Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 – odl. US, 18/23 – ZDU-1O in 76/23) ter 19. člena Statuta Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 13/12, 18/17 in 19/18) je Mestni svet Mestne občine Nova Gorica na seji dne 21. decembra 2023 sprejel
o proračunu Mestne občine Nova Gorica za leto 2025
S tem odlokom Mestna občina Nova Gorica za leto 2025 določa proračun, postopke izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
S proračunom se zagotavljajo sredstva za financiranje nalog, ki jih v skladu z ustavo in zakonom izvaja Mestna občina Nova Gorica.
II. SPLOŠNI IN POSEBNI DEL PRORAČUNA
(1) V splošnem delu proračuna so prejemki in izdatki proračuna Mestne občine Nova Gorica izkazani v bilanci prihodkov in odhodkov, v računu finančnih terjatev in naložb ter v računu financiranja.
(2) Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:
| | v EUR |
| | Proračun 2025 |
I. | SPLOŠNI DEL PRORAČUNA | |
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV |
I. | SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) | 49.034.324 |
| TEKOČI PRIHODKI (70+71) | 38.507.989 |
70 | DAVČNI PRIHODKI | 26.363.357 |
| 700 Davki na dohodek in dobiček | 21.486.757 |
| 703 Davki na premoženje | 3.986.600 |
| 704 Domači davki na blago in storitve | 890.000 |
71 | NEDAVČNI PRIHODKI | 12.144.632 |
| 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja | 9.355.192 |
| 711 Takse in pristojbine | 33.000 |
| 712 Globe in druge denarne kazni | 54.900 |
| 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev | 635.600 |
| 714 Drugi nedavčni prihodki | 2.065.940 |
72 | KAPITALSKI PRIHODKI | 1.150.000 |
| 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev | 1.000.000 |
| 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev | 150.000 |
73 | PREJETE DONACIJE | 13.400 |
| 730 Prejete donacije iz domačih virov | 13.400 |
74 | TRANSFERNI PRIHODKI | 9.120.653 |
| 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij | 6.564.471 |
| 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije in iz drugih držav | 2.556.182 |
78 | PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE IN IZ DRUGIH DRŽAV | 242.282 |
| 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij in iz drugih držav | 242.282 |
II. | SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) | 47.612.088 |
40 | TEKOČI ODHODKI | 12.706.059 |
| 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim | 3.598.240 |
| 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost | 540.757 |
| 402 Izdatki za blago in storitve | 7.517.062 |
| 403 Plačila domačih obresti | 950.000 |
| 409 Rezerve | 100.000 |
41 | TEKOČI TRANSFERI | 19.472.971 |
| 410 Subvencije | 339.000 |
| 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom | 7.809.780 |
| 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam | 1.263.564 |
| 413 Drugi tekoči domači transferi | 9.993.627 |
| 414 Tekoči transferi v tujino | 67.000 |
42 | INVESTICIJSKI ODHODKI | 13.956.290 |
| 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev | 13.956.290 |
43 | INVESTICIJSKI TRANSFERI | 1.476.768 |
| 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki | 724.000 |
| 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom | 752.768 |
III. | PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) (I.–II.) (Skupaj prihodki minus skupaj odhodki) | 1.422.236 |
III/1. | PRIMARNI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I.–7102)–(II.–403–404) (Skupaj prihodki brez prihodkov od obresti minus skupaj odhodki brez plačil obresti) | 2.275.536 |
III/2. | TEKOČI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (70+71)–(40+41) (Tekoči prihodki minus tekoči odhodki in tekoči transferi) | 6.328.959 |
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB |
IV. | PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) | 0 |
75 | PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV | 0 |
| 750 Prejeta vračila danih posojil | 0 |
VI. | PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.–V.) | 0 |
C. RAČUN FINANCIRANJA |
VII. | ZADOLŽEVANJE (500+501) | 990.000 |
50 | ZADOLŽEVANJE | 990.000 |
| 500 Domače zadolževanje | 990.000 |
VIII. | ODPLAČILA DOLGA (550+551) | 2.412.236 |
55 | ODPLAČILA DOLGA | 2.412.236 |
| 550 Odplačila domačega dolga | 2.412.236 |
IX. | SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) | 0 |
X. | NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) | –1.422.236 |
XI. | NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) | –1.422.236 |
XII. | STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA | 0 |
(3) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na konte, določene s predpisanim enotnim kontnim načrtom.
(4) Posebni del proračuna se objavi na ravni proračunskih postavk – kontov.
(5) V Načrtu razvojnih programov se prikazujejo načrtovani izdatki za programe in projekte Mestne občine Nova Gorica po virih financiranja in posameznih letih za celovito izvedbo projektov oziroma programov.
(6) Stanje denarnih sredstev na računu proračuna na koncu preteklega leta je sestavni del proračuna za tekoče leto.
III. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA
Neposredni uporabniki občinskega proračuna so mestni svet, nadzorni odbor, župan, občinska uprava, medobčinska uprava Mestne občine Nova Gorica, Občine Ajdovščina in Občine Brda ter krajevne skupnosti. Posredni uporabniki sredstev občinskega proračuna so javni zavodi in javni skladi, katerih ustanovitelj oziroma soustanovitelj je občina.
(1) Prihodki proračuna se pobirajo in vplačujejo v proračun v skladu s predpisi.
(2) Prihodki, ki jih uprava ustvari s svojo dejavnostjo, so prihodek proračuna. Prihodki, ki jih krajevna skupnost ustvari s svojo dejavnostjo, so prihodek krajevne skupnosti.
(3) Prihodki proračuna so tudi donacije, ki jih Mestna občina Nova Gorica oziroma krajevne skupnosti prejmejo od domače ali tuje pravne in fizične osebe.
(4) Kupnina od prodaje finančnega in stvarnega premoženja Mestne občine Nova Gorica je prihodek proračuna.
(5) Kupnina, najemnina in odškodnina za občinsko stvarno premoženje se uporabi samo za gradnjo, nakup in vzdrževanje stvarnega premoženja občine.
(6) Načrt ravnanja s premičnim premoženjem Mestne občine Nova Gorica sprejme župan.
(1) Proračunski uporabniki so dolžni koristiti sredstva le za namene, določene v posebnem delu proračuna in načrtu razvojnih programov.
(2) Namenski prejemki proračuna so donacije, namenski prejemki proračunskega sklada, prihodki od prodaja ali zamenjave občinskega stvarnega premoženja in odškodnine iz naslova zavarovanj, transferi iz državnega proračuna in EU, okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, namenski prihodki krajevnih skupnosti, komunalni prispevek ter najemnina gospodarske javne infrastrukture iz naslova obveznih gospodarskih javnih služb, turistična taksa ter koncesijska dajatev od iger na srečo.
(3) Če so namenski prihodki vplačani v proračun v večjem obsegu, kot so načrtovani v sprejetem proračunu, proračunski uporabnik prevzema in plačuje obveznosti samo v višini načrtovanih pravic porabe v finančnem načrtu sprejetega proračuna.
(4) Če so namenski prihodki vplačani v proračun v nižjem obsegu, kot so načrtovani v sprejetem proračunu, proračunski uporabnik prevzema in plačuje obveznosti samo v višini dejansko vplačanih oziroma razpoložljivih prihodkov.
(5) Namenska sredstva, ki niso bila porabljena v preteklem letu, se prenesejo v proračun za tekoče leto za namen za katerega so opredeljena.
(1) Del predvidenih prihodkov proračuna v višini 100.000 EUR se v skladu z 42. členom Zakona o javnih financah zadrži kot splošna proračunska rezervacija.
(2) Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva ali niso zagotovljena v zadostnem obsegu, ker jih ni bilo mogoče načrtovati.
(3) O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan in poroča mestnemu svetu šestmesečno. Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika, na ustrezne proračunske postavke.
(1) V proračunu občine se zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad v skladu z 49. členom Zakona o javnih financah.
(2) Proračunska rezerva se v letu 2025 oblikuje v višini 0 EUR.
(3) Župan lahko na predlog organa, pristojnega za finance, samostojno odloča o porabi do 30.000 EUR zbranih razpoložljivih sredstev proračunske rezerve za namene določene v 49. členu Zakona o javnih financah in o tem obvešča mestni svet.
(4) V primerih porabe sredstev, ki presega višino določeno v prejšnjem odstavku, odloča mestni svet s posebnim odlokom.
(1) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna.
(2) Župan lahko s sklepi prerazporedi sredstva med proračunskimi postavkami praviloma znotraj istega področja porabe pri neposrednih proračunskih uporabnikih mestni svet, nadzorni odbor, župan, občinska uprava in Medobčinska uprava Mestne občine Nova Gorica, Občine Ajdovščina in Občine Brda.
(3) Zmanjšanje proračunske postavke ne sme preseči 20 % vrednosti celotne postavke.
(4) Proračunski uporabnik lahko samostojno razporeja proračunska sredstva med konti v okviru iste proračunske postavke v sistemu Cadis. S soglasjem finančno računovodske službe se odpre nov konto za izdatke, ki jih pri planiranju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali se je med letom izkazalo, da konto ne ustreza ekonomskemu namenu porabe. Sredstva se znotraj proračunske postavke prerazporedijo na nov konto.
(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka prerazporeditve niso dovoljene iz postavk drugih namenskih sredstev.
(6) Župan s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna in z zaključnim računom proračuna poroča mestnemu svetu o prerazporeditvah pravic porabe sredstev med proračunskimi postavkami in v bilancah proračuna prikaže veljavni proračun za leto 2025.
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom, ko so opravljena vsa predhodna predpisana dejanja in pridobljena dokumentacija, dovoljenja in druga predpisana pravna podlaga.
Predsedniki krajevnih skupnosti lahko s pisnimi sklepi prerazporedijo sredstva med postavkami znotraj posamične krajevne skupnosti – neposrednega uporabnika proračuna z zaporedno številko od 21 do 39. Zmanjšanje proračunske postavke ne sme preseči 20 % vrednosti celotne postavke.
(1) Proračunski uporabniki lahko prevzemajo obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
(2) Subvencije se dodeljuje za točno določene namene, pod vnaprej določenimi pogoji in na podlagi pravil s področja dodeljevanja državnih pomoči.
(3) Proračunski uporabniki zagotovijo sredstva za obveznosti iz preteklih let, ki niso predvidena v proračunu za tekoče leto, v okviru sredstev proračuna tekočega leta.
(1) Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan.
(2) Župan lahko za izvrševanje proračuna pooblasti tudi druge zaposlene osebe.
(3) Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren svet krajevne skupnosti ali predsednik sveta, če ga za to pooblasti svet krajevne skupnosti.
(4) Krajevne skupnosti so dolžne pred sklenitvijo posameznega pravnega posla pridobiti pisno soglasje župana, v nasprotnem primeru je pravni posel ničen.
(5) Soglasje župana ni potrebno za sklenitev:
– pravnih poslov za nabavo blaga in storitev, katerih vrednost je nižja od 40.000 EUR;
– pravnih poslov za gradnje, rekonstrukcije in adaptacije, katerih vrednost je nižja od 80.000,00 EUR;
– pravnih poslov, v katere je občina vključena kot sofinancer oziroma pogodbena stranka;
– pravnih poslov, s katerimi krajevne skupnosti oddajajo nepremičnine in premičnine v občasno rabo;
– pravnih poslov, s katerimi krajevne skupnosti v okviru izvajanja pokopališke dejavnosti oddajajo grobove v najem;
– pravnih poslov, na podlagi katerih krajevne skupnosti zgolj pridobivajo sredstva kot npr. donacije, sponzorstva.
(1) Neposredni proračunski uporabnik lahko v tekočem letu za investicijske odhodke in investicijske transfere razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na postavkah sprejetega proračuna. Neposredni proračunski uporabnik lahko v letu 2025 sklene pogodbo, katerih obveznosti zapadejo v plačilo v naslednjih letih največ do skupne višine 50 % predvidenih sredstev v sprejetem načrtu razvojnih programov, če ima načrtovane pravice porabe v tekočem proračunskem letu.
(2) Omejitve iz prejšnjega odstavka ne veljajo za izvedbo projektov, ki se financirajo iz sredstev EU, in sicer do višine vrednosti projekta.
(3) Skupni obseg prevzetih obveznosti v letu 2025, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve ter za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v veljavnem finančnem načrtu posameznega neposrednega proračunskega uporabnika.
(4) Omejitve iz prejšnjega odstavka ne veljajo za najem prostorov in opreme, dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev, računalniških storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevoze šoloobveznih otrok.
(5) Prevzete obveznosti se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega proračunskega uporabnika in načrtu razvojnih programov.
(1) Neposredni proračunski uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojih programov.
(2) Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov že vključenih v veljavni načrt razvojnih programov.
(3) Temeljni dokument za uvrstitev projekta v načrt razvojnih programov je dokument identifikacije investicijskega projekta, izdelan skladno z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16). Izhodiščna vrednost se lahko spremeni na podlagi s sklepom potrjene predinvesticijske zasnove, investicijskega programa ali njegove novelacije.
(4) Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov, če investicijsko dokumentacijo potrdi mestni svet.
(5) Župan lahko v postopku izvrševanja proračuna:
– posamezen projekt v načrtu razvojnih programov ukine, v kolikor bi se izkazalo, da projekt ni uresničljiv ali da ga ni mogoče izvesti,
– spremeni vrednost, vire in dinamiko financiranja v okviru posameznega projekta na podlagi pripravljenega Poročila o izvajanju projekta, če skupna vrednost projekta ne presega 20 % izhodiščne vrednosti,
– doda nov projekt v načrt razvojnih programov, ki je sofinanciran iz državnega proračuna oziroma evropskih sredstev.
(6) Proračunski uporabnik lahko samostojno razporedi sredstva med podkonti v okviru istega projekta v načrtu razvojih programov. V primeru prerazporejanja sredstev med posameznimi projekti v veljavnem načrtu razvojnih programov odloča župan.
(7) Posamezni projekt v veljavnem načrtu razvojnih programov, katerega zaključek financiranja se zaradi še ne zapadlih obveznosti iz predhodnega leta prestavi tekoče proračunsko leto, se vključi v proračun tekoče leta ter uvrsti v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna.
(8) O projektih, ki jih župan ukine ali spremeni v načrtu razvojnih programov, mora poročati mestnemu svetu ob sprejemanju prvega naslednjega proračuna, prvega rebalansa ali prve spremembe proračuna.
(1) Če so izpolnjeni pogoji iz 77. člena Zakona o javnih financah, lahko župan v letu 2025 odpiše plačilo dolga posameznemu dolžniku do višine 1.000 EUR, vendar največ do skupne višine 20.000 EUR letno, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve ali če se zaradi neunovčljivosti premoženja dolžnika ugotovi, da terjatve ni mogoče izterjati.
(2) Če so izpolnjeni pogoji iz 77. člena Zakona o javnih financah, lahko predsednik krajevne skupnosti v letu 2025 odpiše ali delno odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do krajevne skupnosti, in sicer največ do skupne višine 500 EUR, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve ali če se zaradi neunovčljivosti premoženja dolžnika ugotovi, da terjatve ni mogoče izterjati.
(3) Župan lahko na prošnjo dolžnika ob primernem zavarovanju in obrestovanju odloži plačilo, dovoli obročno plačilo dolga dolžnika ali spremeni predvideno dinamiko plačila dolga, če se s tem bistveno izboljšajo možnosti za plačilo dolga dolžnika, od katerega sicer ne bi bilo možno izterjati celotnega dolga.
(4) Kot dolgovi po tem členu se ne štejejo dolgovi do občine iz naslova obveznih dajatev.
V. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA
Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2025 lahko zadolži do višine 990.000 EUR.
(1) Župan je pooblaščen, da odloča:
– o kratkoročni zadolžitvi največ do 5 % sprejetega proračuna v primeru neenakomernega pritekanja prihodkov in
– o začasnem zadržanju izvrševanja proračuna skladno z zakonom.
(2) Za zagotavljanje likvidnosti proračuna se izjemoma lahko uporabijo tudi prosta denarna namenska sredstva.
(1) Posredni proračunski uporabniki občinskega proračuna, javni gospodarski zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, se lahko v letu 2025 zadolžujejo do skupne višine 6 mio EUR in izdajajo poroštva do skupine višine glavnic 0 EUR s soglasjem občine pod pogoji, ki jih določi mestni svet in če imajo te osebe zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov. Izdana soglasja se ne štejejo v največji obseg možnega zadolževanja občine, ki je določen v zakonu, ki ureja financiranje občin.
(2) Soglasje iz prejšnjega odstavka tega člena izda mestni svet.
Obseg poroštev, ki jih Mestna občina Nova Gorica lahko na osnovi sklepa mestnega sveta izdaja javnim zavodom, javnim skladom in javnim podjetjem, katerih ustanovitelj oziroma soustanovitelj je, v letu 2025 ne sme preseči skupne višine 100.000 EUR potencialne letne obveznosti.
VI. FINANCIRANJE POSREDNIH PRORAČUNSKIH UPORABNIKOV OBČINSKEGA PRORAČUNA
(1) Posredni proračunski uporabniki občinskega proračuna so dolžni pristojnim organom občinske uprave predložiti program dela in finančni načrt za leto 2025 ter poročila o realizaciji programov in o porabi sredstev po namenih za preteklo leto v skladu s predpisi. Posredni proračunski uporabniki, ki se pretežno financirajo iz proračuna, uskladijo svoje finančne načrte s sprejetim proračunom v 30 dneh po uveljavitvi proračuna.
(2) Posredni proračunski uporabniki so dolžni dodatno predložiti podatke za analizo poslovanja, ki jih zahteva župan, nadzorni odbor ali za finance pristojen organ občinske uprave.
Za zakonito in namensko uporabo sredstev, ki so proračunskemu uporabniku oziroma prejemniku proračunskih sredstev razporejena iz proračuna, je odgovoren predstojnik organa, zavoda, javnega sklada, društva oziroma poslovodni organ prejemnika sredstev.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Celoten proračun se objavi na spletnih straneh Mestne občine Nova Gorica.
Št. 410-0015/2023-13
Nova Gorica, dne 21. decembra 2023
Mestne občine Nova Gorica
Prijavite se s svojim e-poštnim naslovom in prejmite kodo za 10 % popust.