloka,
– odvajanja in čiščenja industrijske odpadne vode iz drugega odstavka 11. člena tega odloka.
VIII. VRSTA IN OBSEG OBJEKTOV IN NAPRAV, POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
(vrsta objektov in naprav za izvajanje gospodarske javne službe)
(1) Za izvajanje javne službe se uporablja infrastruktura javne službe lokalnega pomena.
(2) Infrastruktura javne službe lokalnega pomena na območju MOSG za izvajanje javne službe je sistem cevovodov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških naprav, ki se povezujejo v sekundarno omrežje, primarno omrežje ali transportno omrežje, s pomočjo katerih se zagotavlja odvajanje in čiščenje odpadne vode.
(3) Objekti in naprave, namenjeni za izvajanje javne službe, so javno dobro.
(4) Infrastruktura iz prvega odstavka tega člena, ki jo ima izvajalec javne službe v poslovnem najemu, obveznosti izvajalca javne službe glede infrastrukture in druga z infrastrukturo povezana vprašanja se podrobneje uredijo v pogodbi med izvajalcem javne službe in MOSG.
(5) Izvajalec javne službe mora ravnati z infrastrukturo javne službe lokalnega pomena v skladu z veljavnimi predpisi.
IX. SKLENITEV POGODBE O USTANOVITVI SLUŽNOSTNE PRAVICE VZDRŽEVANJA IN OBNAVLJANJA OBSTOJEČEGA SISTEMA ODVAJANJA IN ČIŠČENJA
Pred izdajo soglasja k priključitvi na javno kanalizacijo se med izvajalcem javne službe in prosilcem za izdajo tega soglasja sklene pogodba o ustanovitvi služnostne pravice vzdrževanja in obnavljanja obstoječe javne kanalizacije, v primeru, če se ugotovi, da javna kanalizacija poteka po zemljišču, ki je v lasti prosilca za izdajo soglasja.
X. NADZOR NAD IZVAJANJEM ODLOKA IN KAZENSKE DOLOČBE
(1) Strokovni nadzor nad izvajanjem določb tega odloka izvaja organ Mestne uprave MOSG, pristojen za gospodarske javne službe.
(2) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka, za katere je predpisana globa, opravlja Medobčinski inšpektorat MOSG.
(1) Če investitor ali lastnik objekta ne priključi na javno kanalizacijo v roku iz drugega stavka drugega odstavka 15. člena tega odloka, inšpektor Medobčinskega inšpektorata MOSG (v nadaljnjem besedilu: inšpektor) z odločbo odredi pridobitev soglasja k priključitvi na javno kanalizacijo, če soglasja skladno z določili tega odloka ni pridobil, in izvedbo priključitve skladno z izdanim soglasjem.
(2) Če investitor ali lastnik objekta ne priključi na javno kanalizacijo v roku iz drugega stavka drugega odstavka 15. člena tega odloka, inšpektor z odločbo odredi priključitev objekta na javno kanalizacijo skladno z izdanim soglasjem k priključitvi.
(3) Če investitor ali lastnik izvede priključitev ali spremembo priključitve na javno kanalizacijo v nasprotju z izdanim soglasjem, inšpektor z odločbo odredi odpravo nepravilnosti.
(1) Z globo 1.000,00 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, in njihova odgovorna oseba z globo 400,00 EUR, če:
– ravna v nasprotju z drugim ali tretjim odstavkom 12. člena tega odloka;
– ravna v nasprotju z drugim odstavkom 15. člena tega odloka;
– ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim ali četrtim odstavkom 16. člena tega odloka;
– ravna v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 20. člena tega odloka;
– ravna v nasprotju s prvim 21. člena tega odloka;
– če ravna v nasprotju s prvo ali drugo ali četrto ali peto ali šesto ali sedmo alinejo prvega odstavka 34. člena odloka, prvo ali drugo ali tretjo ali četrto ali peto ali šesto ali sedmo alinejo drugega odstavka 34. člena odloka, prvo ali drugo ali tretjo ali četrto ali peto ali šesto ali sedmo ali osmo ali deveto ali deseto ali enajsto alinejo tretjega odstavka 34. člena tega odloka;
– ravna v nasprotju s prvim, drugim in tretjim odstavkom 39. člena tega odloka;
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 40. člena tega odloka.
(2) Z globo 400,00 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik – fizične oseba, če:
– ravna v nasprotju z drugim ali tretjim odstavkom 12. člena tega odloka;
– ravna v nasprotju z drugim odstavkom 15. člena tega odloka;
– ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim ali četrtim odstavkom 16. člena tega odloka;
– ravna v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 20. člena tega odloka;
– ravna v nasprotju s prvim 21. člena tega odloka;
– če ravna v nasprotju s prvo ali drugo ali četrto ali peto ali šesto ali sedmo alinejo prvega odstavka 34. člena odloka, prvo ali drugo ali tretjo ali četrto ali peto ali šesto ali sedmo alinejo drugega odstavka 34. člena odloka, prvo ali drugo ali tretjo ali četrto ali peto ali šesto ali sedmo ali osmo ali deveto ali deseto ali enajsto alinejo tretjega odstavka 34. člena tega odloka;
– ravna v nasprotju s prvim, drugim in tretjim odstavkom 39. člena tega odloka;
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 40. člena tega odloka.
(3) Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek industrijski uporabnik ali industrijski zavezanec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s prvim ali drugim ali tretjim ali četrtim odstavkom 38. člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 400 eurov.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(prenehanje veljavnosti prejšnjega odloka)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih odpadnih voda na območju Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 68/04, 108/08, 50/14 in 81/15).
Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 42/17) je potrebno uskladiti s tem odlokom v roku 6 mescev od objave odloka.
(pričetek veljavnosti odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0013/2023
Slovenj Gradec, dne 20. decembra 2023
Mestne občine Slovenj Gradec
