Vsebina Uradnega lista

Na podlagi prvega odstavka 211. člena in prvega odstavka 217. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22, v nadaljnjem besedilu: ZVO-2), 19. člena Akta o ustanovitvi Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada (Uradni list RS, št. 112/09 in nasl., v nadaljnjem besedilu: Akt o ustanovitvi) in v skladu s Splošnimi pogoji poslovanja Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada, št. 0141-7/2019-2 z dne 7. 5. 2019 (objavljeni na spletni strani https://ekosklad.si/informacije/predpisi/predpisi/splosni-pogoji-poslovanja; v nadaljnjem besedilu: Splošni pogoji poslovanja Eko sklada) Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad (v nadaljnjem besedilu: Eko sklad), objavlja

1. Predmet javnega poziva

Predmet javnega poziva so krediti Eko sklada za okoljske naložbe, ki jih izvajajo ali financirajo lokalne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: občine) na območju Republike Slovenije za naložbe oziroma v projektu opredeljene faze naložb (v nadaljnjem besedilu: naložbe) v naslednje ukrepe:

A) zmanjšanje emisij toplogrednih plinov,

B) zmanjšanje onesnaževanja zraka (razen zmanjšanja emisij toplogrednih plinov),

C) gospodarjenje z odpadki,

D) varstvo voda in učinkovita raba vode in

E) odvajanje odpadnih vod ali oskrba s pitno vodo.

A) Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov

Pravica do kredita se dodeli za naslednje namene:

1) postavitev oziroma rekonstrukcijo objektov in naprav za soproizvodnjo toplote/hladu in električne energije,

2) izgradnja razvoda sistema za daljinsko oskrbo s toploto in/ali hladom, tj. razdelilnim omrežjem, priključki pri odjemalcih, krmilnimi sistemi, toplotnimi postajami ipd.,

3) postavitev oziroma rekonstrukcijo ali razširitev objektov in naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije,

4) nakup in postavitev hranilnikov energije,

5) nakup vozil na električni pogon za cestni promet,

6) nakup vozil na hibridni pogon (kombinacija motorja z notranjim izgorevanjem in enega ali več elektromotorjev) za cestni promet, pri katerih emisije CO₂ v kombiniranem načinu vožnje, po podatkih proizvajalca, ne presegajo 85 g/km (po NEDC) za rabljena vozila, registrirana pred 2021 in 104 g/km (po WLTP) za vozila, prvič registrirana od vključno 1. 1. 2021 dalje,

7) obnova obstoječe razsvetljave, z energetsko učinkovitim sistemom, ki vključuje regulacijo osvetljevanja in zamenjavo sijalk ali svetil z LED tehnologijo in je obnova:

a) zunanje razsvetljave skladno z veljavnimi predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, pri čemer stroški osvetlitve objektov ali drugih zunanjih elementov za namen oglaševanja (npr. panojev) ne sodijo med priznane stroške naložbe,

b) notranje razsvetljave,

8) energijska prenova obstoječih stavb, ogrevanih nad 19 °C, ki lahko vključuje izvedbo enega ali več naslednjih ukrepov:

a) ustrezne toplotne zaščite celotnega zunanjega ovoja stavbe (toplotna izolacija, zunanje stavbno pohištvo), pri tem morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

– pri zamenjavi obstoječih vertikalnih in strešnih oken, balkonskih vrat in fiksnih zasteklitev (v nadaljnjem besedilu: okna) z novimi energijsko učinkovitimi okni s toplotno prehodnostjo Uw ≤ 1,0 W/(m²K) ter za zamenjavo vhodnih vrat z novimi s toplotno prehodnostjo Ud ≤ 1,2 W/(m²K).

Ustreznost novih oken in vhodnih vrat bo preverjena na podlagi izjave o lastnostih skladno z Uredbo (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Direktive Sveta 89/106/EGS (UL L št. 88 z dne 4. 4. 2011, str. 5 in nasl.) ali po Zakonu o gradbenih proizvodih (Uradni list RS, št. 82/13 in nasl.), ustreznost novih oken, ki bodo vgrajena v eno ali dvostanovanjsko stavbo ali posamezno stanovanjsko enoto v drugih stavbah pa tudi s poročilom o tipskem preizkusu okna, skladnim s standardom SIST EN 14351-1:2006+A2:2016 ter dokumentom o izračunu toplotne prehodnosti okna Uw.

Okna in vhodna vrata, morajo biti vgrajena v ustrezno pripravljeno odprtino, ustrezno mehansko pritrjena, tesnjenje okenske rege mora biti izvedeno v treh ravneh, ustrezno morajo biti vgrajene okenske police in senčila ter ustrezno zaključene obdelave špalet, kot je opredeljeno v smernici RAL za načrtovanje in izvedbo vgradnje stavbnega pohištva ter v ostalih smernicah, predpisih in priporočilih. Okna in vhodna vrata morajo biti vgrajena tudi skladno z navodili proizvajalca oziroma dobavitelja stavbnega pohištva ter skladno z navodili proizvajalca oziroma dobavitelja pritrdilnih in tesnilnih materialov.

– pri izvedbi toplotne izolacije fasade, zunanjega zidu/tal ali zidu proti terenu, mora biti izkazano razmerje med toplotno prevodnostjo (λ) in debelino (d) nove toplotne izolacije λ/d ≤ 0,200 W/(m²K). Toplotna izolacija fasade mora biti ta izvedena s preizkušenim fasadnim sistemom oziroma fasadnim panelom.

V delu, kjer je na stavbi že vgrajena toplotna izolacija in ta ne bo odstranjena, je lahko naložba izvedena z dodatno toplotno izolacijo ob izpolnjevanju enačbe, s katero se zagotovi zahtevano razmerje λ/d ≤ 0,200 W/m²K: Slika 1

Pri izračunu potrebne dodatne debeline nove toplotne izolacije se upošteva toplotna prevodnost obstoječe toplotne izolacije λ = 0,045 W/(mK) in debelina obstoječe toplotne izolacije (dobst), ki je razvidna z merilnega traku na fotografiji obstoječega stanja, ki mora biti priložena k vlogi za pridobitev kredita. Med obstoječo toplotno izolacijo ne štejejo zidaki, ometi, toplotno izolacijski ometi, toplotno izolacijske opeke, silikatne opeke, porobeton in podobni gradbeni materiali.

– pri izvedbi toplotne izolacije tal na terenu ali tal nad neogrevanim prostorom v stavbi, če bo izkazano razmerje med toplotno prevodnostjo (λ) in debelino (d) na novo vgrajene toplotne izolacije λ/d ≤ 0,280 W/(m²K). Pri navedenem izračunu razmerij se morebitne obstoječe izolacije ne upošteva,

– pri izvedbi toplotne izolacije ravne strehe, poševne strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru/podstrešju, če bo izkazano razmerje med toplotno prevodnostjo (λ) in debelino (d) nove toplotne izolacije λ/d ≤ 0,140 W/(m²K). Pri navedenem izračunu razmerij se morebitne obstoječe izolacije ne upošteva.

V primeru, da bo naložba izvedena iz dveh ali več slojev toplotnih izolacij različnih toplotnih prevodnosti, se ustreznost naložbe preveri po enačbi: Slika 2

V enačbi se upoštevajo le nove toplotne izolacije (lahko tudi toplotne izolacije strešnih panelov), med katerimi ni prezračevanega sloja.

b) sodobnih sistemov ogrevanja in hlajenja z visokim izkoristkom,

c) sistema za prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka,

d) energijsko učinkovite razsvetljave, skladno s točko 1.A.7 javnega poziva,

e) optimizacijo obstoječih ogrevalnih in prezračevalnih sistemov (termostatski ventili, regulacija in hidravlično uravnoteženje),

f) vgradnjo sistema za prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka (vse oblike centralnega sistema ali lokalno prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka), pri čemer mora:

– stanovanjska prezračevalna naprava, namenjena centralnemu prezračevanju, dosegati toplotni izkoristek rekuperacije toplote (ηt) vsaj 80 %, razen naprave z entalpijskim prenosnikom toplote, ki mora dosegati toplotni izkoristek rekuperacije toplote vsaj 74 %. Stanovanjska prezračevalne naprave za lokalno prezračevanje mora dosegati toplotni izkoristek rekuperacije toplote (ηt) vsaj 70 %. Nobena stanovanjska prezračevalna naprava ne sme presegati specifične vhodne moči (SPI) 0,45 W/(m³/h). Stanovanjska prezračevalna naprava za lokalno prezračevanje, ki izmenjujoče dovaja zrak v prostor in odvaja zrak iz prostora, morajo biti vgrajena v paru, ki so med seboj sinhronizirane.

– nestanovanjska prezračevalna naprava mora dosegati toplotni izkoristek rekuperacije toplote (ηt _nrvu) vsaj 80 %, nestanovanjska prezračevalna naprava z decentraliziranim sistemom za rekuperacijo toplote pa mora dosegati toplotni izkoristek rekuperacije toplote (ηt _nrvu) vsaj 68 %.

g) ukrepe učinkovite rabe energije, ki se nanašajo na povečevanje energijske učinkovitosti naprav za proizvodnjo toplote ne glede na uporabljen vir energije.

V kolikor se sočasno z izvedbo ukrepov energijske prenove stavbe izvajajo tudi drugi ukrepi sanacije stavbe, pa tudi:

h) zamenjava vodovodnih ali kanalizacijskih cevi v stavbi iz materialov, ki vsebujejo azbest ali težke kovine (svinec, cink …) in zamenjavo strešne kritine, ki vsebuje azbestna vlakna (npr. salonit), skladno s točko C.3. tega poziva in

i) dela, povezana s sanacijo stavbe, z namenom zmanjšanja prehajanja radona v stavbe ali protipotresno sanacijo konstrukcijskih elementov stavbe vključno s posegi, ki zajemajo funkcionalno prenovo stavbe, v kolikor je sanacija skladna s predloženim projektom sanacije, ki ga je pripravila za to usposobljena inštitucija.

Toplotne prehodnosti materialov, vgrajenih v zunanji toplotni ovoj stavbe, toplotne in tehnične karakteristike ogrevalnih sistemov, prezračevalnih naprav in razsvetljave morajo biti razvidni iz ustreznih dokazil, priloženih dokumentaciji za prijavo.

B) Zmanjšanje onesnaževanja zraka (razen zmanjšanja emisij toplogrednih plinov)

Pravica do kredita se dodeli za naslednje namene:

1) nakup novih vozil za cestni promet s pogonom na plin,

2) nakup novih vozil za prevoz potnikov v mestnem prometu, z vgrajenim EURO 6 motorjem,

3) izvedba priklopa na plinovod ali namestitev kurilne naprave, ki kot energent uporablja plin, le v primeru, da je skladno s sprejetim lokalnim energetskim konceptom,

4) postavitev kolesarnic, polnilnih postaj za polnjenje električnih baterijskih vozil, vozil na stisnjen zemeljski plin ali bioplin,

5) izgradnja parkirišč po sistemu P+R, z neposredno povezavo na javni potniški promet,

6) izvedba ukrepov, povezanih s spodbujanjem trajnostne mobilnosti, skladno s sprejeto občinsko prometno strategijo, kot so spodbujanje multimodalnosti, uvajanje sistemov »bike share«, »car share«, izgradnjo kolesarskih poti, nakup koles ali drugih podobnih ukrepov.

C) Gospodarjenje z odpadki:

Pravica do kredita se dodeli za naslednje namene:

1) postavitev oziroma rekonstrukcijo sistemov in naprav za ločeno zbiranje, obdelavo ali ponovno uporabo komunalnih odpadkov, pri čemer predmet kreditiranja ne morejo biti naložbe, ki obsegajo le nakup posod za ločeno zbiranje odpadkov,

2) nakup vozil z nadgradnjo ali delovnih strojev na hibridni, električni ali plinski pogon oziroma, ki imajo vgrajen EURO 6 motor in se lahko uporabljajo izključno za zbiranje ali obdelavo odpadkov,

3) zamenjava strešnih kritin, cevi ali oblog, ki vsebujejo nevarne snovi kot so azbestna vlakna (npr. salonit), svinec in druge.

Zamenjavo salonitne strešne kritine na strehah, katerih skupna površina presega 300 m², lahko izvaja samo izvajalec, ki ima pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje za izvajanje teh del. Ob zaključku naložbe je potrebno priložiti potrdilo upravljavca odlagališča o ustreznem deponiranju kritine, ki vsebuje azbestna vlakna (evidenčni list o ravnanju z odpadki).

V primeru, da se ob tem izvede tudi toplotna izolacija podstrešja, se kot priznani strošek upošteva tudi celotna vrednost nakupa in vgradnje izolacijskih materialov.

D) Varstvo voda in učinkovita raba vode

Pravica do kredita se dodeli za naslednje namene:

1) gradnja oziroma rekonstrukcija čistilnih naprav za odpadne vode,

2) tehnologije, naprave in nadzorno-regulacijske ukrepe, ki v distribucijskem sistemu omogočajo prihranek ali zmanjšanje izgub pitne vode,

3) predpriprava in naprave za čiščenje oporečnih virov pitne vode,

4) izvedba ukrepov, ki zmanjšujejo porabo pitne vode (zbiralniki deževnice, sistem izrabe padavinske vode, prekritje objektov z rastlinsko odejo, zadrževalniki padavinske vode …).

E) Odvajanje odpadnih vod ali oskrba s pitno vodo

Pravica do kredita se dodeli za naslednje namene:

1) gradnja oziroma rekonstrukcija kanalizacijskih omrežij za komunalne in/ali padavinske odpadne vode, ki se priključujejo na obstoječe čistilne naprave oziroma se čistilna naprava gradi istočasno,

2) gradnja oziroma rekonstrukcija vodovodnih omrežij,

3) izvedba ukrepov za trajnostno upravljanje z vodami, kot je zbiranje in odtok zalednih in padavinskih vod (zadrževalniki padavinske vode, melioracijski kanali …).

2. Višina razpisanih sredstev: višina sredstev po tem javnem pozivu znaša 7 milijonov EUR.

3. Upravičene osebe

Do pridobitve kredita so upravičene občine.

Do kredita ni upravičena občina:

– ki ima zapadle finančne obveznosti do Eko sklada ali ne izpolnjujejo drugih pogodbenih zavez po pogodbah sklenjenih z Eko skladom,

– ki nima poravnanih davčnih in drugih obveznosti do Republike Slovenije,

– ki nima poravnanih obveznosti iz naslova plač ali socialnih prispevkov,

– ki ima blokiran transakcijski račun,

– če se upravičena oseba, njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec upravičene osebe nahaja na seznamu oseb, zoper katere so sprejeti omejevalni ukrepi VS OZN ali EU.

4. Kreditni pogoji

a) Obrestna mera

Letna obrestna mera za kredite, dodeljene po tem javnem pozivu, je določena kot:

– spremenljiva obrestna mera: trimesečni EURIBOR + 1,0 %

– nespremenljiva obrestna mera: 2,8 %.

Obrestna mera se po 10 letih odplačevanja kredita lahko enkrat zamenja iz spremenljive v nespremenljivo obrestno mero oziroma obratno.

Letna obrestna mera za kredite po tem javnem pozivu je spremenljiva, vezana na trimesečni EURIBOR, izračunan za 360 dni, s pribitkom v višini 1 %, ki je fiksen za celotno obdobje odplačevanja kredita.

Če je EURIBOR določen kot negativno število (negativna obrestna mera), se takšen negativni EURIBOR ne upošteva pri določitvi višine obrestne mere za ta kredit in se šteje, da je EURIBOR enak nič, vse dokler EURIBOR ni določen kot pozitivno število (pozitivna obrestna mera). Če v prihodnosti EURIBOR ne bo več referenčna obrestna mera, se bo uporabila nadomestna referenčna obrestna mera.

b) Odplačilna doba

Odplačilna doba ne more presegati 20 let z vključenim moratorijem. Moratorij na odplačilo glavnice je lahko največ 1 leto. Krediti se odplačuje v mesečnih ali četrtletnih obrokih.

Pri naložbah za samostojne namene iz 5. in 6. točke ukrepa A, 1. in 2. točke ukrepa B ter 2. točke ukrepa C odplačilna doba ne more presegati 5 let in ni možno pridobiti moratorija na odplačilo glavnice.

c) Višina kredita

Višina posameznega kredita je omejena na najnižji znesek kredita, ki znaša 25.000 EUR, in najvišji znesek kredita, ki znaša 3 milijone EUR. Skupna zadolžitev kreditojemalca pri Eko skladu ne sme presegati 10 milijonov EUR.

Kredit se odobri v deležu (v odstotku) od vrednosti priznanih stroškov naložbe. Najvišji delež kredita je do 85 % priznanih stroškov naložbe.

Višina odobrenega kredita se lahko zniža v primerih, kadar bi bila z najvišjim deležem odobrenega kredita presežena zgornja omejitev dodeljenih javnih sredstev za iste upravičene stroške in glede na pogoje iz soglasja Ministrstva za finance k zadolžitvi.

5. Pogoji dodeljevanja kreditov

a) Splošni pogoji

Naložba, ki je predmet vloge za dodelitev kredita, v času oddaje vloge ne sme biti zaključena.

Do kredita so upravičene le naložbe oziroma faze naložb, ki s strani Eko sklada še niso bile kreditirane.

Naložba mora biti izvedena skladno z vsemi veljavnimi predpisi.

b) Priznani stroški

Priznani stroški naložbe so vsi stroški v zvezi z izvedbo naložbe, razen stroškov nakupa zemljišč. Priznani stroški obsegajo med drugim stroške nabave in namestitve opreme, strojev in naprav, stroške prenosa tehnologij z nakupom patentov, licenc, know-howa ali nepatentiranega tehničnega znanja, stroške projektiranja, zunanjega tehničnega nadzora, dovoljenj in vse druge stroške, ki so nedvoumno in v celoti ali v natančno določljivem deležu povezani z naložbo, ki je predmet dodelitve kredita.

Med priznane stroške ne sodijo stroški DDV (razen v primeru, ko vlagatelj nima pravice do odbitka vstopnega DDV), stroški notranjega nadzora, promocije, študij izvedljivosti in stroški, ki bremenijo vlagatelja neodvisno od izvedbe naložbe, npr. stroški, povezani z inšpekcijskimi pregledi in obratovalnim monitoringom, stroški taks, prispevkov in drugih dajatev. Druge omejitve priznanih stroškov naložbe so za posamezne skupine namenov opredeljene v točki 1. tega javnega poziva.

Noben dokument, povezan z naložbo, za katero bo dodeljen kredit po tem javnem pozivu (projektna dokumentacija, upravno dovoljenje, računi za izdelavo projektne dokumentacije navedene naložbe, pogodbe o najemu, nadzoru itd.), ne sme biti starejši od petih let od datuma oddaje vloge za kredit.

c) Odsvojitev in oddaje v najem ali zakup

Kreditirana osnovna sredstva ne smejo biti odsvojena ali oddana v najem ali zakup pred dokončnim poplačilom kredita razen ob predhodnem soglasju Eko sklada.

d) Zavarovanje kredita

Dodeljeni kredit je potrebno ustrezno zavarovati s štirimi bianco menicami s pooblastilom za izpolnitev.

6. Vloga

Osnovni pogoj za dodelitev pravice do kredita je pravočasno oddana in popolna vloga.

Vloga je pravočasna, če je oddana v času trajanja tega javnega poziva. Če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je Eko sklad prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto. Če vloga ni poslana priporočeno, se za datum prejema šteje dan, ko Eko sklad dejansko prejeme vlogo.

Vloga je popolna, ko vlagatelj predloži v celoti izpolnjen obrazec Vloga 68LS22 in obvezne priloge:

a) izpolnjen obrazec A s podatki o vlagatelju in naložbi z dokazili o usposobljenosti, opredeljenimi v dokumentaciji za prijavo na javni poziv ter upravnimi dovoljenji za kreditirano naložbo, kot je navedeno v dokumentaciji za prijavo na javni poziv,

b) poročilo ali strokovna ocena o vplivih naložbe na okolje, kot je za naložbo navedeno v dokumentaciji za prijavo na poziv,

c) izpolnjen obrazec B Podatki za okoljsko vrednotenje naložb,

d) izpolnjen obrazec C Finančni podatki o naložbi z obveznimi prilogami.

7. Postopek obravnave vlog in dokazno breme

a) Postopek

Pri odločanju o dodelitvi pravice do kredita vlagatelju se smiselno uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek, če ZVO-2 ne določa drugače. O pravici do dodelitve kredita se odloči z odločbo.

Vlagatelj lahko pridobi pravico do kredita za naložbo, s katero je izveden z javnim pozivom opredeljen ukrep. Vlagatelj pridobi pravico do kredita po javnem pozivu ob upoštevanju višine razpisanih sredstev, omejitev in višine kredita po javnem pozivu ter vrstnega reda prispetja vloge na Eko sklad.

Za vlogo in odločbo o dodelitvi pravice do kredita se taksa, skladno z drugim odstavkom 2. člena in 1. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/00 in nasl.; ZUT), ne plačuje.

Splošni pogoji poslovanja Eko sklada so sestavni del tega javnega poziva.

Odločbe, sklepi, pozivi in drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, razen v primeru odvzema pravice do kredita, se vročajo z navadno vročitvijo. Ne glede na določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, vročitev velja za opravljeno 15. dan od dneva odpreme s strani Eko sklada. Dan odpreme se označi na kuverti odpremljenega dokumenta.

b) Obrnjeno dokazno breme

Vlagatelj nosi dokazno breme, da je upravičen do kredita Eko sklada.

Eko sklad lahko od vlagatelja zahteva dodatna dokazila, če meni, da je to potrebno za razjasnitev upravičenosti do kredita, ki jih mora vlagatelj predložiti v roku, ki ga določi Eko sklad s pozivom na dopolnitev. Če vlagatelj ne predloži zahtevanih dodatnih dokazil v določenem roku, Eko sklad odloči na podlagi dokazil, ki jih je vlagatelj že predložil.

8. Kreditna pogodba

Pred sklenitvijo kreditne pogodbe morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

– opravljen pregled stranke v skladu z zakonodajo, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma;

– plačano nadomestilo za sklenitev kreditne pogodbe skladno s Tarifnim pravilnikom Eko sklada;

– izdan in predložen sklep ustreznega organa o najemu kredita;

– izdano in predloženo soglasje Ministrstva za finance k pogodbi o zadolžitvi.

Ob sklenitvi kreditne pogodbe mora upravičena oseba predložiti tudi štiri bianco menice in pooblastilo za njihovo izpolnitev.

Rok za sklenitev kreditne pogodbe je 9 mesecev od datuma izdaje odločbe o dodelitvi pravice do kredita. Iz utemeljenih razlogov se s soglasjem Eko sklada ta rok lahko podaljša za največ 3 mesece. V kolikor kreditna pogodba v navedenem roku ni sklenjena, pravica do kredita preneha.

Kreditna pogodba se sklene v obliki notarskega zapisa.

Prav tako mora upravičena oseba plačati stroške notarskih storitev in vodenja kredita, odobrenega na podlagi tega javnega poziva, stroške morebitne spremembe kreditne pogodbe na željo kreditojemalca oziroma stroške predčasnega poplačila odobrenega kredita ter druge stroške, ki bi nastali v času trajanja poslovnega razmerja, skladno z veljavnim Tarifnim pravilnikom Eko sklada.

9. Poraba odobrenega kredita

Pred pričetkom koriščenja kredita mora občina predložiti sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika in soglasje Ministrstva za finance k pogodbi o zadolžitvi. Kredit se v tekočem letu lahko koristi do zneska, navedenega v tem soglasju.

Poraba kredita je dokumentarna ob sočasnem zagotavljanju lastne udeležbe kreditojemalca. Pred vsakim nakazilom sredstev mora kreditojemalec poravnati vse zapadle obveznosti do Eko sklada in predložiti ustrezno soglasje Ministrstva za finance k pogodbi o zadolžitvi za tekoče leto. Ustrezni deleži sredstev bodo kreditojemalcu nakazovani po predložitvi ustreznih dokumentov (pogodbe, računi, predračuni, mesečne situacije dotlej opravljenih del).

Zaradi nepredvidljivih razlogov lahko med izvajanjem naložbe kreditojemalec zaprosi Eko sklad za spremembo obsega del ali posameznih postavk. V utemeljenih primerih Eko sklad lahko dopusti take spremembe, vendar v okviru odobrenega namena naložbe in zneska kredita.

Naložbe po tem pozivu morajo biti zaključene najkasneje v 3 letih od datuma izdaje odločbe o dodelitvi pravice do kredita. Zadnje nakazilo sredstev pa se lahko izvede najkasneje v 3 mesecih po navedenem roku.

Pred prvim nakazilom sredstev mora kreditojemalec predložiti sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika.

10. Pridobitev obrazcev in informacij o javnem pozivu

Javni poziv in dokumentacija za prijavo z obrazci sta na voljo na spletni strani https://www.ekosklad.si/. Elektronska oblika dokumentacije za prijavo, ki si jo vlagatelji natisnejo sami, je enakovredna tiskanim obrazcem.

Informacije o javnem pozivu lahko vlagatelji pridobijo po tel. 01/241-48-20 v času telefonskih uradnih ur za stranke, ki so objavljene na spletni strani https://www.ekosklad.si/, po e-pošti na e-naslovu: ekosklad@ekosklad.si ali osebno na Eko skladu v času uradnih ur za stranke.

11. Rok in način prijave

Vlagatelj se lahko prijavi na javni poziv od dneva objave v Uradnem listu Republike Slovenije dalje. Javni poziv velja do objave zaključka javnega poziva v Uradnem listu Republike Slovenije.

Vlagatelj vloži pisno vlogo na predpisanih obrazcih z vsemi dokazili in prilogami osebno, po pošti na naslov: Eko sklad, j.s., Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana ali na elektronski naslov: vloge@ekosklad.si.

Vloga se po elektronski poti lahko odda brez varnega elektronskega podpisa, če je identiteto vložnika mogoče ugotoviti na drug zanesljiv način.

12. Nadzor

Eko sklad ima pravico kadarkoli v obdobju od izdaje odločbe o dodelitvi pravice do kredita do dokončnega poplačila kredita z ogledi, preverjanjem dokumentacije ali na drug način preveriti namensko porabo prejetih sredstev, skladnost dokumentacije in izvedbe naložbe z določili javnega poziva, odločbe, Splošnih pogojev poslovanja Eko sklada in veljavnimi predpisi ter spoštovanje prepovedi odtujitve predmeta kreditiranja.

V primeru ugotovljenih kršitev glede lažnega prikazovanja podatkov vlagatelj v obdobju 1 leta od dokončnosti odločbe, s katero je bila vlagateljeva vloga zavrnjena oziroma je bila odpravljena odločba o dodelitvi pravice do kredita, ne more sodelovati na javnih pozivih in razpisih, ki jih objavlja Eko sklad.

Uradni list RS, št. 17/2023 z dne 10. 2. 2023