Št. 6311-4/2023-49 Ob-2223/23, Stran 1000
Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije na podlagi drugega odstavka 32. člena v povezavi z 12. členom, v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 100. člena Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (Uradni list RS, št. 186/21 in 40/23; v nadaljnjem besedilu: ZZrID), 15. člena Pravilnika o Ciljnih raziskovalnih programih (CRP) (Uradni list RS, št. 43/11, 6/12 in 186/21 – ZZrID; v nadaljnjem besedilu: Pravilnik o CRP), Metodologije ocenjevanja prijav v postopkih za (so)financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti, št. 6319-5/2022-5 z dne 9. 1. 2023 in št. 6319-5/2022-6 z dne 17. 1. 2023 – popr. (v nadaljnjem besedilu: Metodologija), Metodologije ocenjevanja in izbora prijav na Javni razpis za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2023« v letu 2023, št. 012-1/2023-4, z dne 19. 4. 2023 (v nadaljnjem besedilu: Metodologija CRP), Usmeritev Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije za pripravo Javnega razpisa Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2023« v letu 2023, št. 631-32/2022/16, z dne 31. 3. 2023, in na podlagi soglasij: Ministrstva za zunanje in evropske zadeve, št. 5105-137/2023/5, z dne 21. 4. 2023, Ministrstva za notranje zadeve, št. 631-2/2022/18, z dne 20. 4. 2023, Ministrstva za obrambo, št. 631-9/2022-32, z dne 25. 4. 2023, Ministrstva za finance, št. 631-4/2022/13, z dne 24. 4. 2023, Ministrstva za pravosodje, št. 631-5/2022-2030-11, z dne 21. 4. 2023, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, št. 631-22/2022/14, z dne 4. 5. 2023, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, št. 631-51/2022/11, z dne 20. 4. 2023, Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, št. 371-13/21/56/2521690, z dne 24. 4. 2023, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, št. 012-10/2023/3, z dne 3. 5. 2023, Ministrstva za javno upravo, št. 010-181/2022/8, z dne 21. 4. 2023, Ministrstva za zdravje, št. 631-43/2022/14, z dne 24. 4. 2023, Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, št. 631-32/2022/20, z dne 21. 4. 2023, Ministrstva za kulturo, št. 631-4/2022-3340-15, z dne 25. 4. 2023, Ministrstva za naravne vire in prostor, Geodetske uprava Republike Slovenije, št. 353-19/2022-2552-5, z dne 20. 4. 2023, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, Urada Republike Slovenije za meroslovje, št. 6400-4/2022/7, z dne 21. 4. 2023, Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, št. 530-1/2022/12, z dne 4. 5. 2023, Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa, št. 010-4/2023/14, z dne 3. 5. 2023, Statističnega urada Republike Slovenije, št. 9602-321/2022/13, z dne 3. 5. 2023, Ministrstva za digitalno preobrazbo, št. 631-2/2022-1545-13 z dne 25. 4. 2023, Urada Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost, št. 631-1/2022-1544-10, z dne 4. 5. 2023, Ministrstva za naravne vire in prostor, št. 631-10/2022, z dne 5. 5. 2023, Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, št. 631-32/2022/19, z dne 21. 4. 2023, Ministrstva za solidarno prihodnost, št. 543-3/2023-2720-3, z dne 3. 5. 2023, in Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, št. 631-1/2023-MKRR/7, z dne 24. 4. 2023 objavlja
za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2023« v letu 2023
1. Naziv in naslov udeležencev javnega razpisa
– Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: ARIS),
– Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, Prešernova cesta 25, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana,
– Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, p. p. 644 a, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za pravosodje, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana,
– Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Štukljeva cesta 44, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za naravne vire in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije, Zemljemerska ulica 12, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Urad Republike Slovenije za meroslovje Tkalska ulica 15, 3000 Celje,
– Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Erjavčeva cesta 15, 1000 Ljubljana,
– Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, Kotnikova ulica 19A, Ljubljana,
– Statistični urad Republike Slovenije, Litostrojska cesta 54, p.p. 3570, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za digitalno preobrazbo, Davčna ulica 1, 1000 Ljubljana,
– Urad Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost, Ulica gledališča BTC 2, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za naravne vire in prostor, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za solidarno prihodnost, Štukljeva 44, 1000 Ljubljana in
– Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana.
2. Predmet javnega razpisa
Predmet Javnega razpisa Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2023« v letu 2023 (v nadaljnjem besedilu: javni razpis CRP 2023) je izbor in sofinanciranje izvajanja raziskovalnih projektov, ki bodo podpora vladi in sektorjem udeležencev javnega razpisa v zvezi s pripravo strokovnih podlag za odločanje in oblikovanje razvojnih in drugih politik na posameznem področju javnega interesa, ki je nujna za izboljšanje konkurenčnosti in trajnostnega razvoja Slovenije.
Javni razpis CRP 2023 temelji na strateških ciljih, opredeljenih v Strategiji Republike Slovenije 2030 in v dokumentih udeležencev javnega razpisa CRP 2023. Seznam dokumentov je priloga javnemu razpisu.
Področja javnega interesa raziskovalnih projektov so določena s prioritetnimi vsebinami v okviru težišč »CRP 2023«, in sicer:
Težišče 1: Vključujoča, zdrava, varna in odgovorna družba,
Težišče 2: Visoko produktivno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse,
Težišče 3: Učenje za in skozi vse življenje,
Težišče 4: Ohranjeno zdravo naravno okolje,
Težišče 5: Visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in učinkovitosti upravljanja.
Težišča javnega razpisa CRP 2023 tematsko in problemsko ustrezajo strateškim in drugim razvojnim dokumentom udeležencev CRP.
Razpisani tematski sklopi predstavljajo vsebinski okvir za razpisane teme in pokrivajo skupne vsebine in skupne cilje v okviru posameznega težišča CRP ter imajo skupen naslov v okviru posameznih težišč CRP. Tematski sklopi sledijo ciljem in prednostnim programskim usmeritvam.
Razpisane teme z opredelitvijo in obrazložitvijo ciljev, skupno okvirno višino sredstev in celotnim trajanjem raziskovalnega projekta ter z navedbo kontaktne osebe udeleženca, so priloga javnemu razpisu CRP 2023. Kontaktna oseba udeleženca ne more sodelovati na tem javnem razpisu.
Razpisani tematski sklopi in teme
Težišče 1: Vključujoča, zdrava, varna in odgovorna družba
Tematski sklop: 1.1. Zdravo in aktivno življenje
Številka teme: 1.1.1.
Naslov teme: Analiza vpliva dolgotrajne uporabe informacijskih tehnologij na človekovo zdravje in učinkovitost
Cilji:
– Opredelitev dejavnikov tveganj bolezni dolgotrajnih uporabnikov informacijskih rešitev.
– Povečati učinkovitost teh uporabnikov.
– Ustvarjanje boljših delovnih pogojev.
– Izboljšanje zgodnjega odkrivanje bolezni.
Številka teme: 1.1.2.
Naslov teme: Z znanostjo do medalje: pregled medicinske, prehranske in psihološke podpore olimpijske ekipe
Cilji:
– Celostna analiza medicinske oskrbe v pripravljalnem obdobju in med poletnimi olimpijskimi igrami.
– Ocena prehranjevalnih navad, sestave telesa, in priprava prehranskega načrta v pripravljalnem obdobju in med poletnimi olimpijskimi igrami.
– Priprava in implementacija regeneracijskih postopkov po treningu s ciljem preprečevanja pretreniranosti.
– Ocena psihološkega statusa v pripravljalnem obdobju in priprava sistema psihološke podpore v pripravljalnem obdobju in med poletnimi olimpijskimi igrami.
– Priprava splošnega načrta medicinske, prehranske in psihološke podpore olimpijske ekipe.
– Redna komunikacija z javnostmi glede poteka in rezultatov ciljnega raziskovalnega projekta.
– Priprava znanstvenih objav o opravljenem delu.
Številka teme: 1.1.3.
Naslov teme: Izdelava modela kolesarskih povezav po namenu uporabe
Cilji:
– Analiza dobrih in slabih izkušenj tovrstne klasifikacije kolesarskih povezav v Evropi, intervjuji s krovnimi turističnimi organizacijami operaterji in uporabniki (npr. Švica).
– Nabor kvantitativnih in kvalitativnih podatkov, promocijskih gradiv in napotkov izkušenih operaterjev in uporabnikov.
– Opredelitev standardov kolesarskih površin skladno s skupinami uporabnikov.
– Analiza območij po Sloveniji kjer je prednostna uporaba kolesarskih povezav za dnevno mobilnost in kje za prostočasne aktivnosti (z namenom analize potreb po izgradnji/umestitvi infrastrukture za dnevno mobilnost oziroma za turizem).
– Analiza možnosti aplikacije tujih zgledov opredelitve tipa kolesarskih povezav po namenu uporabe in prilagoditev za slovenski trg.
– Analiza obstoječe ponudbe daljinskih kolesarskih povezav v turistične namene (npr. Dravska kolesarska pot, Parenzana itd.) in komunikacijski kanali, ki so jim na voljo.
– Analiza možnosti združitve razpršenosti informacij o vseh kolesarskih povezavah na skupni platformi/aplikaciji prijazni do končnega uporabnika (sedaj poznamo vrsto ločenih spletnih strani za daljinske kolesarske poti kot npr. Dravska kolesarska pot, Parenzana itd.).
– Klasifikacija različnih skupin kolesarjev po namenu uporabe kolesarskih povezav.
Številka teme: 1.1.4.
Naslov teme: Identifikacija in vzpostavljanje korakov za strokovno sodelovanje in povezovanje med centri za duševno zdravje in službami, ki delujejo na področju nekemičnih zasvojenosti ter pregled obstoječih intervencij
Cilji:
– Pregled stanja in obstoječih intervencij promocije zdravja in preventive ter obravnave s področja nekemičnih zasvojenosti in priprava kriterijev za njihovo vrednotenje.
– Evalvacija izbranih intervencij ter na podlagi tega načrt nadgradnje obstoječih oziroma razvoj novih, skladno z rezultati evalvacij in zaznanih dodatnih potreb.
– Povezati deležnike v koordinacijo služb za obravnavo nekemičnih zasvojenosti.
– Priprava protokolov sodelovanja med centri za duševno zdravje in službami/deležniki, ki delujejo na področju nekemičnih zasvojenosti.
Številka teme: 1.1.5.
Naslov teme: Ocena izkušenj pacientov z obravnavo na področju duševnega zdravja
Cilji:
– Analiza izkušenj pacientov v centrih za duševno zdravje z opredelitvijo nadaljnjega razvoja.
– Evalvacija delovanja centrov za duševno zdravje.
– Priprava mednarodne primerjave izkušenj pacientov z obravnavo na področju duševnega zdravja.
Številka teme: 1.1.6.
Naslov teme: Umeščanje načela 24-urnega gibalnega vedenja kot determinante zdravja v slovenski prostor
Cilji:
– Oblikovati na dokazih temelječe, slovenske nacionalne smernice za 24-urno gibalno vedenje odraslih, in njihova uskladitev s ključnimi znanstvenimi institucijami.
– Priprava predloga oziroma orodij za vrednotenje 24-urnega gibalnega vedenja odraslih za namen uporabe v programih nacionalnega spremljanja vedenjskega sloga, v programih krepitve zdravja in širše in umestiti uporabo orodja in približati načelo 24-urnega gibalnega vedenja končnim uporabnikom na primarni ravni zdravstva in širše.
– Umestiti uporabo orodja in približati načelo 24-urnega gibalnega vedenja.
– Končnim uporabnikom na primarni ravni zdravstva in širša.
– Promocija načela 24-urnega gibalnega vedenja.
Številka teme: 1.1.7.
Naslov teme: Duševno zdravje mladih v Sloveniji v kontekstu globalnih kriz: stanje, dejavniki tveganja in varovalni dejavniki
Cilji:
– Ugotoviti duševno-zdravstveno stanje mladih (prevalenco diagnosticiranih težav v duševnem zdravju, samooceno nediagnosticiranih težav v duševnem zdravju, življenjski slog in tveganja vedenja, duševno blagostanje).
– Preučiti relevantne dejavnike tveganja in varovalne dejavnike za duševnozdravstveno stanje (na primer, starost, spol, vrsto izobrazbe, socialnoekonomski status, družinske dinamike, obstoječa zgodovina obremenjujočih izkušenj in duševnozdravstvenih težav).
– Ugotoviti rabo duševnozdravstvenih storitev javnega in zasebnega sektorja ter drugih načinov iskanja pomoči in podpore.
– Preučiti (retrospektivno) dojemanje stresorjev, vezanih na covid-19 ter povezavo med oceno stresorjev, duševnozdravstvenim stanjem ter dejavniki tveganja in varovalnimi dejavniki.
– Preučiti dojemanje skrbi in stisk, vezanih na aktualne družbene izzive, grožnje in krize, ter povezanost med dojemanjem skrbi in stisk, duševnozdravstvenim stanjem ter dejavniki tveganja in varovalnimi dejavniki.
– Na podlagi raziskovalnih izsledkov podati priporočila za promocijske, preventivne in kurativne dejavnosti na področju duševnega zdravja mladih.
Raziskava naj obsega:
– Pregled sekundarnih virov s slovenskimi podatki in pregled tujih študij.
– Izdelavo merskega inštrumenta in pilotno anketiranje.
– Slučajnostno vzorčenje mladih med 15. in 24. letom starosti in spletno anketiranje.
– Analizo zbranih podatkov.
– Pisanje znanstvenih in strokovnih prispevkov ter diseminacijo rezultatov splošni javnosti ter targetiranim javnostim.
Številka teme: 1.1.8.
Naslov teme: Zdrava in trajnostna prehrana v vzgojno-izobraževalnih ustanovah
Cilji:
– Sistematičen pregled praks med vzgojno-izobraževalnimi ustanovami, ki dokazano preko načina prehrane, količin odpadne hrane in količin odpadne embalaže vplivajo na zdravje in imajo hkrati ugoden vpliv na okolje in podnebje.
– Analiza in korekcija obstoječih jedilnikov v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, ki glede priprave in sestave dokazano vplivajo na zdravje in omogočajo bolj trajnostno prehranjevanje ter so skladni z veljavnimi prehranskimi smernicami.
– Priprava zbirnika vzorčnih jedilnikov in primerov dobrih praks za zdravo in bolj trajnostno prehranjevanje.
– Testiranje teh praks in jedilnikov na sprejemljivost med uporabniki ter na različne zmožnosti in pogoje vzgojno-izobraževalnih ustanov.
– Javna predstavitev praks in jedilnikov širši zainteresirani javnosti in vsem najpomembnejšim deležnikom.
Številka teme: 1.1.9.
Naslov teme: Ocena prevalence rabe alkohola in prepovedanih drog med slovenskimi nosečnicami
Cilji:
– Ocena pogostosti rabe alkohola in prepovedanih drog v zadnjem trimesečju nosečnosti.
– Ovrednotenje verodostojnosti podatkov o rabi alkohola in prepovedanih drog med nosečnostjo, ki jih pridobimo s pomočjo vprašalnikov.
– Razvoj metodologije za ugotavljanje rabe alkohola in prepovedanih drog med nosečnostjo.
– Ozaveščanje strokovne in laične javnosti o rabi in posledicah rabe alkohola in prepovedanih drog med nosečnostjo.
Številka teme: 1.1.10.
Naslov teme: Opolnomočenje strokovnjakov za izvajanje indicirane preventive na področju drog
Cilji:
– Opredeliti znanja, veščine, spretnosti, ki jih potrebujejo svetovalni delavci šol (z možnostjo prenosa na druge strokovnjake, ki delajo z mladostniki) za čim bolj zgodnjo identifikacijo in ustrezno obravnavo mladostnikov, ki posegajo po drogah.
– Oblikovati smernice ustrezne inducirane preventive na šolah ter oblikovati edukativni pristop za strokovnjake šol, s katerim le-ti razvijajo ustrezna stališča napram mladostnikovem poseganju po drogah, pridobijo ustrezna znanja za identifikacijo in obravnavo mladostnikov, ki posegajo po drogah ter občutek koherentnosti na področju dela s problematiko drog pri mladih.
– Predlagati vzpostavitev pristopa na sistemski ravni, izhajajoč iz prvotno pilotske izvedbe intervencije – edukacije svetovalnih delavcev s temeljito evalvacijo.
– Ozaveščanje javnosti (širše kot tudi strokovne javnosti) o poseganju po drogah v mladostništvu kot tveganem vedenju ter pomenu odzivanja na to problematiko.
Številka teme: 1.1.11.
Naslov teme: Pomen povezovanja prehranskih vsebin in organizirane šolske prehrane na primeru polnozrnatih živil
Cilji:
– Uvesti na novo razvito pedagoško-strokovno metodo, kjer povežemo organizirano šolsko prehrano in prehranske vsebine z aktivnimi načini poučevanja.
– Uvesti kontrolno (ne posegamo v učni proces) in eksperimentalno skupino (kjer uvedemo enoletno pedagoško-strokovno metodo-intervencijo) ter spremljati sprejemljivost polnozrnatih izdelkov na začetku in ob koncu šolskega leta.
– Spremljati vnos in sprejemanje polnozrnatih živil pri osnovnošolskih otrocih (obe skupini) (11–12 let) tj. učencih 6.r, ki imajo na ravni šolskega leta in predmetnika največje število prehranskih vsebin.
– Med šolskim letom ob uvajanju in promociji polnozrnatega živila, ki bo na jedilniku, meriti in primerjati uživanje polnozrnatih živil z razvito metodo slikovnega materiala (Si.Menu) in Likertovo lestvico.
– Pridobiti podatke glede učinkovitosti uvedbe nove aktivne pedagoške strokovne metode.
– Spodbujati izbiro, sprejemljivost polnozrnatih žitnih izdelkov/polnovrednih živil in povečati delež oseb, ki redno uživajo polnozrnate izdelke; preko osnovnošolskega okolja osvestiti tudi starše.
– Pregled ponudbe polnozrnatih izdelkov in določitev razpona vlaknine, ki jo vsebujejo polnozrnati izdelki na našem tržišču.
Številka teme: 1.1.12.
Naslov teme: Vrzeli med potrebami in oskrbo za celovito, integrirano in kontinuirano zdravstveno obravnavo marginaliziranih odraslih na področju duševnega zdravja
Cilji:
– Analiza pisnih virov o vrzelih med potrebami in oskrbo za celovito zdravstveno obravnavo marginaliziranih odraslih na področju duševnega zdravja: izkušnje v Evropi.
– Analiza stanja na področju duševnega zdravja za zagotavljanje celovite integrirane in kontinuirane zdravstvene obravnave marginaliziranih odraslih na področju duševnega zdravja iz vidika regijske dostopnosti v Sloveniji.
– Pridobitev znanj in izkušenj o vrzelih med potrebami in oskrbo za celovito integrirano in kontinuirano zdravstveno obravnavo posameznih skupin marginaliziranih odraslih na področju duševnega zdravja.
– Pridobitev znanstvenih dokazov glede prisotnosti tabujev, stereotipov in predsodkov, stigmatizacije in diskriminacije v zdravstveni dejavnosti do marginaliziranih skupin na področju duševnega zdravja.
– Primerjalna analiza in ocena različnih praks v zdravstveni obravnavi pacientov posameznih marginaliziranih skupin v povezavi z duševnim zdravjem – za preprečevanje stigmatizacije, diskriminacije na podlagi tabujev, stereotipov in predsodkov deležnikov v zdravstveni obravnavi.
– Razvoj modela/priporočil/ukrepov za trajnostno zagotavljanje celovite integrirane zdravstvene obravnave marginaliziranih odraslih na področju duševnega zdravja.
Številka teme: 1.1.13.
Naslov teme: Predlog forenzične psihiatrije za mladoletnike v Sloveniji
Cilj:
– Izdelava elaborata o izvajanju varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja mladoletnikov v zdravstvenem zavodu in na prostosti, z mednarodno primerjavo.
Številka teme: 1.1.14.
Naslov teme: Nadzor prenašalcev in vektorsko prenesenih patogenov v Sloveniji
Cilji:
– Nadzor populacije invazivnih in porajajočih se vrst prenašalcev.
– Nadzor populacije prenašalcev in patogenov, ki jih prenašajo v urbanih središčih.
– Nadzor populacije prenašalcev, v času sezonske aktivnosti s poudarkom na endemskih območjih Slovenije.
– Prepoznati porajajoče se patogene, ki jih prenašajo prenašalci in so pomembni za zdravje ljudi.
– Oceniti tveganje za vnos in izbruh porajajočih se patogenov.
Številka teme: 1.1.15.
Naslov teme: Povezovanje z namenom spodbujanja telesne dejavnosti ranljivih skupin otrok
Cilj:
– Izvedba pilotske študije povezovanja dejavnosti centrov za krepitev zdravja, lokalnih oblasti, osnovnih šol, srednjih šol, športnih in drugih društev v lokalnem okolju za boljše vključevanje ranljivih skupin otrok in mladih in širše družine v športne in druge programe, ki spodbujajo telesno dejavnost.
Številka teme: 1.1.16.
Naslov teme: »One health« in korporativna varnost
Cilji:
– Pripraviti sistematični pregled znanstvenih dokazov in znanstvenih dognanj koncepta »one health«.
– Pripraviti sistematični pregled pomembnosti in vloge zdravstvene diplomacije na področju koncepta »one health«.
– Pripraviti analizo zagotavljanja varnosti v zdravstvenih institucijah v Republiki Sloveniji z namenom sodelovanja varnostnih instituciji pri zagotavljanju koncepta »one health« v primeru kriznih razmer.
– Pripraviti osnutek strokovnih smernic, ki bodo omogočale učinkovito zagotavljanje varnosti (korporativne varnosti) zdravstvenih institucij, skupaj s podporno vlogo konceptu »one health« v posamezni zdravstveni organizaciji.
– Pripraviti protokol in akcijski načrt (model) odzivanja na zdravstvene krize, ki so povezane tudi s krizo zagotavljanja varnosti, ki bo vseboval skupni odziv koncepta »korporativna varnosti« in koncepta »one health«, in bo združeval znanja in izkušnje interdisciplinarnega pristopa tako na področju zagotavljanja javnega zdravja pacientov, kot njihovo varnost in varnost zaposlenih v posameznih zdravstvenih organizacijah.
Številka teme: 1.1.17.
Naslov teme: Krepitev strokovnega znanja in veščin policistov in policistk na področju izvajanja preventivnih aktivnosti v lokalnem in šolskem okolju, s poudarkom na preventivi pred uporabo psihoaktivnih snovi ter vzpostavljanje in krepitev sodelovanja Policije s ključnimi deležniki v lokalni skupnosti
Cilji:
– Zbrati in pregledati dostopne dobre prakse s področja na dokazih temelječe učinkovite preventive iz tujine in Slovenije za področje preventivnega dela Policije v lokalnem in šolskem okolju, s poudarkom na preventivi pred uporabo psihoaktivnih snovi (PAS).
– Zbrati in pregledati vso dostopno najsodobnejšo literaturo s področja na dokazih temelječe učinkovite preventivne, ki se navezuje na vlogo Policije pri izvajanju preventivnih aktivnosti v lokalnem in šolskem okolju, s poudarkom na preventivi pred uporabo PAS.
– Izvedba analize stanja preventivnih praks oziroma aktivnosti policistov in policistk, ki izvajajo preventivne aktivnosti v lokalnem in šolskem okolju, s poudarkom na področju PAS.
– Izvedba kvalitativne raziskave s policisti in policistkami, ki v lokalnih in šolskih okoljih delujejo na področju preventive, glede njihovih potreb, ovir in možnosti za implementacijo vsebin/pristopov.
– Priprava izobraževalnega modula s področja preventive za policiste in policistke, ki izvajajo preventivne aktivnosti v lokalnem in šolskem okolju, s poudarkom na preprečevanju uporabe psihoaktivnih snovi.
– Pilotna izvedba izobraževalnega modula s področja preventive za policiste in policistke v dveh izbranih lokalnih skupnostih.
– Posvet o vključevanju policistov v preventivno delo v lokalni skupnosti s predstavniki lokalne skupnosti, Policije, Ministrstva za notranje zadeve, Ministrstva za zdravje, NIJZ.
– Priprava predloga vključevanja in sodelovanja Policije in drugih ključnih deležnikov na področju izvajanja preventivnih aktivnosti v lokalni skupnosti.
Številka teme: 1.1.18.
Naslov teme: Ocena povezanosti med prevalenco astme in okoljskimi dejavniki tveganja pri otrocih in mladostnikih: model za oblikovanje z dokazi podprtih ukrepov
Cilji:
– Pripraviti presejalno orodje (vprašalnik) za ocenjevanje povezanosti med pojavom astme in okoljskimi dejavniki tveganja pri otrocih in mladostnikih na nacionalni ravni.
– Na novo oceniti prevalenco astme pri slovenskih otrocih in mladostnikih in jo primerjati z oceno v preteklosti.
– Oceniti povezanosti med astmo in okoljskimi dejavniki tveganja, prilagojenimi na moteče spremenljivke (družbenoekonomski dejavniki, dejavniki prenatalne izpostavljenosti itd.).
Številka teme: 1.1.19.
Naslov teme: Evalvacija promocije zdravja na delovnem mestu z vidika strokovnih meril za sistematično načrtovanje z dokazi podprtih programov
Cilji:
– Pripraviti sistematični pregled in analizo nacionalnih in mednarodnih in raziskav in analiz na področju promocije zdravja na delovnem mestu.
– Analiza izvajanja programov promocije zdravja na delovnem mestu v Sloveniji na podlagi kvantitativne in kvalitativne raziskave ter identifikacija primerov dobrih praks.
– Izvedba kvantitativne raziskavo o odnosu vodij do zdravja pri delu, razumevanju promocije zdravja na delovnem mestu in njeni povezanosti s finančnimi rezultati organizacij ter o podpori programom za boljše zdravje delavcev.
– Analizirati programe promocije zdravja na delovnem mestu z vidika strokovnih meril za sistematično načrtovanje z dokazi podprtih programov ter različnih kazalnikov zdravja.
– Predlog priporočil za pripravo programov promocije zdravja na delovnem mestu s ciljem doseganja večje učinkovitosti ukrepov za ohranjanje in izboljševanje zdravja delavcev ter zagotavljanje zdravju naklonjenih delovnih razmer.
Številka teme: 1.1.20.
Naslov teme: Spremljanje prisotnosti živega srebra v pitni vodi na območju Občine Idrija
Cilji:
– Pridobiti reprezentativne podatke o prisotnosti Hg v pitni vodi na območju Občine Idrija (sistemi za oskrbo s pitno vodo, ki jih upravlja Komunala Idrija d.o.o.) z najmanj enoletnim spremljanjem (vzorčenje v različnih vremenskih razmerah).
– Izdelati bazo obstoječih podatkov Hg v pitni vodi na območju Občine Idrija (notranji nadzor upravljavca, baza podatkov MPV, podatki IJS …).
– Izdelati oceno tveganja za uporabnike pitne vode glede na pridobljene podatke.
– Opredeliti vir Hg v pitni vodi obravnavanih sistemov za oskrbo s pitno vodo (npr. geološka struktura, dejavnosti na prispevnih območjih – npr. sečnja dreves).
– Izdelati priporočila za zmanjšanje prisotnosti Hg v pitni vodi (npr. večstopenjsko pripravo vode), v primeru, da bodo ukrepi potrebni (priporočila za občino oziroma upravljavca vodovodov).
Številka teme: 1.1.21.
Naslov teme: Priprava in izvedba implementacijske raziskave za spremembo presejalne politike v Državnem programu zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb materničnega vratu ZORA v skladu z novimi strokovnimi spoznanji in evropskimi priporočili
Cilji:
– Pripraviti strokovne podlage in akcijski načrt za izvedbo implementacijske raziskave v skladu z novimi znanstvenimi spoznanji in mednarodnimi priporočili pod okriljem DP ZORA.
– Izvesti implementacijsko raziskavo skladno s protokolom in akcijskim načrtom.
– Analizirati podatke iz raziskave v povezavi s podatki iz Registra ZORA, vključno s kakovostjo dela izvajalcev in pričakovanega učinka spremenjene presejalne politike na obseg zdravstvenih storitev ter breme bolezni.
– Analizirati stroškovno učinkovitost izbranih presejalnih strategij, ki bo vključevala tako upravljavske kot zdravstvene storitve in iz katere bodo razvidne tako potrebe po virih (kadri, oprema, infrastruktura, finance …) kot tudi zdravstvena korist, zdravstvena škoda ter stroški novega programa v primerjavi z obstoječim stanjem v državi.
– Na podlagi rezultatov izbrati novo presejalno strategijo in pripraviti osnutek revidiranih Programskih smernic programa ZORA, skladno z navodili v Pravilniku o izvajanju državnih presejalnih programov za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka (Uradni list RS, št. 57/18 in 68/19).
– Pripraviti osnutek strokovnih smernic za nov presejalni program ter klinične poti posameznika skozi presejalni program od vabljenja, presejalnega pregleda, triaže, dodatne diagnostike, zdravljenja in spremljanja po zdravljenju.
– Pripraviti protokol in akcijski načrt za uvedbo nove presejalne politike na raven cele Slovenije.
Številka teme: 1.1.22.
Naslov teme: Priprava strokovnih podlag za z dokazi podprto in vzdržno implementacijo organiziranega populacijskega presejanja za pljučnega raka v Sloveniji preko implementacijske raziskave
Cilji:
– Pripraviti sistematični pregled znanstvenih dokazov glede upravičenosti novega presejanja z vidika konsolidiranih Wilson-Jungnerjevih meril, vključno z opredelitvijo ključnih izzivov ter pričakovanih zdravstvenih koristi in škode ob uvedbi organiziranega populacijskega presejanja.
– Pripraviti analizo stanja v Sloveniji na področju kliničnih in javnozdravstvenih storitev in ukrepov za obvladovanje pljučnega raka, vključno z ukrepi primarne in sekundarne preventive.
– Pripraviti osnutek Programskih smernic za nov presejalni program, skladno z navodili v Pravilniku o izvajanju državnih presejalnih programov za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka (Uradni list RS, št. 57/18 in 68/19), vključno z načrtom za integracijo presejanja s primarno preventivo pljučnega raka.
– Pripraviti osnutek strokovnih smernic za nov presejalni program ter klinične poti posameznika skozi presejalni program od vabljenja, presejalnega pregleda, triaže, dodatne diagnostike, zdravljenja in spremljanja po zdravljenju. – Pripraviti analizo stroškovne učinkovitosti izbranih presejalnih strategij, ki bo vključevala tako upravljavske kot zdravstvene storitve in iz katere bodo razvidne tako potrebe po virih (kadri, oprema, infrastruktura, finance …) kot tudi zdravstvena korist, zdravstvena škoda ter stroški novega programa v primerjavi z obstoječim stanjem v državi.
– Pripraviti protokol in akcijski načrt implementacijske raziskave za z dokazi podprto in vzdržno implementacijo organiziranega populacijskega presejanja, ki lahko vključuje več različnih pristopov, ki se bodo preverjali v praksi.
Številka teme: 1.1.23.
Naslov teme: Priprava strokovnih podlag za z dokazi podprto in vzdržno implementacijo organiziranega populacijskega presejanja za raka prostate v Sloveniji preko implementacijske raziskave
Cilji:
– Pripraviti sistematični pregled znanstvenih dokazov glede upravičenosti novega presejanja z vidika konsolidiranih Wilson-Jungnerjevih meril, vključno z opredelitvijo ključnih izzivov ter pričakovanih zdravstvenih koristi in škode ob uvedbi organiziranega populacijskega presejanja.
– Pripraviti analizo stanja v Sloveniji na področju kliničnih in javnozdravstvenih storitev in ukrepov za obvladovanje raka prostate, vključno z ukrepi primarne in sekundarne preventive, vključno z oportunističnim presejanjem.
– Pripraviti osnutek Programskih smernic za nov presejalni program, skladno z navodili v Pravilniku o izvajanju državnih presejalnih programov za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka (Uradni list RS, št. 57/18 in 68/19).
– Pripraviti osnutek strokovnih smernic za nov presejalni program ter klinične poti posameznika skozi presejalni program od vabljenja, presejalnega pregleda, triaže, dodatne diagnostike, zdravljenja in spremljanja po zdravljenju.
– Pripraviti analizo stroškovne učinkovitosti izbranih presejalnih strategij, ki bo vključevala tako upravljavske kot zdravstvene storitve in iz katere bodo razvidne tako potrebe po virih (kadri, oprema, infrastruktura, finance …) kot tudi zdravstvena korist, zdravstvena škoda ter stroški novega programa v primerjavi z obstoječim stanjem v državi.
– Pripraviti protokol in akcijski načrt implementacijske raziskave za z dokazi podprto in vzdržno implementacijo organiziranega populacijskega presejanja, ki lahko vključuje več različnih pristopov, ki se bodo preverjali v praksi.
Številka teme: 1.1.24.
Naslov teme: Priprava predloga metodologije za oceno tveganja za zdravje ljudi zaradi sproščanja hlapnih in pol-hlapnih organskih spojin iz gradbenih in finalizacijskih materialov ter opreme v notranji zrak prostorov
Cilja:
– Narediti sistematični pregled mednarodnih raziskav o sproščanju hlapnih in pol-hlapnih organskih spojin iz gradbenih materialov v povezavi z zdravstvenimi in drugimi učinki.
– Zbrati in analizirati podatke o tipičnih in pogosto uporabljenih gradbenih materialih, ki sproščajo veliko hlapnih in pol-hlapnih organskih spojin v objektih (v javni rabi v Sloveniji).
Številka teme: 1.1.25.
Naslov teme: Analiza možnosti vpeljave alternativnih načinov obravnave storilcev prekrškov v zvezi s prepovedanimi drogami
Cilji:
– Analiza normativne ureditve s področja prepovedanih drog v Republiki Sloveniji na polju kaznovalnega prava.
– Analiza možnosti obravnave storilcev kaznih ravnanj s področja prepovedanih drog v Sloveniji:
– Storilce kaznivih dejanj;
– Primerjalni pregled ureditev področja prepovedanih drog:
– Sistem z dekriminalizacijo: Portugalska;
– Sistem z inkriminiranjem, a možnostjo alternativne obravnave: država EU.
– Analiza smiselnosti (potreb in zmožnosti) različnih načinov obravnave storilcev prepovedanih ravnanj, s poudarkom na konceptih dekriminalizacije in alternativne obravnave ter upoštevanjem različnih vrst prepovedanih drog za:
– Storilce kaznivih dejanj;
– Izvedba seminarja o smiselnih rešitvah pri obravnavi storilcev prepovedanih ravnanj v zvezi s prepovedanimi drogmi s predstavitvijo dobrih praks iz tujine – dodatno izobraževanje za pravosodne organe (CIP, UPro) ter za zaposlene v Policiji, Centrih za socialno delo in v zdravstvu.
Številka teme: 1.1.26.
Naslov teme: Razvoj postopkov, priprava protokola in drugih aplikacij za izmenjavo informacij in podatkov potrebnih za izdelavo ocene tveganja v primeru odziva na nesreče, pri katerih se pojavljajo nevarnosti kemijskega izvora
Cilji:
– Pridobiti in analizirati podatke o delovanju, organizaciji dela in kapacitetah ključnih deležnikov, ki sodelujejo pri varovanja javnega zdravja v primeru nesreč. Standardizirati obliko podatkov, potrebnih za takojšnjo izmenjavo informacij, po potrebi razvoj aplikacije.
– Izdelati algoritem za hitro oceno tveganja. Oblikovati protokol sodelovanja z opredelitvijo nalog posameznih deležnikov pri izdelavi ocene tveganja za javno zdravje, za različne možne neposredne in posredne vire izpostavljenosti.
– Oblikovati protokole predvidenih aktivnosti vključno z analizami stanja okolja in zdravstvenega stanja v primeru nesreč. Predvsem določiti minimalne standarde za oceno možnih zakasnelih in dolgoročnih vplivov na zdravje.
Številka teme: 1.1.27.
Naslov teme: Priprava epidemioloških podlag za uvedbo novih nacionalnih presejalnih programov za raka v Sloveniji
Cilji:
– Na podlagi podatkov iz Registra raka Republike Slovenije oceniti populacijsko breme rakov pljuč, prostate in želodca ter pripravit projekcijo bremena za naslednjih deset let.
– Identificirati populacijske skupine s povečanim tveganjem za zgoraj navedene vrste rakov.
– Podati pregled možnih javnozdravstvenih ukrepov za zmanjšanje bremena obravnavanih bolezni.
– Oceniti potencialni doprinos uvedbe organiziranega nacionalnega presejanja za rake pljuč, prostate in želodca na zmanjšanje bremena teh rakov v populaciji.
Številka teme: 1.1.28.
Naslov teme: Dvig zdravstvene pismenosti za učinkovito navigacijo po zdravstvenem sistemu
Cilji:
– Identificirati ključnih pet kroničnih bolezni/stanj za pripravo poti pacienta po zdravstvenem sistemu.
– Oblikovati orodje za pregled obstoječih resursov v slovenskem zdravstvenem sistemu za izbrane kronične bolezni/stanja.
– Oblikovati pet osnutkov poti oseb s kronično boleznijo/stanjem po zdravstvenem sistemu.
– Priprava predloga testiranih in evalviranih poti po zdravstvenem sistemu za izbrane kronične bolezni/stanja, ki bodo predstavljali možnost implementacije na nacionalni ravni.
Številka teme: 1.1.29.
Naslov teme: Ekonomska analiza organiziranosti in financiranja družinske medicine v Sloveniji ter predlogi za boljšo dostopnost prebivalcev Slovenije do oskrbe v družinski medicini
Cilji:
– Analiza stanja kadrov, izvedenih storitev in sistema financiranja družinske medicine v Sloveniji, z ekonomskega vidika.
– Primerjava vsebine dela in obremenjenosti timov družinske medicine v Sloveniji (javnih zavodov in koncesionarjev).
– Merjenje realnega trajanja posameznih storitev in njihovo vrednotenje (stroški) na vzorcu izbranih timov družinske medicine (javnih zavodov in koncesionarjev).
– Primerjava višine glavarinskih količnikov glede na opravljene storitve in njihove stroške po demografskih in socialnih spremenljivkah prebivalstva, npr. po starosti, spolu in morebitnih drugih socialnih spremenljivkah (ruralnost, razvitost področja).
– Priprava predlogov, ki temeljijo na rezultatih analize, za izboljšanje stanja v družinski medicini.
Številka teme: 1.1.30.
Naslov teme: Pregled potreb in predlog razširitev storitev bolnišnične šole
Cilji:
– Analiza obstoječih storitev bolnišnične šole in predlogi širitev storitev.
– Zagotavljanja programov bolnišnične šole za učence in dijake na zdravljenju v bolnišnici.
– Aktivnosti za vključevanje v matično šolsko okolje med zdravljenjem in po njem, dokler ni možna polna vključenost v matično šolo, ter tudi poznejše svetovanje in povezovanje z matično šolo.
– Strokovne podpore vrtcem in šolam, ki vključujejo dolgotrajno bolne otroke.
– Podpore učencem in dijakom s posebnimi potrebami, ki imajo življenjsko ogrožajoče zdravstvene težave in le redko ali sploh ne obiskujejo šole.
Številka teme: 1.1.31.
Naslov teme: Analiza in izdelava priporočenih kadrovskih normativov za pripravo obrokov šolske prehrane
Cilji:
– Analiza stanja in vzrokov za pomanjkanje kadra v kuhinjah osnovnih in srednjih šol ter dijaških domovih in zavodih za VIZ otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami.
– Evalvacija dela kadra v kuhinjah osnovnih in srednjih šol ter dijaških domovih in zavodih za VIZ otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami (dela, naloge, potrebna znanja).
– Priprava predlogov priporočenih kadrovskih normativov za pripravo zajtrka, malice, kosila in večerje v kuhinjah osnovnih in srednjih šol ter dijaških domovih in zavodih za VIZ otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami.
– Priprava predlogov priporočenih kadrovskih normativov za pripravo dietnih obrokov v kuhinjah osnovnih in srednjih šol ter dijaških domovih in zavodih za VIZ otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami.
Tematski sklop: 1.2. Znanje in spretnosti za kakovostno življenje in delo
Številka teme: 1.2.1.
Naslov teme: Analiza razumevanja informacijske družbe 5.0 v Sloveniji in IKT kompetenčnih centrov za osebe z oviranostmi
Cilji:
– Vzpostaviti ogrodje za analizo poznavanja pomena Informacijske družbe 5.0 v Sloveniji ter podrobnejša analiza, ki bo pokazala, koliko so ljudje dejansko seznanjeni s priložnostmi, ki jih prinaša. Popisati in poglobljeno analizirati dejavnosti, ki jih izvajajo evropske in druge države na področju kompetenčnih IKT centrov za osebe z oviranostmi (skupine za katere je analiza potrebna: težave z vidom, motnje sluha, gibalne oviranosti, kognitivne, govorne in učne težave).
– Analiza morebitnih dobrih praks iz Japonske ali drugih držav, ki bi pripomogle k ozaveščanju ljudi o njenih prednostih in priložnosti, ki jih prinaša.
– Razviti več-dimenzionalni indeks in za vsako dejavnost oceniti možnost ter potrebe prenosa za njeno prilagoditev, da se dejavnosti lahko uvede v Republiki Sloveniji.
– Uporabiti več-dimenzionalni indeks, da se opravi primerjalna analiza in analiza stroškov ter koristi na seznamu dejavnosti drugih držav z namenom oblikovanja priporočil za slovenske razmere in specifike.
– Opredelitev rešitev, ki bi omogočile izvedbo ustrezno prilagojenih dejavnosti v Republiki Sloveniji tako, da se omogoči njihova široka in učinkovita uporaba (upoštevati tudi finančni in kadrovski vidik – potrebna znanja oseb, finančne posledice morebitnih vzpostavitev ipd.).
Številka teme: 1.2.2.
Naslov teme: Analiza potreb digitalnih kompetenc med mladimi
Cilji:
– Popisati in poglobljeno analizirati potrebe, ki jih imajo mladi (med 16 in 24 let) na področju digitalnih kompetenc. Osredotočiti se predvsem na področja/kompetence (glede na DigiComp 2.2), ki jih primanjkuje za dobro delovanje v družbi.
– Analizirati dobre prakse za krepitev digitalnih kompetenc med mladimi iz tujine ter preučiti možnost uporabe »dobrih praks« in potrebe prenosa ter prilagoditev, da se podobne aktivnosti v zvezi z omenjeno problematiko lahko uvede tudi v Republiki Sloveniji.
– Opredelitev rešitev, ki bi omogočile izvedbo ustrezno prilagojenih neformalnih izobraževalnih dejavnosti v Republiki Sloveniji tako, da se omogoči njihova široka in učinkovita uporaba.
– Predlogi ukrepov, ki bi kar najbolj učinkovito naslavljali mlade, da bi v tej populaciji zmanjšali digitalni razkorak.
Številka teme: 1.2.3.
Naslov teme: Analiza sovražnega govora na spletu in dezinformacij
Cilji:
– Popisati in poglobljeno analizirati dejavnosti, ki jih izvajajo evropske in druge države na področju ozaveščanja »Kaj pomeni sovražni govor?« in »Kaj pomenijo dezinformacije?«
– Analizirati dejansko stanje na terenu; ali ljudje prepoznajo razlike med različnimi oblikami dezinformacij in ali razumejo, kaj dejansko pomeni sovražni govor.
– Razviti več-dimenzionalni indeks, ki opredeli možnost uporabe »dobrih praks« in oceniti možnost in potrebe prenosa ter njeno prilagoditev, da se podobne aktivnosti v zvezi z omenjeno problematiko lahko uvede v Republiki Sloveniji.
– Uporabiti več-dimenzionalni indeks, da se opravi primerjalna analiza in analiza stroškov ter koristi na seznamu dejavnosti drugih držav z namenom oblikovanja priporočil za slovenske razmere in specifike. Opredelitev rešitev, ki bi omogočile izvedbo ustrezno prilagojenih dejavnosti v Republiki Sloveniji tako, da se omogoči njihova široka in učinkovita uporaba.
– Predlogi ukrepov, ki bi pomagali v boju proti dezinformacijam in sovražnemu govoru.
Številka teme: 1.2.4.
Naslov teme: Holistični pristop k izboljšanju umeščanja digitalne infrastrukture v prostor – tehnološki, družbeni, gospodarski in okoljski vidiki
Cilji:
– Okrepiti institucionalno znanje, potrebno za učinkovito izvajanje pristojnosti nosilca državnega nosilca urejanja prostora za področje načrtovanja javnih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture.
– Pospešiti gradnjo omrežij in zmanjšati njen vpliv na okolje.
– Izboljšati povezljivost na celotnem območju RS.
– Zmanjšati digitalni razkorak zlasti med prebivalci v urbanih in ruralnih predelih.
Tematski sklop: 1.3. Dostojno življenje za vse
Številka teme: 1.3.1.
Naslov teme: Kolo kot službeno vozilo (za opravljanje prihoda in odhoda na delovno mesto, t. i. zasebne poti)
Cilji:
– Analiza dobrih in slabih izkušenj tovrstnih shem in podobnih primerov dobrih praks še ostalih načinov spodbujanja uporabe koles za službene namene v EU, (npr. TU Graz, KU Leuven, Uni Gent, novejše leasing sheme v Belgiji itd), intervjuji z operaterji in uporabniki.
– Analiza stroškov in koristi aplikacije različnih vrst ukrepov za spodbujanje kolesarjenja na delo za slovenski prostor (med ukrepi naj se upoštevajo enakovredno tudi taki, ki spodbujajo delodajalce, ki investiciji nakupa (električnih) koles za zaposlene in zavirajo uporabo (službenega) avtomobila ali drugih oblik, ki se jih ne želi spodbujati in so alternativa uporabi koles).
– Nabor kvantitativnih in kvalitativnih podatkov, promocijskih gradiv in napotkov izkušenih operaterjev in uporabnikov.
– Izhodišča in usmeritve za razvoj podobnih shem v Sloveniji.
– Sodelovanje z večjimi potencialnimi uporabniki (vsaj 5-imi) različnih profilov v Sloveniji in analiza potenciala uporabe pri njih (npr. državna uprava, občinska uprava, univerza, večje podjetje ali industrijska cona, turistični center).
– Priprava poslovnega modela načrta zagona.
Številka teme: 1.3.2.
Naslov teme: Oblikovanje tipičnih urbanističnih rešitev in usmeritev za večmodalna vozlišča in soseske po principu »S prevozom usmerjenega urbanega razvoja« v Sloveniji
Cilji:
– Prvotni cilj projekta je povezava stanovanjske politike, prostorskega načrtovanja in trajnostne mobilnosti z namenom sodelovanja pri umeščanju predvidenih novih javnih stanovanj (celovitih sosesk kratkih poti) ob koridorje javnega potniškega prometa na večmodalna vozlišča z namenom krepitve JPP, peš hoje, kolesarjenja in višjega bivanjskega standarda prebivalstva.
– Identificirati in analizirati ključno znanstveno in strokovno literaturo (slovensko in tujo) ter primere dobrih praks (držav Evropske Unije, še posebej prostorsko/družbeno primerljive) na temo »S prevozom usmerjenega urbanega razvoja« (ang. Transit/transport oriented development – TOD).
– Analizirati literaturo in prostorske podatke na področju razvijanja koridorjev javnega potniškega prometa oziroma železnic v Sloveniji.
– Opredelitev modela soseske prostorskega razvoja po principu »S prevozom usmerjenega urbanega razvoja« prilagojenega za območje in značilnosti prostorske poselitve v Sloveniji.
– Aplikacija med projektom razvitega modela za izbrana območje v Sloveniji, v obliki urbanističnega načrta z vsemi pripadajočimi prostorskimi analizami ter koncepti.
– Preverjanje prostorskih, družbenih in prometnih učinkov.
Številka teme: 1.3.3.
Naslov teme: Primerjalna analiza metodologij izračuna minimalnih življenjskih stroškov
Cilji:
– Identificirati in analizirati ključno znanstveno in strokovno literaturo ter primere dobrih praks držav Evropske Unije na temo metodologij izračuna minimalnih življenjskih stroškov.
– Preučiti zakonske podlage in druge mehanizme določanja višine minimalne plače in denarne socialne pomoči ter drugih socialnih transferjev v navezavi na minimalne življenjske stroške.
– Analizirati razmerja med višino minimalnih življenjskih stroškov ter višino minimalne plače in denarne socialne pomoči ter drugih socialnih transferjev.
Številka teme: 1.3.4.
Naslov teme: Dejavniki tveganja za socialno izključenost različnih oblik enostarševstva
Cilji:
– Identificirati in analizirati ključno znanstveno in strokovno literaturo ter primere dobrih praks (držav Evropske Unije, še posebej družbeno primerljive) na temo socialnih politik, ukrepov in podpore različnim kategorijam enostarševskih gospodinjstev ter identificirati dejavnike tveganja za revščino in socialno izključenost za vsako od kategorij.
– Pripraviti integrirano analizo socialnih politik, zakonodajnih okvirov, dosedanjih raziskav in različnih naborov podatkov (npr. stopnja revščine) v zvezi z enostarševskimi gospodinjstvi v Sloveniji (pregled stanja, vključno z identifikacijo morebitnih nesorazmernosti in neenakosti obravnave in položaja).
– S pomočjo kvalitativne analize ugotavljati neskladja med trenutno veljavno zakonodajo, oblikami socialnovarstvenih transferjev, storitev in socialno politiko ter med sodobnimi oblikami in potrebami družinskega življenja (deljeno skrbništvo, »navidezne« dvostarševske družine, sestavljene družine itd.).
– Ovrednotiti veljavne socialne politike in pristope z vidika pravic in potreb otrok (vključno z mladimi in mlajšimi odraslimi, ki niso ekonomsko in sicer neodvisni) ter družin različnih oblik, ter razkriti kompleksnost prikrajšanosti in izključenosti.
– Identificirati in analizirati pojavnost revščine, kot tudi različnih oblik nasilja (ekonomskega, psihološkega itd.), ki so lahko posledica ali ostanejo nenaslovljeni/spregledani tudi zaradi nevidnosti in izključenosti določenih oblik družinskega življenja iz zakonodajnih podlag in socialnih politik.
– Analizirati sodobne ideološke, politične, medijske in družbene narative in diskurze, povezane s starševstvom in spolom, ter predlagati aktivnosti in pristope, ki bi prispevali k spremembam, osveščenosti in zmanjšanju diskriminacije in sovražnega govora.
– Razviti modele in predlagati ukrepe na področju socialnega varstva, zakonodaje in širše, ki izhajajo iz pravic in potreb otrok.
– Raziskati raven nujnosti diskrecije pri nudenju podpore in pomoči in razviti modele/orodja za njeno uspešno in učinkovito implementacijo.
– Predlagati zakonodajne in druge ukrepe, ki ustrezno odgovarjajo na sodobne potrebe otrok (vključno z mlajšimi odraslimi, ki niso ekonomsko in drugače neodvisni) in različnih vrst družin, ter prispevajo k implementaciji njihovih pravic.
Številka teme: 1.3.5.
Naslov teme: Zagotavljanje oskrbe odraslih in otrok z oviranostjo v kompleksnih življenjskih situacijah – analiza delovanja varovanih oddelkov in priprava izhodišč za zagotavljanje podpore po osebni meri v skupnosti
Cilji:
– Pregledati mednarodne ureditve nameščanja ljudi na varovane oddelke v socialnem varstvu.
– Opredeliti mednarodne dobre prakse preprečevanja nameščanja odraslih z oviranostjo na varovane oddelke socialnovarstvenega zavoda in zagotavljanja alternative varovanim oddelkom v skupnosti.
– Analizirati življenjske situacije, ki privedejo človeka na varovani oddelek posebnega socialnovarstvenega zavoda obstoječe.
– Analizirati potrebe odraslih z oviranostjo, ki so nameščeni na varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda in definirati kakšne so potrebe po varovanih oddelkih.
– Analizirati oskrbo in podporo, ki je zagotovljena odrasle z oviranostjo na varovanih oddelkih socialnovarstvenih zavodov.
– Ovrednotiti kakovost oskrbe in podpore na varovanih oddelkih socialnovarstvenega zavoda za odrasle iz vidika uporabniške izkušnje (socialno vključevanje, normalizacija, nadzor in vpliv uporabnikov, oskrba prilagojena posamezniku, komunikacija in odnosi med osebjem in uporabniki idr.) in skozi izide oskrbe, ki jo prejemajo (kakovost življenja, okrevanje in krepitev moči, možnost prehoda v skupnost idr.).
– Pripraviti model za učinkovit odziv služb v skupnosti na krizne situacije, ki sprožijo postopek za namestitev na varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda.
– Izdelati predloge in priporočila za spremljanje izvajanja oskrbe in podpore na varovanih oddelkih, ki temelji na človekovih pravicah ljudi z oviranostjo.
Številka teme: 1.3.6.
Naslov teme: Dejavniki nasilja v osnovnih šolah in mehanizmi za zagotavljanje varnega in spodbudnega učnega okolja
Cilji:
– Analiza stanja na področju vrstniškega nasilje/nadlegovanja/trpinčenja (tako v realnem prostoru kot v kibernetskem prostoru) in pridobitev nujno potrebnih podatkov za pripravo ukrepov za soočanje, preprečevanje in pomoč.
– Oblikovanje mehanizma, ki bo omogočal longitudinalno spremljanje razmer na področju vrstniškega nasilja/nadlegovanja/trpinčenja med osnovnošolci.
– Oblikovanje konkretnih priporočil za izboljšanje stanja, ukrepanje, preprečevanje in pomoč na nivoju posamezne šole.
– Priprava strokovnih izhodišč in podlag za oblikovanje konkretnih političnih pobud in predlogov za oblikovanje strategije za zagotavljanje varnega šolskega okolja.
Številka teme: 1.3.7.
Naslov teme: Analiza stanja stanovanjske oskrbe v Sloveniji
Cilji:
– Raziskava na reprezentativnem vzorcu Slovenije o stanju in trendih na področju stanovanjske oskrbe v Sloveniji.
– Izvedba raziskave stanja na področju stanovanjske oskrbe, ki bi zajela kakovost stanovanjskega fonda in bivalnega okolja, dostopnost stanovanj, strategije pri reševanju stanovanjskega vprašanja, preference gospodinjstev in vpliva stanovanjske oskrbe na kakovost življenja.
– Analiza stanja za različne skupine prebivalstva glede na njihov socialni položaj, stanovanjski status, obliko gospodinjstva in lokacijo bivanja.
– Priprava priporočil za oblikovanje primernih politik za različne skupine prebivalcev.
Številka teme: 1.3.8.
Naslov teme: Analiza oblikovanja, delovanja in upravljanja skupnostnih oblik bivanja
Cilji:
– Popis in analiza različnih prostorov, ki spodbujajo skupnostno bivanje v večstanovanjskih stavbah s poudarkom na skupnih prostorih in na sobivanjskih skupnostih.
– Pregled praks v Sloveniji in analiza njihove uspešnosti.
– Pregled dobrih primerov praks iz tujine.
– Oblikovanje priporočil za arhitekturno oblikovanje, delovanje in upravljanje skupnih prostorov v večstanovanjskih stavbah.
– Oblikovanje priporočil za arhitekturno oblikovanje ter za delovanje in upravljanje sobivanjskih skupnosti.
Tematski sklop: 1.4. Kultura in jezik kot temeljna dejavnika nacionalne identitete
Številka teme: 1.4.1.
Naslov teme: Učinkovitost sistema kolektivnega upravljanja avtorske in sorodnih pravic v Republiki Sloveniji
Cilji:
– Opraviti pregled obstoječega stanja na področju kolektivnega upravljanja pravic v Republiki Sloveniji, vključno s pravno in ekonomsko analizo obstoječega stanja, z identifikacijo praks, ki prispevajo k učinkovitosti in z analizo rezultatov merjenja zadovoljstva ključnih deležnikov s sistemom kolektivnega upravljanja pravic s strani ključnih deležnikov (predstavnikov kolektivnih organizacij avtorjev, posameznih imetnikov pravic, uporabnikov del …).
– Opraviti primerjalno študijo ureditve na obravnavanem področju v Republiki Sloveniji in v (najmanj treh) državah EU, ki so s Slovenijo na tem področju primerljive ter identifikacija njihovih dobrih praks, ki prispevajo k večji učinkovitosti sistema.
– Na podlagi rezultatov pregleda obstoječega stanja ter opravljene primerjalne študije identificirati morebitne potrebne sistemske spremembe na tem področju oziroma pripraviti priporočila za izboljšanje učinkovitosti sistema.
Številka teme: 1.4.2.
Naslov teme: Ocena jezikovnopolitičnega stanja: študija o jezikovni krajini v Republiki Sloveniji in jezikovnih potrebah govorcev slovenščine zunaj mej Republike Slovenije
Cilji:
– Študija naj evalvira stanje na vseh področjih javne rabe slovenščine: v šolstvu, tj. od vrtcev do univerz, gospodarstvu, medijih, zdravstvu, javni upravi, kulturi itd., s poudarkom na identificiranju težav v vsakdanji komunikaciji in pri pridobivanju informacij.
– Študija naj se osredotoči na javne sporazumevalne prakse, ki so z vidika jezikovnih pravic in/ali stališč govorcev problematične, pri tem so pomembni izkušnje in mnenja uporabnikov oziroma govorcev slovenščine, vključno z ranljivimi skupinami oseb, ki imajo pogosto še večje težave pri sporazumevanju in uveljavljanju jezikovnih pravic.
– Navesti je treba tudi dejavnosti inšpekcijskih organov, pristojnih na tem področju (zakonske podlage, reševanje kršitev, težave …).
– Predstaviti je treba, kako poteka ozaveščanje uporabnikov o pomenu in vlogi javne rabe slovenščine ter o pomenu ustrezne jezikovne rabe na vseh področjih javnega življenja (vključno s pomenom lektorskih storitev), obenem pa, kako učinkovito načrtovati dejavnosti za boljšo podobo jezikovne krajine ter za promocijo slovenskega jezika in kulture. Na to se navezujejo tudi dobro razvita jezikovna opremljenost z digitalnimi viri in orodji ter njihova odprta dostopnost, hkrati pa seznanjanje uporabnikov z razvojem in možnostmi jezikovne infrastrukture ter čim širša raba le-te.
– Cilj prizadevanj jezikovne politike je torej ustrezna jezikovna krajina s čim manjšim neskladjem med veljavno pravno ureditvijo in pričakovanim oziroma želenim stanjem. Potrebna je tudi skrb za prisotnost slovenskega jezika v okviru jezikovne krajine na območjih, kjer je v sosednjih državah naseljena slovenska manjšina.
– Študija naj poda tudi podatke o jezikovnem položaju in jezikovnih potrebah slovenske manjšine v sosednjih državah, saj iz posebnega položaja slovenske manjšine izhajajo posebne jezikovnonačrtovalne potrebe: uresničevanje jezikovnopolitičnih načrtov, jezikovno znanje, jezikovna raba, stališča do slovenskega jezika, učinkovitost pouka slovenskega jezika, spodbujanje in razvoj bralne kulture, prisotnost slovenske knjige v knjižnicah slovenskih manjšin in v šolskih knjižnicah šol s slovenskim učnim jezikom, dostop do COBISS-a, kulturne dejavnosti in povezave z Republiko Slovenijo na kulturnem področju, spodbujanje sodelovanja ustanov sosednjih držav, ki se ukvarjajo z reševanjem jezikovnih problematik ipd.
– Slovenska jezikovna politika mora govorcem slovenščine omogočiti čim bolj kakovostno pridobivanje in utrjevanje jezikovne zmožnosti, da bodo dobili osnove za samozavestno in učinkovito sporazumevanje v slovenščini v funkcijsko raznolikih sporazumevalnih situacijah.
– Študija naj na podlagi ugotovitev o jezikovnih potrebah govorcev zunaj Republike Slovenije pripravi smernice za nadaljnjo jezikovno politiko na posameznem območju s slovensko manjšino oziroma slovensko jezikovno skupnostjo.
– Evidentirati in na kratko povzeti je treba tudi morebitne že opravljene študije sociolingvističnega stanja v Republiki Sloveniji.
– Po temeljiti analizi stanja na posameznih sporazumevalnih področjih mora študija predlagati cilje in ukrepe za izboljšanje stanja, po možnosti z navedbo nosilcev oziroma izvajalcev dejavnosti.
Številka teme: 1.4.3.
Naslov teme: Vpliv digitalnih komunikacijskih orodij na intenzivnost in kakovost odnosov z izseljenskimi skupnosti ter na prenos kulturnih elementov in znanja slovenskega jezika
Cilji:
– Ugotoviti, v katerih segmentih je komunikacija preko AVK po kakovosti primerljiva z neposrednim stikom in v katerih segmentih zaostaja;
– Ugotoviti, kako komunikacija preko AVK vpliva na uporabo slovenščine kot sporazumevalnega jezika;
– Ugotoviti, kakšni so potenciali digitalnih komunikacij za razširitev poučevanja slovenskega jezika (ki že zdaj deloma poteka preko AVK) in za prenos digitalnih kulturnih (kot so koncerti, gledališke predstave in drugi kulturni dogodki), športnih in drugih vsebin;
– Ugotoviti, ali bi na stik med skupnostmi in matično domovino pozitivno vplivala vzpostavitev digitalne platforme, stičišča in pretočišča, ki bi združevalo in ponujalo digitalne vsebine različnih producentov.
Tematski sklop: 1.7. Vključujoč trg dela in kakovostna delovna mesta
Številka teme: 1.7.1.
Naslov teme: Enakost spolov v kulturi
Cilja:
– Analiza statističnih podatkov naj odgovori na vprašanja o stopnji zaposlenosti v kulturnih dejavnostih glede na spol, o spolni plačni vrzeli in o razmerju med spoli iz naslednjih vidikov: vodilna delovna mesta v javnem in zasebnem sektorju, pomembnejše nagrade na področju kulture in avtorstvo ter angažma vodilnega umetniškega kadra uprizorjenih, odigranih, razstavljenih oziroma objavljenih del v izbranih kulturno-umetniških inštitucijah v obdobju 2021–2022.
– Raziskava, ki naj kombinira kvantitativno in kvalitativno metodo, naj se osredotoči na preučevanje diskriminacije na podlagi spola in nasilja na podlagi spola pri opravljanju dela v kulturi. Pri tem naj preuči tudi soobstoj spolne neenakosti z neenakostjo zaradi starosti, narodnostne pripadnosti, spolne usmerjenosti, spolnega izraza in drugih osebnih okoliščin. Poleg tega naj razišče tudi vpliv spola na karierno dinamiko (npr. starševski dopust, pogoji za uveljavitev na mednarodnem področju, udeležba v rezidenčnih programih v tujini ipd.).
Tematski sklop: 1.9. Trajnostno upravljanje naravnih virov
Številka teme: 1.9.1.
Naslov teme: Razvoj metodologije za oceno porušnih mehanizmov in izdelava ocen kondicijskega stanja vodnogospodarskih pregradnih objektov
Cilji:
– Glavni cilj je razvoj metodologije za oceno porušnih mehanizmov, ki do sedaj v slovenskem prostoru še niso bili izdelani za vodnogospodarske pregradne objekte. Pri določitvi metodologije bo vključeno povečanje tveganja zaradi klimatskih sprememb in drugih časovno pogojenih vplivov (npr. staranje objektov). Upoštevanje tovrstnih vplivov bo v prihodnosti ključno z vidika upravljanja z vodnogospodarskimi objekti v luči spreminjajočih se podnebnih razmer. Konkretni cilji predlagane teme so naslednji:
– Razvoj metodološkega pristopa za določitev porušnih mehanizmov vodnogospodarskih pregradnih objektov.
– Razvoj metodološkega pristopa za oceno kondicijskega stanja vodnogospodarskih pregradnih objektov.
– Implementacija metodologije pod točko 1 in 2 na treh karakterističnih primerih vodnogospodarskih pregradnih objektov. Implementacija na izbranih karakterističnih objektih naj omogoči prenos uporabe metodologije na druge objekte s primerljivimi tehničnimi karakteristikami.
Tematski sklop: 1.10. Zaupanja vreden pravni sistem
Številka teme: 1.10.1.
Naslov teme: Razvoj sodobnega metodološkega okvirja za preučevanje družbenega vzdušja v zavodih za prestajanje zapornih kazni skozi analizo aktualnega stanja
Cilji:
– Analiza in posodobitev uporabljanega metodološkega okvirja za preučevanje družbenega vzdušja:
– Analiza uveljavljenih mednarodnih metodoloških pristopov za preučevanje družbenega vzdušja v zaporih.
– Analiza obstoječih slovenskih metodoloških izhodišč in spoznanj s kritičnim ovrednotenjem in identifikacijo potrebnih sprememb v luči mednarodnih standardov o Upoštevanje specifik, ki veljajo za zaprte osebe in za zaposleno osebje o Upoštevanje specifik glede zasedenosti glede na kapacitete o Upoštevanje specifik glede obremenjenosti zaposlenih.
– Posodobitev slovenske metodologije za spremljanje družbenega vzdušja z vidika možnosti uporabe sodobnih kvalitativnih in kvantitativnih raziskovalnih pristopov.
– Izdelava priporočil in protokola za longitudinalno spremljanje družbenega vzdušja v zavodih za prestajanje kazni zapora upoštevaje pomen, periodičnost, izvedbene posebnosti in ukrepe, ki temeljijo na rezultatih merjenja družbenega vzdušja.
– Na primeru analize aktualnega stanja pripraviti celovito poročilo stanja in preveriti novo vzpostavljeni metodološki okvir in izvedbeni protokol.
– Upoštevanje longitudinalne primerljivosti s preteklimi raziskavami v zavodih za prestajanje kazni zapora in vseh njihovih (pod)enotah z integracijo metodoloških novitet:
– Dob, Slovenska vas, Puščava,
– Celje o Koper, Nova Gorica,
– Ljubljana, Novo mesto, Odprti oddelek Ig,
– Maribor, Murska Sobota, Rogoza,
Številka teme: 1.10.2.
Naslov teme: Analiza trga potrošniških kreditov v Republiki Sloveniji
Cilja:
– Celovita in poglobljena analiza trga potrošniških kreditov v Republiki Sloveniji vključno z mednarodno primerjavo.
– Oblikovanje konkretnih rešitev in predlog določb za učinkovito vzpostavitev sistema omejitve višine obrestne mere, sistema svetovanja ob prezadolženosti, vzpostavitev najustreznejših obveznih ukrepov prestrukturiranja v primeru težav z odplačili (refinanciranje, moratorij, odlog plačila in drugi možni ukrepi) in sistema dovoljenj za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja glede na različne vrste potrošniških kreditnih produktov in različnih dajalcev kreditov (bančni vs nebančni).
Tematski sklop: 1.11. Varna in globalno odgovorna Slovenija
Številka teme: 1.11.1.
Naslov teme: Analitična predikcija družbe in možne smeri oglaševanja obrambnega sistema RS
Cilji:
– Možnost vzpostavitve arhitekturnih rešitev, ki bodo omogočile podporo trendov družbe na segmentih primarne in sekundarne populacije. Možnost razvoja analitičnih merljivih atributov, ki bodo služili podpori oglaševanja.
– Povezava merljivih atributov družbe, ki bodo izboljšali zaznavanje trendov družbe ter možnega prediktičnega ocenjevanja oglaševanja, glede na vizije, zanimanja in dejavnikov, ki oblikujejo primarno in sekundarno ciljno javnost. Jasna prediktična opredelitev dejavnikov, bo služila za identifikacijo potreb družbe in možnost ciljnega in usmerjenega oglaševanja za potrebe zaposlovanja v SV in promocijo obrambnega sistema kot celote.
– Identifikacija mehanizmov družbe ter posledično vzpostavitev ustreznega sistema, ki bo sposoben na podlagi dejavnikov družbe, vizije in zanimanja sekundarne in primarne ciljne javnosti prediktirati trende, ki bodo vzpostavili interakcijo med ciljno javnostjo in Slovensko vojsko. Cilj projekta prav tako mora predvideti analitični aspekt, ki bo podlaga za ustrezni pristop k aktivnemu oglaševanju in promociji obrambnega sistema kot celote.
Številka teme: 1.11.2.
Naslov teme: Odpornost – temelji zagotavljanja varnosti države in družbe
Cilji:
– Analiza tujih zavezniških/EU DČ praks na področju odpornosti.
– Primerjava aktivnosti oziroma izsledkov analiz s predpisi, priporočili, smernicami in ukrepi na ravni EU in/ali Nata ter stanjem v Republiki Sloveniji (prednosti).
– Priprava pregleda stanja, katere predloge bo RS izvedla v okviru izpolnjevanja zavez do NATO in EU, katere predloge izvajajo primerljive države in bi jih RS še lahko primerljivo ali smiselno uporabila.
– Priprava predlogov za dvig odpornosti na nacionalni ravni (priporočila za dodatne, nove, inovativne predloge bi RS lahko izvedla kot prva oziroma bolj ambiciozna država na področju odpornosti).
Številka teme: 1.11.3.
Naslov teme: Zaznavanje interferenčnih motenj signalov GNSS za zavarovanje kritične geodetske infrastrukture in njenih uporabnikov
Cilji:
– Vzpostavitev konceptualnega modela kontinuirane obdelave opazovanj GNSS z oceno kakovosti za opredelitev prisotnosti interferenčnih motenj.
– Določitev dejanskega odziva geodetskih sprejemnikov GNSS različnih proizvajalcev in generacij na namerne motnje signalov GNSS.
– Analiza vpliva prisotnosti interferenčnih motenj na kakovost podatkov in produktov omrežij postaj GNSS.
– Ocena tveganja nezmožnosti pozicioniranja kot posledica nenadnih naravnih in umetno povzročenih interferenčnih motenj.
– Ovrednotenje možnosti pridobivanja hitrih informacij o kakovosti pozicioniranja uporabnikom storitev GNSS na določenem območju.
– Hitri vpogled v informacije, vezane na dogajanje v frekvenčnem spektru signalov GNSS, ki ključno vplivajo na določitev položaja.
– Optimalna izraba geoinformacijskega omrežja za lokalno, regionalno in/ali globalno spremljanje varnosti posameznikov in družbe.
– Prispevek k sodelovanju Republike Slovenije z Evropsko vesoljsko agencijo na nivoju uporabe tehnologije GNSS na področju zagotavljanju varnosti storitev GNSS.
Številka teme: 1.11.4.
Naslov teme: Učinkovitost rehabilitacijskih programov in programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo
Cilji:
– Ugotoviti ali so rehabilitacijski programi, ki ji določa Zakon o voznikih (Uradni list RS, št. 92/22 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVoz-1) in izvaja Javna agencija RS za varnost prometa učinkoviti do mere, da se to dejansko odrazi na spremenjenem vedenju in stališčih posameznikov po zaključenih programih.
– Analizirati ustreznost pravnih podlag za izvajanje rehabilitacijskih programov od uvedbe le-teh dalje (tj. od leta 2011 dalje).
– Ugotoviti število udeležencev po posameznih vzrokih za udeležbo na rehabilitacijskih programih (alkohol, droge, hitrost) in po vrsti programov (edukacijske, psihosocialne delavnice, programi zdravljenja odvisnosti ter programi varne vožnje) za obdobje od 1. 1. 2017 do 31. 12. 2022.
– Analizirati celoten postopek od ugotovljenega prekrška, izreka ukrepa oziroma sklepov s strani sodišč, razvrstitve v posamezne rehabilitacijske programe, izvajanje kontrolnih zdravniških pregledov ter izvajanje rehabilitacijskih programov in poteka pogojne dobe.
– Ugotoviti zakonitosti predhodnih značilnosti kršiteljev udeležencev rehabilitacijskih programov (starost, spol, vozniško dovoljenje, predhodni prekrški, stopnja alkoholiziranosti ali prisotnost drog oziroma prekoračitve hitrosti in drugi pomembni podatki).
– Preveriti oceno udeležencev glede same izvedbe rehabilitacijskih programov (vsebine, pristopi, izvajalci, organizacijski vidiki).
– Preveriti ali so udeleženci v roku dveh let po zaključku programa ponovili že storjeni prekršek, zaradi katerega so se morali udeležiti rehabilitacijskega programa.
– Preveriti ali so bili udeleženci v roku dveh let po zaključku programa udeleženi v prometni nesreči.
– Preveriti kakšno je stališče udeležencev rehabilitacijskih programov v zvezi s pitjem alkohola oziroma uživanjem drog v povezavi z vožnjo ali stališče do prehitre vožnje po preteku vsaj enega leta od zaključka programa.
– Preveriti kakšen bi bil po mnenju udeležencev rehabilitacijskih programov najbolj ustrezen ukrep za osebe, ki jim je bilo zaradi vožnje pod vplivom alkohola ali drugih prepovedanih substanc izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (npr. uvedba obveznega dela v splošno korist, omejitev števila možnosti ponovne pridobitve vozniškega dovoljenja ...).
– Združiti ugotovljene značilnosti in učinke rehabilitacijskih programov ter pripraviti smernice za nadgradnjo in izboljšanje programov tako z vsebinskega, organizacijskega, postopkovnega vidika.
Številka teme: 1.11.5.
Naslov teme: Vključitev tujca v integracijske ukrepe kot pogoj za pridobitev dovoljenja za prebivanje – prednosti, slabosti in dileme
Cilja:
– Analiza prednosti in slabosti uvajanja pogoja znanja jezika za pridobitev dovoljenja za prebivanje ter predlog možnih (variantnih) rešitev.
– Analiza sposobnosti infrastrukture za zagotavljanje dostopa do tečajev ter izpitov ter ocena potrebnih prilagoditev oziroma nadgradnje obstoječega sistema.
Težišče 2: Visoko produktivno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse
Tematski sklop: 2.2. Znanje in spretnosti za kakovostno življenje in delo
Številka teme: 2.2.1.
Naslov teme: Učinek velikih mednarodnih športnih prireditev na BDP oziroma druge ključne socio-ekonomske in finančne kazalnike
Cilji:
– Pridobiti analizo stanja in potencialnih športnih dogodkov v Sloveniji.
– Opredelitev financiranja športnih dogodkov (model).
– Opredelitev promocije Slovenije, kot destinacije športnih dogodkov.
– Opredelitev kreativne vsebine športnih dogodkov.
– Analiza vpliva športnih prireditev na BDP.
– Analiza vpliva športnih prireditev na turizem.
– Izračun multiplikativnih učinkov na BDP.
Tematski sklop: 2.5. Gospodarska stabilnost
Številka teme: 2.5.1.
Naslov teme: Nadaljnji razvoj in posodobitev Modela generacijskih računov
Cilji:
– Delo na domačih dolgoročnih napovedih posameznih predpostavk.
– Nadgradnja obstoječih scenarijev (na primer simulacija vezave starosti ob upokojitvi na pričakovano življenjsko dobo).
– Posodobitev in testiranje modela za dolgoročne projekcije tudi drugih izdatkov razen stroškov staranja.
– Opraviti različna testiranja in nadgradnja znanja.
Številka teme: 2.5.2.
Naslov teme: Strokovne podlage za prestrukturiranje v neto ničelno energetsko intenzivno gospodarstvo v smeri zelene in digitalne transformacije do leta 2030 ter večje odpornosti zaradi energetske krize
Cilji:
– Priprava analize posledic energetske krize, zaradi ukrajinske vojne na slovensko EIG in kakšna so nadaljnja tveganja, če ne bo prestrukturiranja v neto ničelno EIG.
– Vrednotenje scenarijev in osnutek strategije prestrukturiranja EIG do leta 2030, ki bo podal politiko, ukrepe ter kazalnike za pripravo novih ciljev v NEPN-a ter spremljana kazalcev.
– Priprava podpornega okolja, da se dosežejo krovni cilji EIG iz SRS 2030 in NEPN-a.
Številka teme: 2.5.3.
Naslov teme: Izdelava predloga metodologije za izračun novega kazalnika kratkoročnega gibanja tržnega gospodarstva, ki bo na voljo v čim bolj realnem času
Cilji:
– Pregled obstoječe metodologije in prakse v mednarodnem in nacionalnem prostoru na področju kratkoročnega gibanja tržnega gospodarstva z vidika glavnih dejavnosti (industrija, gradbeništvo, trgovina in storitve).
– Pregled razpoložljivih virov podatkov v Sloveniji (statističnih, administrativnih in drugih), ki bi bili uporabni za pripravo kratkoročnega kazalnika gibanja tržnega gospodarstva, ter analiza ustreznosti posameznih virov podatkov.
– Priprava predloga metodologije kazalnika, ki bo odražal kratkoročno gibanje tržnega gospodarstva v realnem času oziroma blizu tega (T + nekaj dni).
– Testiranje modelov izračuna kratkoročnega kazalnika gibanja gospodarstva po posameznih področjih tržnih dejavnosti (industrija, gradbeništvo, trgovina in storitve), pregled njihovih prednosti in slabosti ter priprava prvih ocen kazalnika.
– Ocena kakovosti kazalnika (kazalnikov) z vidika več dejavnikov po uveljavljenih statističnih meritvah kakovosti (ustreznost, točnost, pravočasnost, primerljivost ipd.).
– Priprava usmeritev za uporabo novega kazalnika v državni statistiki.
Tematski sklop: 2.6. Konkurenčen in družbeno odgovoren podjetniški in raziskovalni sektor
Številka teme: 2.6.1.
Naslov teme: Predlog vsebinskih prioritet za delovanje Slovenije v EU makroregionalnih strategijah
Cilji:
– Analiza aktualnega sodelovanja Slovenije (na nivoju nacionalne koordinacije in tematskih skupin) v okviru vseh treh EU makroregionalnih strategij (EUSDR, EUSALP in EUSAIR) s poudarkom na področjih, kjer je RS najbolj aktivna.
– Identifikacija v kolikšni meri aktualno sodelovanje Slovenije v EU MRS v okviru tematskega sklopa 2.6 pripomore k uresničevanju razvojnih ciljev Slovenije na tem področju.
– Identifikacija tematskih prioritet oziroma vsebinskih področij, kjer bi bilo smiselno, da Slovenija okrepi svoje delovanje v EUSDR, EUSAIR in EUSALP v skladu z razvojnimi cilji Republike Slovenije.
Številka teme: 2.6.2.
Naslov teme: Analiza uspešnosti Strateških razvojno-inovacijskih partnerstev (SRIP) in Kompetenčnih centrov. Pregled in ocena delovanja ter priporočila za spremembe in izboljšave
Cilji:
– Identifikacija ključnih področij vlaganj javnih sredstev s stališča največjega vpliva na raziskovalno-razvojno in investicijsko aktivnost v podjetjih in posledično dvig dodane vrednosti v gospodarstvu.
– Analiza potreb po nadgradnji znanja in kompetenc (upskilling in reskilling) glede na predvidene zaposlitvene profile in delovna mesta po sektorjih v Sloveniji glede na identificirana ključna področja delovanja.
– Razvit metodološki okvir vrednotenja ukrepov industrijske, znanstvene in inovacijske politike na povečanje dodane vrednosti v podjetjih.
– Preučiti vpliv ukrepov industrijske in inovacijske politike skladno z razpoložljivimi podatki z vidika prednostno določenih področij (v okviru programov Strateških razvojno-inovacijskih partnerstev, Centrov odličnosti in Kompetenčnih centrov) na povečanje dodane vrednosti v podjetjih in identificirati učinek prelivanja v okviru poslovnih ekosistemov v Sloveniji v obdobju med leti 1998–2022.
– Identifikacija meril za izbor ključnih (strateških) področij.
Številka teme: 2.6.3.
Naslov teme: Konvergenca Slovenije napram Avstriji in Nemčiji z ukrepi sodobne razvojne politike
Cilji:
– Analiza stanja in pregled razvojnih in inovativnih politik in (izvedbenih) ukrepov za krepitev višje dodane vrednosti, produktivnosti, konkurenčnosti in odpornosti gospodarstva ter krepitev verig vrednosti, vse upoštevaje zeleni in digitalni prehod, v referenčnih državah – Avstriji in Nemčiji.
– Primerjava izsledkov analize s stanjem v Republiki Sloveniji.
– Predlog modernizacije in prenove razvojnih politik in (izvedbenih) ukrepov v Republiki Sloveniji za krepitev višje dodane vrednosti, produktivnosti, konkurenčnosti in odpornosti gospodarstva ter krepitev verig vrednosti, vse upoštevaje zeleni in digitalni prehod.
– Določitev merljivih kazalnikov za kasnejšo evalvacijo uspešnosti politik in ukrepov v praksi.
Številka teme: 2.6.4.
Naslov teme: Pregled standardov kakovosti lesene trajnostne gradnje in priprava predloga standarda za Slovenijo
Cilji:
– Izvedba analize standardov kakovosti lesene trajnostne gradnje oziroma sistemov ocenjevanja le-te.
– Analiza slovenskih predpisov z vidika standardov kakovosti lesene trajnostne gradnje.
– Priprava predloga sistema standarda kakovosti lesene trajnostne gradnje in implementacije predlaganega sistema.
Številka teme: 2.6.5.
Naslov teme: Zelena davčna politika za večjo rabo naravnih obnovljivih materialov (les) in hitrejši prehod v podnebno nevtralnost
Cilji:
– Proučitev možnosti in priprava predlogov za znižanja DDV za izdelke iz lesa, ali pretežno iz lesa, in uvrstitev teh izdelkov med kategorije za znižanje davčne osnove podjetij, ki se odločijo za investicijski nakup takih izdelkov (izdelava strokovnih podlage za umestitev izdelkov iz lesa v Prilogo III Direktive Sveta (EU) 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost in vse naknadne spremembe te direktive, za katere države članice z nacionalnim predpisom lahko določijo uporabo znižane stopnje, da bi jih posledično lahko uvrstili na Seznam dobav blaga in storitev, za katere se uporablja nižja stopnja DDV (Prilogi I k ZDDV-1) ter izdelava strokovnih podlage za uvrstitev lesenega ali pretežno lesenega pohištva (kriteriji po vzoru Uredbe o Zelenem javnem naročanju) med izdelke, katerih nakup se lahko uvrsti v znižanje davčne osnove (po vzoru olajšav za investicije v raziskave in razvoj).
– Proučitev možnosti in priprava predlogov za obdavčitev na osnovi analize življenjskega cikla izdelka (LCA).
– Proučitev možnosti in priprava predlogov za zvišanje deleža zneska investicije v opremo in v neopredmetena sredstva, za katerega se lahko uveljavlja znižanje davčne osnove.
Številka teme: 2.6.6.
Naslov teme: Raziskava kongresnih gostov, njihovih navad in potrošnje v Sloveniji
Cilji:
– Izmeriti potrošnjo treh glavnih skupin kongresnih gostov v Sloveniji.
– Izdelati profile udeležencev mednarodnih dogodkov v Sloveniji.
– Definirati prednosti in pomanjkljivosti slovenske industrije srečanj z vidika udeležencev odgovoriti na specifična vprašanja z zvezi s trajnostno transformacijo industrije.
Številka teme: 2.6.7.
Naslov teme: Ocena smiselnosti vzpostavitve finančnega mehanizma za dostop do finančnih virov ter aplikativni predlogi za oblikovanje finančnega mehanizma za spodbujanje razvoja zadružništva in socialne ekonomije v Sloveniji
Cilji:
– Analiza finančnih mehanizmov oziroma dobrih praks za spodbujanje razvoja zadružništva in socialne ekonomije v mednarodnem prostoru tj. v vsaj 3 državah članicah EU (npr. Italija, Francija, Španija) ter preveritev obstoječih rešitev, tudi proračunskih skladov, v primerljivih sektorjih v Sloveniji (npr. Sklad za razvoj NVO):
– posnetek in analiza stanja,
– identifikacija in analiza finančnih mehanizmov,
– identifikacija in analiza izvajalcev/nosilcev finančnih mehanizmov,
– identifikacija virov za delovanje finančnega mehanizma v sklopu preveritve dobrih praks iz tujine in Slovenije.
– Identifikacija in opredelitev potreb za oblikovanje finančnega mehanizma za razvoj zadružništva in socialne ekonomije v Sloveniji:
– preveritev interesa in zmožnosti uporabe finančnega mehanizma subjektov, ki delujejo na področju zadružništva in socialne ekonomije v Sloveniji,
– identifikacija izvajalca oziroma nosilca mehanizma in podpornega okolja za potencialne uporabnike na nacionalnem nivoju ter dostopnosti do storitev krovnega izvajalca na regionalnem nivoju.
– Oblikovanje predlogov za razvoj finančnega mehanizma:
– opredelitev možnih finančnih virov za oblikovanje, delovanje ter upravljanje finančnega mehanizma za razvoj zadružništva in socialne ekonomije v Sloveniji,
– identifikacija ustreznih finančnih produktov.
– Oblikovanje priporočil za aplikacijo predlaganih rešitev.
Številka teme: 2.6.8.
Naslov teme: Analiza stanja in razvoj gospodarskega prostora v zamejstvu v povezavi s slovenskim gospodarstvom
Cilja:
– Analiza gospodarskega prostora v zamejstvu.
– Identifikacija možnosti in usmeritev ekonomske politike za pospeševanje razvoja gospodarskega prostora v zamejstvu ter gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in zamejskimi gospodarskimi subjekti.
Številka teme: 2.6.9.
Naslov teme: Obstoječe stanje lastniških struktur podjetij v slovenskem gospodarstvu in potencial za ustvarjanje visoke dodane vrednosti preko spodbujanja družbeno-odgovornega lastništva
Cilji:
– Cilj raziskovalnega projekta je pridobiti informacije o obstoječem stanju lastniške strukture v slovenskih podjetjih in pripravljenosti obstoječih lastnikov ter zaposlenih, da vzpostavijo sheme notranjega lastništva. Natančneje, na reprezentativnem vzorcu slovenskih podjetij želimo:
– pridobiti informacije o obstoječem stanju lastniške strukture v slovenskih podjetjih, vključno s stanjem notranjega lastništva in analizo starosti obstoječih lastnikov,
– identificirati obstoječe stanje notranjega lastništva (vključevanje zaposlenih v lastništvo deležev ali delnic podjetja, relativno število zaposleni in razmerja distribucije lastništva med zaposlene),
– preveriti korelacijo stanja lastniške strukture (s poudarkom na notranjem lastništvu oziroma solastništvu zaposlenih) s ključnimi parametri (velikost, podjetja, starost, panoga),
– preveriti načrte glede lastniškega nasledstva (družinsko nasledstvo, prodaja konkurenci, razpustitev podjetja, notranji odkup),
– opredeliti se glede opozoril odgovornih institucij (Slovenski Podjetniški Observatorij – 'Slovenska podjetniška demografija in prenos podjetij' (2018), SPIRIT Slovenija, OZS, IED ipd.) glede problema lastniškega nasledstva za slovensko gospodarstvo v prihodnjem obdobju,
– preveriti zanimanje lastnikov za vzpostavitev solastniške sheme za zaposlene,
– izdelati dokument, ki na podlagi zgornjih ugotovitev on izsledkov raziskav prakse solastništva zaposlenih v tujini, predstavi solastniške sheme za zaposlene kot učinkovito orodje za:
– reševanje lastniškega nasledstva (model ESOP),
– dvig produktivnosti (motivacija zaposlenih) in
– stabilizacijo poslovanja (pripadnost zaposlenih, kultura lastništva ipd.).
Številka teme: 2.6.10.
Naslov teme: Reforma ocenjevanja znanosti v Sloveniji skozi aktivnosti agencije za financiranje raziskovalne dejavnosti v Sloveniji
Cilj:
– Podrobneje razdelati potrebne spremembe in predlagati rešitve za uvedbo s strani agencije, pristojne za izvajanje znanstveno raziskovalne dejavnosti za optimalno prilagajanje slovenskega znanstvenoraziskovalnega sistema na področju uvajanja načel odprte znanosti in uvajanja s tem povezane reforme ocenjevanja znanstvenoraziskovalnega dela.
Številka teme: 2.6.11.
Naslov teme: Izhodišča vzpostavitve kalibracijskih zmogljivosti na področju kalibracije opreme za merjenje elektromagnetne kompatibilnosti (EMC) v Sloveniji
Cilji:
– Opredelitev izhodišč za vzpostavitev sledljivosti na področju elektromagnetne kompatibilnosti, z analizo potreb in minimalnih kalibracijskih in merilnih zmogljivosti (CMC) za ustrezno pokrivanje teh potreb v Republiki Sloveniji.
– Študija možnih rešitev za zagotovitev sledljivosti merjenja električnega, magnetnega in elektromagnetnega polja od enosmernih polj do frekvenc 1GHz za sonde in antene kot tudi za zagotovitev sledljive karakterizacije elektromagnetne komore za frekvence do 18 GHz, s pripravo ustreznih kalibracijskih procedur.
– Opredelitev materialnih stroškov in stroškov dela za izvajanje kalibracij po predlaganih kalibracijskih procedurah.
Številka teme: 2.6.12.
Naslov teme: Razvoj metodologije in spletne rešitve za vrednotenje zrelosti in spodbujanje uporabe odprtih podatkov v slovenskem gospodarstvu
Cilji:
– Natančno analizirati stanje slovenskega gospodarstva z vidika poznavanja in uporabe koncepta odprtih podatkov.
– Pripraviti načrt spodbujanja gospodarskih družb za uporabo razpoložljivih odprtih podatkov in ponujanje lastnih virov v obliki odprtih podatkov.
– Zasnovati in izvesti izobraževalne seminarje na temo odprtih podatkov za ključne deležnike iz gospodarstva.
– Razviti metodologijo za (samo-)vrednotenje stopnje zrelosti podjetja glede odprtih podatkov.
– Pripraviti spletno rešitev z vsebinami za spodbujanje implementacije konceptov odprtih podatkov v podjetjih in možnostjo izvedbe samo-vrednotenja.
Številka teme: 2.6.13.
Naslov teme: Priprava pravnega in vsebinskega okvira vzpostavitve in delovanja nacionalnega regulatornega peskovnika za umetno inteligenco
Cilji:
– Priprava primerne pravne podlage – zakonodaje in predloga upravljavskega okvira (v povezavi s predvidenim upravljavskim okvirom v osnutku EU Uredbe o umetni inteligenci) za vzpostavitev in delovanje regulatornega peskovnika za UI.
– Priprava pravnega in vsebinskega okvira delovanja peskovnika v sodelovanju z ustreznimi AI deležniki in organizacijami, ki delujejo na področju start-up, inovativnosti in razvoja tržnih rešitev UI kot so opredeljeni v NpUI, ki bo vključeval opredelitev:
– vhodnih pogojev za vstop v peskovnik,
– procesov delovanja oziroma izvajanja aktivnosti v peskovniku,
– pripravo okvir in navodila za vsebinsko in tehnično obravnavo kriterijev in pogojev tako za ponudnika/uporabnika kot tudi samo rešitev UI za UI visokega tveganja iz osnutka Uredbe o UI,
– osnutkov potrebnih vsebinskih in pravnih dokumentov in dokumentnega toka povezanih z izvajanjem procesov v peskovniku,
– osnutkov končnega poročila ob izhodu podjetja iz peskovnika,
– okvira delovanja upravljavske strukture za UI (nadzorni organ, akreditacijski organ, certifikacijski organi) v peskovniku,
– okvira sodelovanja drugih deležnikov ekosistema za UI v peskovniku (npr. DIH, TEF).
– Podpora sodelovanju Slovenije v skupnih aktivnostih na EU ravni (standardizacija, certifikacija, regulativa na podlagi nastajajočega Akta o umetni inteligenci).
Številka teme: 2.6.14.
Naslov teme: Vzpostavitev okvira za akreditacijo, certifikacijo in standardizacijo rešitev na področju umetne inteligence
Cilji:
– Priprava seznama mednarodnih, EU in nacionalnih standardov relevantnih za preverjanje skladnosti rešitev UI z zahtevami Akta o umetni inteligenci EU za sisteme UI visokega tveganja, na podlagi obstoječih analiz standardizacije za UI (npr. Rolling Plan for ICT standardization1, JRC poročilo standardizaciji2, etc) in v sodelovanju s SIST.
1 https://digital-strategy.ec.europa.eu/en/policies/rolling-plan-ict-standardisation
2 Soler Garrido, J., Tolan, S., Hupont Torres, I., Fernandez Llorca, D., Charisi, V., Gomez Gutierrez, E., Junklewitz, H., Hamon, R., Fano Yela, D. and Panigutti, C., AI Watch: Artificial Intelligence Standardisation Landscape Update, Publications Office of the European Union, Luxembourg, 2023, doi:10.2760/131984, JRC131155.
– Analiza zahtev in pogojev za sisteme UI visokega tveganja iz Akta o umetni inteligenci EU in opredelitev tehnoloških, procesnih in organizacijskih zahtev/predpostavk na podlagi relevantnih tehničnih standardov (iz prve alineje) za:
– njihovo izpolnjevanje s strani ponudnikov in uporabnikov rešitev UI visokega tveganja (na podlagi predlogov EU kot je ALTAI3 ali drugih mednarodnih predlogov kot je NIST Artificial Intelligence Risk Management Framework (AI RMF 1.0)4) ter
3 https://digital-strategy.ec.europa.eu/en/library/assessment-list-trustworthy-artificial-intelligence-altai-self-assessment
4 https://www.nist.gov/itl/ai-risk-management-framework
– njihovo preverjanje s strani presojevalcev skladnosti rešitev UI visokega tveganja (i.e. zunanjih Organov za ugotavljanje skladnosti, nadzornih organov države).
– Koordinacija deležnikov ter organizacija posvetovanj in delavnic za pripravo nacionalnih in EU standardov za razvoj in uvajanje UI – v sodelovanju s SIST.
– Podpora slovenskim strokovnjakom pri vključevanju in sodelovanju v nacionalnih (SIST – Tehnični odbor za umetno inteligenco), mednarodnih (ISO/IEC JTC 1 – SC42) in EU (CEN-CENELEC JTC215) standardizacijskih organih in aktivnostih za razvoj standardov za UI.
5 https://www.cencenelec.eu/areas-of-work/cen-cenelec-topics/artificial-intelligence/
Tematski sklop: 2.7. Vključujoč trg dela in kakovostna delovna mesta
Številka teme: 2.7.1.
Naslov teme: Analitični model vrednotenja ukrepov politik na področju vračanja izobraženih Slovencev
Cilji:
– Razvoj novega metodološkega okvirja za preučevanje problematike vračanja izobraženih Slovencev v Slovenijo.
– Temeljita preučitev in integracija dosedanjih pristopov preučevanja problematike vračanja izobraženih Slovencev.
– Upoštevanje dosedanjih slovenskih metodoloških spoznanj pri zasnovanju novega metodološkega pristopa k modeliranju soodvisnosti med elementi ter uporabi metod strojnega učenja za globoko analizo.
– Razvoj novega metodološkega pristopa na način, da bodo obstoječi (tudi namenski) podatkovni viri integrirani in analizirani kot soodvisna celota.
– Analiza vračanja izobraženih Slovencev v Slovenijo, ki zajema več podatkovnih virov hkrati in upošteva soodvisnosti med elementi.
– Analize pogojev vračanja.
– Analize dejavnikov, ki spodbujajo in odvračajo od vračanja.
– Analize ovir pri vračanju.
– Napovedni model vračanja z upoštevanjem družbene dinamike in specifik.
– Izdelava trajnostnih priporočilnih modelov uspešnega naslanjanja vračanja izobraženih Slovencev, ki bodo uporabni za Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije.
Številka teme: 2.7.2.
Naslov teme: Karierne možnosti raziskovalcev in raziskovalk s poudarkom na mladih in ženskah s priporočili za izboljšanje
Cilji:
– Analiza kariernih možnosti raziskovalcev in raziskovalk s poudarkom na mladih, ki začenjajo svojo samostojno raziskovalno pot (recimo prvi 10 let po doktoratu), in ženskah, ki pogosto ne sledijo tipični karierni poti, kar pa se pogosto negativno odrazi tudi pri kasnejšem razvoju njihove kariere pri doseganju najvišjih položajev in priznanj.
– Analiza treh uspešnih praks (recimo Avstrija, Madžarska, Nizozemska).
– Predlog potrebnih ukrepov na ravni raziskovalne politike in financiranja, ki bi zmanjšali ovire za napredovanje karier pri identificiranih dveh ranljivih skupinah.
– Predlog potrebnih ukrepov na ravni javnih raziskovalnih organizacij, ki bi zmanjšali ovire za napredovanje karier pri identificiranih dveh skupinah z upoštevanjem v kolikšni meri so javne raziskovalne organizacije sprejele usmeritve EU, ki so podane v Listini in Kodeksu za raziskovalce.
Tematski sklop: 2.8. Nizkoogljično krožno gospodarstvo
Številka teme: 2.8.1.
Naslov teme: Spodbujanja trga obnov stanovanjskih stavb po principu kroženja snovi z uporabo slovenskih specifik, kot je samo graditeljstvo kot prednosti
Cilji:
– Pregled stanja znanja o lokalnem kroženju snovi v katerih sodelujejo posamezniki in industrija.
– Pregled 3 lokalnih praks v Sloveniji kje že ali pa bi lahko delovalo kroženje stavbnih elementov, sistemov ali snovi.
– Preučitev praks in potencialov povečanja snovne in posredno energetske učinkovitosti zaradi samo graditeljstva v navezavi z lokalnimi proizvajalci gradbenih materialov.
– Povečanje odpornosti grajenega okolja in podpore zelenemu prehodu z regionalnimi snovnimi zankami.
Številka teme: 2.8.2.
Naslov teme: Metodologija umeščanja sončnih elektrarn na objekte v območjih naselbinske dediščine in priprava dveh vzorčnih primerov solarnega katastra ter posodobitev in nadgradnja Smernic za energetsko prenovo stavb kulturne dediščine
Cilji:
– Priprava metodologije umeščanja fotonapetostnih naprav na objekte v območjih naselbinske dediščine.
– Priprava metodologije/izhodišč za razvrstitev območij naselbinske dediščine glede na njihovo tipologijo in vizualno izpostavljenost ter morebitne druge lastnosti, ki bi lahko vplivale na umeščanje fotonapetostnih naprav.
– Priprava dveh vzorčnih primerov solarnih katastrov na primerih naselbinske dediščine, od tega enega za mestno in enega za vaško območje.
– Oblikovanje usmeritev za umeščanje fotonapetostnih naprav na objekte v območjih naselbinske dediščine.
– Priprava posodobitve in nadgradnje Smernic za energetsko prenovo stavb kulturne dediščine (MzI, MK 2016).
– Vključujoč pristop s strokovnjaki in predstavitve oziroma izobraževanje za uporabnike.
Tematski sklop: 2.9. Trajnostno upravljanje naravnih virov
Številka teme: 2.9.1.
Naslov teme: Analiza odvisnosti slovenskega gospodarstva od kritičnih surovin ter možnosti za krepitev odpornosti v primeru motenega delovanja dobavnih verig
Cilji:
– Celovit pregled stanja oskrbe slovenskega gospodarstva s kritičnimi surovinami s ciljem zagotoviti zanesljivo oskrbo s tovrstnimi surovinami.
– Identifikacija ozkih grl z vidika morebitnih motenj v dobavnih verigah in analize rasti cen surovin.
– Pregled potreb posameznih slovenskih industrijskih sektorjev/ekosistemov po kritičnih surovinah za zasledovanje ciljev zelenega in digitalnega prehoda – na primer potrebe po elektrifikaciji.
– Zmožnosti primarnega pridobivanja surovin v Sloveniji: i) kako in kje dobiti potrebne surovine, ii) pregled raziskovalnih in inovativnih metod za pridobivanje surovin ter možnosti spodbujanja raziskav in inovacij v te namene, iii) pregled in krepitev sodelovanja med raziskovalnimi, izobraževalnimi institucijami in industrijo.
– Pregled razvoja in stanja trgov sekundarnih surovin v Sloveniji: i) ozka grla, ii) zmožnosti izboljšav na podlagi pospeševanja uvajanja modela krožnosti, iii) primerjava in povezovanje s sekundarnimi trgi po in izven EU.
– Pregled stanja dobave kritičnih surovin s strani dobaviteljev iz EU in tretjih držav.
– Preučitev možnosti diverzifikacije dobave kritičnih surovin (tudi v luči aktualnega sklepanja dvostranskih sporazumov EU s tretjimi državami: Kazahstan, Grenlandija, Namibija, Norveška, Ukrajina, ZDA itd.).
– Priporočila za oblikovanje politik na tem področju z namenom krepitve odpornosti in večanja avtonomije ter samozadostnosti.
Tematski sklop: 2.10. Zaupanja vreden pravni sistem
Številka teme: 2.10.1.
Naslov teme: Učinkovito izvensodno, sodno, prekrškovno in upravno varstvo individualnih premoženjskopravnih pravic potrošnikov v Sloveniji
Cilja:
– Celovita in poglobljena mednarodno primerjalnopravna analiza obstoječega stanja na področju uveljavljanja izvensodnega, sodnega, prekrškovnega in upravnega varstva individualnih premoženjskopravnih pravic potrošnikov v Republiki Sloveniji.
– Oblikovanje konkretnih rešitev za izboljšanje dostopnosti in učinkovitosti varstva individualnih premoženjskopravnih pravic potrošnikov v Republiki Sloveniji.
Težišče 3: Učenje za in skozi vse življenje
Tematski sklop: 3.2. Znanje in spretnosti za kakovostno življenje in delo
Številka teme: 3.2.1.
Naslov teme: Inovativno izobraževanje za uresničevanje načrta dela na področju redkih bolezni
Cilj:
– Oblikovanje ciljanih spletnih izobraževalnih modulov za tarčne skupine deležnikov:
– Izobraževalni modul za paciente in njihove družine z redkimi boleznimi,
– Izobraževalni modul za laično javnost,
– Izobraževalni modul za študente zdravstvenih ved,
– Izobraževalni modul za zdravstvene delavce.
Številka teme: 3.2.2.
Naslov teme: Analiza osipa na prvi in drugi stopnji študija v obdobju 2012–2022
Cilji:
– Raziskava na podatkih o populaciji študentov, vpisanih v študijskih letih 2012/13 do 2022/23 v kombinaciji s podatki SURS o vstopu študentov na trg dela.
– Priprava analize z opredelitvijo značilnosti osipa – to je študentov, ki opustijo visokošolski študij na prvi in drugi stopnji ter dejavnikov, ki ga povzročijo ločeno po stopnjah študija (prva, druga) in glede na to ali gre za prvi visokošolski študij.
– Predlog ukrepov za zmanjšanje osipa.
Številka teme: 3.2.3.
Naslov teme: Bralne navade strokovnih delavcev v vrtcih, šolah in fakultetah ter splošnih knjižnicah
Cilji:
– Pridobiti pregled o bralnih navadah strokovnih delavcev v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah (vzgojitelji, razredni učitelji, učitelji, šolski knjižničarji …), visokošolskih učiteljev pedagoških in filozofskih fakultet (fakultete, ki izobražujejo bodoče učitelje), učiteljev javnoveljavnih izobraževalnih programov za odrasle in javnoveljavnih programov za krepitev različnih področij pismenosti za odrasle (osnovna šola za odrasle in programi, po katerih se ne pridobi izobrazba) ter knjižničarjev v splošnih knjižnicah, ki so odgovorni in zadolženi za spodbujanje bralne pismenosti in gradnjo bralne kulture pri otrocih, mladih in odraslih.
– Pridobiti pregled bralnih navad oziroma namena branja strokovnih delavcev: koliko je obveznega branja literature, ki jo berejo zaradi izvajanja vzgojno-izobraževalnega procesa na svojem področju, koliko je branja za užitek …
– Pridobiti pregled, kako delovno okolje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, fakultetah in splošnih knjižnicah spodbuja branje strokovnih delavcev, navedenih pri prvem cilju.
– Pridobiti pregled, kako fakultete (pedagoške in filozofske) spodbujajo branje študentov, bodočih učiteljev in drugih bodočih strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju ter bodočih knjižničarjev.
– Identificirati dobre prakse spodbujanja branja strokovnih delavcev v vrtcih, šolah in fakultetah ter splošnih knjižnicah.
– Priprava priporočil za spodbujanje branja strokovnih delavcev vrtcev in šol, fakultet ter splošnih knjižnic.
Tematski sklop: 3.4. Kultura in jezik kot temeljna dejavnika nacionalne identitete
Številka teme: 3.4.1.
Naslov teme: Analiza stanja slovenske skupnosti na Hrvaškem s poudarkom na razvoju jezika in ohranjanja kulture
Cilji:
– Evidentirati, raziskovati in analizirati položaj in uresničevanje stanja slovenske skupnosti na Hrvaškem s posebnim poudarkom na ohranjanju, razvoju in dvigu jezikovnih kompetenc pripadnikov slovenske skupnosti na Hrvaškem, ter ohranjanju in razvoju elementov slovenske kulture na Hrvaškem.
– Podati sistematičen pregled strokovne in znanstvene literature objavljene o slovenski skupnosti na Hrvaškem od 1991 do danes na sploh ter podati sistematični pregled medijskih objav (tiskanih, radio, televizija, novi mediji) o pripadnikih slovenske skupnosti na Hrvaškem s poudarkom na slovenskem jeziku in kulturi na Hrvaškem.
– Izvedba kvalitativne raziskave (intervjuji) s slovenskimi predstavniki različnih družbenih skupin o položaju pripadnikov slovenske skupnosti na Hrvaškem s posebnim poudarkom na slovenskem jeziku in kulturi.
– Izvedba kvantitativne raziskave (anketa) s širšo skupino pripadnikov slovenske skupnosti na Hrvaškem o pričakovanjih in potrebah povezanih z uresničevanjem zakonskih pravic, ki jih ponuja Republika Hrvaška s posebnim poudarkom na slovenskem jeziku in kulturi.
– Evidentirati in analizirati značilnosti, ki se nanašajo na slovensko identiteto, kulturo in jezik na Hrvaškem nasploh.
Številka teme: 3.4.2.
Naslov teme: Odprti izobraževalni viri in umetna inteligenca – orodja za medkulturno povezovanje, informiranje in učenje
Cilji:
– Analiza in nadgradnja slovenskih dosežkov na področju odprtih virov izobraževanja.
– Analiza multilateralnih vsebin za poglobitev sodelovanja v času članstva Sl v ECOSOC 2023-2025.
– Identificiranje inovativnih, trajnostno angažiranih projektov kulturnega in kreativnega sektorja.
– Oblikovanje kazalnikov razvitosti UI in pregled vpeljanih rešitev UI v Sloveniji in širše v Evropski uniji predvsem na področju izobraževanja.
– Analiza in nadgradnja slovenskih dosežkov na področju trajnostnega razvoja s pomočjo odprtih virov izobraževanja in orodij umetne inteligence.
– Iskanje sinergij v okviru dogodkov BSF, Dneva Afrike, Dnevov Latinske Amerike, Unije za Sredozemlje in EMUNI, D4D huba, STI foruma, HLPF foruma in OZN Konference o vodi.
Številka teme: 3.4.3.
Naslov teme: Genomska karakterizacija lipicanskega konja v Kobilarni Lipica
Cilji:
– Odbira plemenskega podmladka na osnovi genomskih informacij (posedovanje zaželenih in/ali edinstvenih delov genoma).
– Izdelava načrtov parjenja za vsako od plemenskih kobil, glede na funkcionalni/genomski koeficient sorodstva.
– Zastopanost predstavnikov linij žrebcev in rodov kobil bi lahko posodobili na način, da bi namesto števila živali predpisali kakšen pul genetske/genomske pestrosti morajo posedovati predstavniki posamezne linije ali predstavnice rodu, kar bi omogočalo dejansko ohranjanje genetske pestrosti.
Številka teme: 3.4.4.
Naslov teme: Analiza študija mednarodnih študentov
Cilji:
– Raziskava na podlagi podatkov o populaciji mednarodnih študentov, vpisanih na slovenske visokošolske zavode v Sloveniji v obdobju študijskih letih 2006/07 do 2022/23.
– Analiza razlogov odločitve študentov za študij na populaciji študentov, vpisanih v aktualnem študijskem letu raziskave.
– Priprava analize študijskih poti in motivacije za študij v Sloveniji mednarodnih študentov (to so študenti, ki nimajo slovenskega državljanstva in so vpisani v študijski program v Sloveniji v skladu z Zakonom o visokem šolstvu) ločeno po stopnjah študija (prva, druga, tretja), statusu in vrsti visokošolskega zavoda (javni/zasebni, univerza/samostojni visokošolski zavod) ter državljanstvu študenta (Evropska unija, države, s katerimi ima Slovenija sklenjene bilateralne sporazume in ostale države) ob upoštevanju podatka, ali je študent v Sloveniji pridobil že predhodno izobrazbo (vključno s srednješolsko izobrazbo).
Tematski sklop: 3.7. Vključujoč trg dela in kakovostna delovna mesta
Številka teme: 3.7.1.
Naslov teme: Vojaški poklici – izobraževalne poti in zaposlitvene možnosti
Cilji:
– Dopolnitev javnega klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja v Republiki Sloveniji z vsebinami in poklici na področju vojaštva in obrambe.
– Predlagati ustreznejši sistem, ki bo ustrezal predlogu klasifikacij.
– Vzpostaviti raziskovalno enoto/inštitut/zavod na področju »vojaštva in obrambe« (tudi vojaških ved) v Republiki Sloveniji, z namenom okrepiti raziskovano-razvojno in inovacijsko dejavnost.
– Razviti in pilotirati 2–3 programe, na katerih bodo udeleženci pridobili mikrodokazilo (micro-credentials), skladno s Priporočili Sveta EU o evropskem pristopu k mikrodokazilom za vseživljensko učenje in zaposljivost na trgu dela (več na spletni povezavi https://education.ec.europa.eu/education-levels/hiqher-education/microcredentials).
Težišče 4: Ohranjeno zdravo naravno okolje
Tematski sklop: 4.8. Nizkoogljično krožno gospodarstvo
Številka teme: 4.8.1.
Naslov teme: Ovrednotenje dejavnikov za učinkovito zniževanje emisij toplogrednih plinov
Cilji:
– Pregled znanstvene literature na področju prispevka ukrepov k cilju zniževanja emisij po področjih (raba energije v stavbah, prometu, industriji, odpadki, kmetijstvo).
– Ovrednotenje ugotovitev tuje literature za ukrepe v Sloveniji glede na slovenske zakonodajne ter družbene razmere.
– Pregled sinergij in potencialnih nasprotnih učinkov posameznih ukrepov blaženja za doseganje ciljev trajnostnega razvoja.
– Vključitev deležnikov v razpravo o potencialih posameznih ukrepov po področjih.
– Opredelitev geofizičnih, okoljskih, tehnoloških, ekonomskih, institucionalnih in družbeno-kulturnih dejavnikov ki predstavljajo omejitvene ali spodbujevalne dejavnike razvoja in izvedbe učinkovitih ukrepov blaženja.
– Opredelitev ključnih prioritetnih paketov politik, ki vključijo celotno gospodarstvo za dosego kratkoročnih gospodarskih ciljev ob doseganju ciljev zniževanja emisij.
Tematski sklop: 4.9. Trajnostno upravljanje naravnih virov
Številka teme: 4.9.1.
Naslov teme: Razvoj opozorilnega sistema za zaznavanje vplivov vojaških dejavnosti na podzemno vodo
Cilji:
– Priprava znanstvenih in strokovnih osnov za vzpostavitev sistema za zaznavanje oziroma nadzor potencialnih vplivov vojaških aktivnosti na podzemne vode.
– Dopolnitev vrzeli v geoloških in hidrogeoloških podatkih na območju nadzora.
– Opredelitev nabora kemijskih in bioloških parametrov nadzora.
– Identifikacija indikatorjev onesnaženja podzemnih in površinskih vod, ki so značilni za vojaške dejavnosti.
– Priprava znanstvenih izhodišč za spremljanje ter interpretacijo posameznih relevantnih parametrov za vojaške dejavnosti, s posebnim poudarkom na:
– mikrobiološke značilnosti podzemne vode,
– novodobna organska onesnaževala; identifikacija novodobnih organskih onesnaževal, značilnih za vojaške aktivnosti,
– ostanke eksplozivov v podzemni vodi,
– kovine v podzemni vodi.
– Opredelitev metodologije meritev ter interpretacije podatkov, uporaba najsodobnejših metod detekcije.
– Priprava načrta opazovalne mreže.
– Priprava izvedbenih načrtov za terenske opazovalne točke.
– Izvedba merilnega sistema.
– Vzpostavitev informacijskega sistema za sprotno spremljanje rezultatov meritev.
– Priprava načrta ukrepanja ob zaznanih izrednih dogodkih.
– Izvedba poizkusnega delovanja sistema v obdobju enega leta.
– Priprava povzetka izkušenj po prvem letu delovanja sistema, priprava usmeritev za nadaljnje delovanje sistema.
Številka teme: 4.9.2.
Naslov teme: Določitev reprezentativnih območji za monitoring zdravja tal
Cilji:
– Pregled relevantne literature in pridobitev podatkov o zdravju tal (npr. pogoji, ki vplivajo na tla, pedološke karte, raziskave kakovosti tal, obstoječi nacionalni monitoringi okolja, predpisi v povezavi s tlemi, analizni rezultati o zdravju tal).
– Razvoj in določitev metodologije in kriterijev za izbor reprezentativnih območij za monitoring zdravja tal, v skladu z novim, prihajajočim predpisom EU o zdravju tal.
– Predlog reprezentativnih območij za monitoring zdravja tal, vključno z oceno zdravja tal na teh območjih in analizo stroškov in koristi.
– Predlog izbora najbolj primernih reprezentativnih območij za monitoring zdravja tal, v skladu z novim, prihajajočim predpisom EU o zdravju tal.
Številka teme: 4.9.3.
Naslov teme: Razvoj sistema za oceno stroškov izvajanja ukrepov za varstvo morskega okolja na državni ravni
Cilji:
– Pregled smernic Evropske komisije za izvedbo socio-ekonomske analize uporabe morskih voda, za oceno stroškov poslabšanja morskih voda in za oceno stroškov programa ukrepov.
– Pregled dosedanje postavitve cenovne politike voda in finančne politike na področju upravljanja morskega okolja (med drugim sektorji – raba voda, varstvo voda, upravljanje voda, morsko ribištvo, pomorstvo, varstvo kulturne dediščine, varstvo in ohranjanje narave ...).
– Priprava predloga (metodologije), ki bo integriral smernice Evropske komisije in cenovno politiko voda in ter finančno politiko na področju morskega okolja.
Številka teme: 4.9.4.
Naslov teme: Zagotavljanje kombiniranega pristopa nadzora nad emisijami v vode – revizija seznamov onesnaževal in okoljskih standardov kakovosti
Cilji:
– Priprava strokovnega predloga sprememb in dopolnitev seznama posebnih onesnaževal iz veljavne slovenske zakonodaje na področju površinskih voda in strokovni predlog okoljskih standardov kakovosti za ta onesnaževala.
– Priprava strokovnega predloga sprememb in dopolnitev seznama onesnaževal iz veljavne slovenske zakonodaje na področju podzemnih voda in strokovni predlog vrednosti pragov za ta onesnaževala.
– Določitev naravna ozadja za tista onesnaževala, ki se v okolju pojavljajo po naravni poti, brez vpliva človekovega delovanja.
– Preveritev možnosti za vključitev predlaganih dodatnih onesnaževal v predpise, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadnih voda.
– Priprava strokovnega predloga mejnih vrednosti emisij za odvajanje neposredno ali posredno v vode ali v javno kanalizacijo oziroma priprava strokovnega predloga morebitnih drugih možnih ukrepov za nadzor nad emisijami teh onesnaževal iz točkovni ali razpršenih virov onesnaževanja.
– Priprava ocene posledic predlaganih sprememb in dopolnitev seznamov onesnaževal, predlaganih sprememb in dopolnitev okoljskih standardov kakovosti, vrednosti pragov in mejnih vrednosti emisij pri odvajanju odpadnih voda oziroma morebitnih drugih ukrepov za nadzor nad emisijami teh onesnaževal pri odvajanju odpadnih voda.
– Priprava predloga informacijskega sistema, ki bo omogočal pregled emisij snovi v površinske in podzemne vode ob upoštevanju razpoložljivih podatkov o emisijah snovi kot so biocidi, fitofarmacevtska sredstva, kemikalije in podobno.
Številka teme: 4.9.5.
Naslov teme: Razvoj metode za oceno dosega poplavljanja morja ter oceno poplavne škode za objekte kulturne in stavbne dediščine na območju slovenske Istre
Cilji:
– Opredelitev karakterističnih poplavnih dogodkov glede na napovedi scenarijev podnebnih sprememb in dejanske evidence nastopa izjemnih plimnih dogodkov.
– Nadgraditev metodologije računa poplavnih škod zaradi poplav morja, ki se zaradi številnih negativnih vplivov morske vode bistveno razlikuje od primera poplav pri celinskih vodah pri vseh sektorjih.
– Izdelava posebnega modula v aplikaciji za določitev poplavne škode z morjem na območjih pričakovanega dosega poplavljanja morja, vključujoč tudi vse scenarije dviga morja in doseg poplav zaradi podnebnih sprememb.
– Nadgraditev metodologije za določitev poplavnih škod na posameznih vrstah objektov kulturne in stavbne dediščine, kakor tudi kulturne krajine, kot posledica poplav z morjem z upoštevanjem karakterističnih lastnosti na objektih kulturne in stavbne dediščine na priobalnem območju v slovenski Istri.
Številka teme: 4.9.6.
Naslov teme: Prepoved privabljanja rib s hrano v vodnih telesih površinskih voda
Cilj:
– Cilj naloge je priprava usmeritev za prilagoditev privabljanja rib s hrano na vodnih telesih površinskih voda, ki ne dosegajo dobrega stanja/potenciala zaradi vnosa hranil/organskih snovi.
Številka teme: 4.9.7.
Naslov teme: Razvoj metodologije za oceno območij erozijske nevarnosti celinskih voda in morja
Cilji:
– Glavni cilj je razvoj metode za podrobnejšo analizo in kartiranje erozijske nevarnosti celinskih voda in morja v povezavi s poplavno nevarnostjo za raven merila 1:5000.
– Rezultati ciljnega raziskovalnega projekta bodo predstavljali pomemben prispevek k boljšemu razumevanju medsebojne soodvisnosti med značilnostmi poplavnih voda in spremljajočimi procesi erozije celinskih voda in morja z namenom zmanjšanja poplavne in erozijske ogroženosti ter po drugi strani ohranjanja naravne dinamike erozijskih procesov v vodnem okolju.
– Glavni izdelek predlagane teme CPR je metodologija, ki bo pripomogla k boljši opredelitvi erozijske nevarnosti v vplivnih območjih celinskih voda in morja ter pripomogla k omejitvi vnosa dodatnega škodnega potenciala. Na podlagi rezultatov ciljnega raziskovalnega projekta bo mogoče nadalje učinkoviteje načrtovati urejanje vodotokov ter protipoplavnih ukrepov z upoštevanjem dinamike erozijskih procesov kot pomembnega elementa, ki pripomore k vzpostavitvi dobrega stanja vodnega okolja.
Tematski sklop: 4.11. Varna in globalno odgovorna Slovenija
Številka teme: 4.11.1.
Naslov teme: Tveganja povezana z okoljskimi in naravnimi nesrečami na območju delovanja SV
Cilji:
– Evidentiranje območij delovanja SV z vidika vplivov na okolje.
– Ocena možnosti naravnih in okoljskih nesreč na območjih delovanja SV.
– Opredelitev potencialnih vplivov na okolje pri manipulacijami z nevarnimi snovmi v SV.
– Določitev ukrepov za zmanjšanje okoljske škode.
– Oblikovanje protokola ravnanja ob naravnih in okoljskih nesrečah na območju delovanja SV.
Številka teme: 4.11.2.
Naslov teme: Onesnaženost zraka z ultrafinimi delci
Cilji:
– Opredelitev najpomembnejših virov ultrafinih delcev v zraku.
– Določitev vzorčnih mest za izvedbo meritev ultrafinih delcev v zraku.
– Spremljanje številčne koncentracije ultrafinih delcev eno leto vsaj na treh urbanih merilnih mestih pri čemer se za eno merilno mesto lahko uporabi merilnik v lasti Agencije RS za okolje.
– Analiza podatkov številčne koncentracije ultrafinih delcev pridobljenih v času meritev.
– Priprava predloga za redno spremljanje številčne koncentracije ultrafinih delcev v zraku, ki vključuje obdelave podatkov in zagotavljanje kakovosti meritev.
Številka teme: 4.11.3.
Naslov teme: Podnebna pismenost
Cilj:
– Ugotoviti podnebno pismenost in ravnanje (v smeri blaženja podnebnim spremembam ter prilagajanja nanje) mladih ob zaključku osnovno- srednje- in visokošolskega izobraževanja.
Številka teme: 4.11.4.
Naslov teme: Razvoj in vzdrževanje neodvisnih strokovnih znanj in orodij za napovedovanje in analize razvoja težkih nesreč v jedrskih objektih
Cilji:
– Verifikacija in validacija računskih orodij za analize razvoja težkih nesreč v jedrskih objektih.
– Analiza razvoja hipotetične težke nesreče jedrske elektrarne NEK za vnaprej definirane nezgodne scenarije.
– Ohranjanje kompetenc in znanja za delo na področju analiz težkih nesreč v jedrskih objektih.
– Pripraviti plan prednostnih raziskovalnih aktivnosti za naslednjih 5 let.
Težišče 5: Visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in učinkovitosti upravljanja
Tematski sklop: 5.6. Konkurenčen in družbeno odgovoren podjetniški in raziskovalni sektor
Številka teme: 5.6.1.
Naslov teme: Kazalniki samoevalvacije raziskovalnih ustanov v Sloveniji
Cilji:
– Opraviti celovit pregled in primerjavo načinov evalvacije raziskovalnih ustanov v Sloveniji in tujini.
– Oblikovati nabor kazalnikov, z ločenim poudarkom na evalvacijo upravljalske, infrastrukturne ter raziskovalne (s poudarkom na raziskovalne programe) dejavnosti.
– Organizacija javne razprave o evaluaciji raziskovalnih ustanov v Sloveniji.
– Pripraviti nabor izbirnih kazalnikov v pomoč izvedbi samoevalvacije raziskovalnih ustanov v Sloveniji v skladu z zakonskimi določili.
– Priprava znanstvenih objav o opravljenem delu.
Tematski sklop: 5.11. Varna in globalno odgovorna Slovenija
Številka teme: 5.11.1.
Naslov teme: Skladnost politik za (trajnostni) razvoj – presoja učinkov slovenskih nacionalnih politik na države v razvoju in na trajnostni razvoj RS
Cilji:
– Izdelava celovitega pregleda izvajanja javnih politik z največjimi učinki na trajnostni razvoj in na države v razvoju.
– Opredeliti ključna področja z največjimi učinki javnih politik na trajnostni razvoj in na države v razvoju.
– Oblikovati sistemske rešitve v zvezi z zmanjševanjem negativnih učinkov oziroma nekoherentnosti javnih politik iz prve točke.
– Izdelati sistemsko rešitev v podporo vladi in deležnikom v zvezi z določanjem razvojnih usmeritev in politik na posameznem področju javnega interesa.
Številka teme: 5.11.2.
Naslov teme: Model strateškega načrtovanja, ki vključuje vodenje s cilji in poslovno odličnost pri zagotavljanju notranje varnosti ter njegova implementacija
Cilji:
– Proučitev znanih metodologij upravljanja kakovosti v policijskih in resornih organizacijah.
– Proučitev dosedanjih praks slovenske policije in notranjega ministrstva z upravljanjem kakovosti.
– Znanstveno relevantne ugotovitve o prednostih in slabostih obstoječih modelov sistemskega načrtovanja in poročanja, vodenja s cilji in poslovne odličnost pri zagotavljanju notranje varnosti.
– Oblikovanje elementov oziroma podlag za pripravo metodologije za vzpostavitev cikličnega zaporedja in soodvisnosti načrtovanja, izvajanja in poročanja na različnih ravneh upravljanja notranje varnosti, vključno z enotnim sistemom merljivih ciljev in kazalcev njihove realizacije ter kvalitativnimi ocenami dela.
Številka teme: 5.11.3.
Naslov teme: Napredna analitika podatkov in modeliranje napadov in napadalcev na področju kibernetske varnosti v sektorjih obrambe, notranje varnosti, obveščevalne dejavnosti, zaščite in reševanja ter kritične infrastrukture
Cilji:
– Analiza stanja in vrzeli na področju kibernetske varnosti, ranljivosti in groženj ter specifikacija ključnih scenarijev in predlog novih rešitev za povečanje učinkovitosti varnostnih operacij v kontekstu delovanja sektorjev obrambe, notranje varnosti, obveščevalne dejavnosti, zaščite in reševanja ter kritične infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: ciljni sektorji).
– Modeliranje napadalcev, uporabnikov, ranljivosti in dinamike kibernetskih napadov s pomočjo naprednih tehnoloških rešitev na osnovi realnih podatkov (sistemi kibernetskih vab, dnevniške datoteke, zajeti dogodki in promet realnih sistemov, obstoječe zbirke podatkov) z namenom učinkovitega preprečevanja in zaščite sodobnih infrastruktur v ciljnih sektorjih.
– Načrtovanje in razvoj naprednih tehnik analize, bogatenja in vizualizacije velikih količin podatkov za namene avtomatske klasifikacije, interaktivne eksploracije in hitrega odziva na kibernetske grožnje.
– Oblikovanje in preizkus hevristik za zmanjševanje tveganj v sistemih IKT in OT v ciljnih sektorjih.
– Namestitev sistemov kibernetskih vab za potrebe MORS in URSIV.
Številka teme: 5.11.4.
Naslov teme: Analiza kibernetskih tveganj v komunikacijsko-informacijskih in oborožitvenih sistemih SV s predlogi za dvig njihove odpornosti
Cilji:
– Popis komunikacijsko-informacijskih in oborožitvenih sistemov SV, ki so potencialno izpostavljeni kibernetskim tveganjem.
– Ocena stopnje izpostavljenosti komunikacijsko-informacijskih in oborožitvenih sistemov SV kibernetskim tveganjem z oceno možnih škodljivih posledic za različne vrste in akterje kibernetskih groženj za različne možne scenarije izrabe ranljivosti.
– Predlogi za odpravo ozirom obvladovanje zaznanih kibernetskih tveganj v komunikacijsko-informacijskih in oborožitvenih sistemih SV.
– Predlog postopka dinamičnega ocenjevanja kibernetskih tveganj v komunikacijsko-informacijskih in oborožitvenih sistemih SV ter predlog strojne in programske opreme, ki naj se uporabi oziroma razvije v ta namen.
Številka teme: 5.11.5.
Naslov teme: Modeliranje groženj in kibernetskih napadov v procesu usposabljanja na kibernetskem vadbišču
Cilji:
– Načrtovanje testiranj z integracijo virtualnega okolja, procesov, sistemov in ljudi.
– Priprava scenarijev na kibernetskem vadbišču za potrebe testiranja obrambnih komunikacijsko-informacijskih sistemov, hibridnih vaj in usposabljanj z obrambnega področja, področja zaščite in reševanja, kritične infrastrukture in bistvenih storitev.
– Predlogi uporabe in trženja kibernetskega vadbišča za potrebe slovenske industrije, raziskovalnih in razvojnih institucij ter za potrebe izobraževalnih ustanov.
– Priprava vsebinskih in tehničnih scenarijev na kibernetskem vadbišču za izvedbo nacionalnih kibernetskih vaj.
– Uporaba umetne inteligence za ustvarjanje nepredvidljivosti kibernetskih dogodkov v okviru izvajanja scenarijev na kibernetskem vadbišču.
– Analiza možnosti in rešitve glede povezav kibernetskega vadbišča v obstoječe projekte združevanja in souporabe kibernetskih vadbišč v EU in NATO.
Številka teme: 5.11.6.
Naslov teme: Poskus implementacije lokalnega modela ChatGPT in njegova uporaba na področju kibernetske varnosti
Cilji:
– Poskus lokalne implementacije sistema umetne inteligence ChatGPT podjetja OpenAI s povezavo z internetom za namen pridobivanja informacij o varnostnih ranljivostih in kibernetskih grožnjah.
– Preučitev možnosti povezave z obstoječimi orodji in sistemi za zagotavljanje kibernetske varnosti.
– Izvoz podatkov iz ChatGPT v željeni obliki (datasheet, besedilo, pdf, jupyter notebook za kodo itd.) za nadaljnjo uporabo.
Tematski sklop: 5.12. Učinkovito upravljanje kakovostne javne storitve
Številka teme: 5.12.1.
Naslov teme: Študija izvedljivosti nadgradnje obstoječih institucij znanja v Center za mediteransko kmetijstvo
Cilji:
– Analiza obstoječega stanja institucij znanja na temeljnih področij razvoja sredozemskega kmetijstva s ključnimi kapacitetami (človeških virov, terenske in laboratorijske opreme, poskusnih kmetijskih površin in njihova trajnostna raba, demonstracijskih prikazov ter ostale infrastrukture (npr. stavb ...)) ter stanja posameznih sektorjev sredozemskega kmetijstva (npr. oljkarstvo, vinogradništvo, sadjarstvo, vrtnarstvo, živinoreja itd.).
– Empirična raziskava potreb in zmožnosti ključnih uporabnikov znanj, z odprtim vključevanjem deležnikov in ob aktivnem odkrivanju inovacijskega potenciala.
– Študija prihodnjega preobrazbenega scenarija za trajnostni razvoj mediteranskega kmetijstva z opredelitvijo ključnih vrzeli na področju raziskovalne infrastrukture.
– Simulacija razvoja sredozemskega kmetijstva glede na zahteve EU Green Deal in Digital Europe, ki vključujejo Strategijo od vil do vilic, Strategijo EU o biotski raznovrstnosti do 2030, Evropski podnebni zakon, obstoječi Nacionalni energetski in podnebni načrt – NEPN (ter morebitnega posodobljenega v pripravi) za pripravo strategije razvoja sredozemskega kmetijstva (tj. analiza okoljskih parametrov, zemljišč itd.).
– Pregled stanja delovanja primerljivih centrov v tujini, ki spodbujajo sodelovanje med zasebnim in javnim sektorjem ter opredelitev temeljnih elementov podobnosti in razlik v delovanju takih centrov.
– Predlog idejne zasnove in strategije delovanja Centra za mediteransko kmetijstvo za zagotavljanje najvišje kakovosti javnih storitev ter usklajevanja razvoja sredozemskega kmetijstva vključno s principom sooblikovanja (angl. co-creation).
Številka teme: 5.12.2.
Naslov teme: Strokovne podlage za razvoj učinkovitega Upravljanja z energijo v javnem sektorju
Cilji:
– Prispevek k vzpostavitvi sistematičnega pristopa (organizacijske in tehnične rešitve) za izboljšanje delovanja celovitega sistema Upravljanja z energijo v stavbah javnega sektorja, z naslednjimi aktivnostmi:
– dolgoročna strategija javnega sektorja na področju energetske učinkovitosti,
– zaveza javnega sektorja k trajnostni energetski politiki za strukturiran pristop upravljanja z energijo (razvoj standardiziranih in komplementarnih ukrepov upravljanja z energijo v javnem sektorju in posledična sposobnost dokazovanja stroškovne učinkovitosti),
– ozaveščanje, svetovanje in izobraževanje deležnikov, ki so del sistema upravljanja z energijo v javnem sektorju (odločevalci, načrtovalci, uporabniki stavbe),
– spremljanje in ocena ukrepov upravljanja z energijo v javnem sektorju (izkoriščanje moči kakovostnih energetskih podatkov).
– Preučitev in določitev več elementov področja uporabe in obratovanja javnih stavb, ki se lahko, kot primer dobre prakse prenesejo tudi na ostale stavbe (stanovanjski sektor, storitveni sektor.
– S preučitvijo in strokovnimi podlagami za Upravljanje z energijo v javnem sektorju je potrebno:
– opraviti analizo posameznih rešitev držav članic EU (raziskava ovir in primeri dobre prakse upravljanja z energijo v javnem sektorju);
– analizirati dosedanje stanje vključenosti javnega sektorja v Sloveniji v sistem upravljanja z energijo na lokalni in nacionalni ravni (raziskava ovir in primeri dobre prakse upravljanja z energijo v javnem sektorju):
a. potrebno je identificirati težave, ki so značilne za lokalno okolje ter
b. identificirati in vključiti lokalne akterje v oblikovanje navedeno dolgoročno strategijo, energetsko politiko in ukrepe.
– Pripraviti osnutek celovite dolgoročne strategijo energetske učinkovitosti v javnem sektorju z upoštevanjem:
– analizirati stanje rabe energije v celotnem javnem sektorju (v okviru tega ovrednotiti tudi stroškovno);
– določiti posebne indikativne cilje za javni sektor za prispevek k zavezujočim nacionalnim ciljem v NEPN-u in v DSEPS-u. Predlog naj vsebuje tudi indikativne sledljive cilje URE in OVE za različne deležnike in vsebinska področja javnega sektorja;
– razvoj metodologije in nadgradnja kazalnikov za redno letno spremljanje in poročanje glede zastavljenih ciljev;
– analizirati rabo energije in stroške za energijo po posameznih deležnikih javnega sektorja, kjer je mogoče in skupinah deležnikov ter identificirati priložnosti za prihranek energije;
– zaveze, da vsi javni organi sodelujejo pri vključevanju učinkovitega upravljanja z energijo na vseh ravneh svojega poslovanja, z usklajenimi prizadevanji vlade;
– analize strukture javnega stavbnega fonda in njihova namenska raba iz vidika rabe energije na enoto dejavnosti in ne absolutno rabo energije iz leta v leto);
– da bo javni sektor uporabil svoja znanja in izkušnje za prevzem vodilne vloge na nacionalni ravni pri uvajanju energetsko učinkovitih projektov in pobud;
– da bo javni sektor pri reformi javnega sektorja in stroškovno učinkovitem upravljanju energije uporabil pristop, usmerjen v ukrepe in v rezultate. To bo zagotovilo boljšo stroškovno učinkovitost in boljše storitve za državljane;
– analizirati vpliv na javni sektor glede novega zakonodajnega paketa »Pripravljeni na 55«, ki predvideva trgovanje z emisijami v dveh novih sektorjih stavb in cestnega prevoza;
– da bo javni sektor prispeval k razvoju bolj trajnostnega nacionalnega energetskega sistema in zmanjšanju emisij CO2. To bo spodbudilo čistejše in bolj zdravo okolje zdaj in za prihodnje generacije (vključevanje obnovljivih virov energije in trajnostne mobilnosti);
– finančnih mehanizmov za uvajanje energetsko učinkovitih ukrepov v javnem sektorju (razvoj standardiziranih in komplementarnih ukrepov upravljanja z energijo v javnem sektorju in posledična sposobnost dokazovanja stroškovne učinkovitosti).
– Dodatno zagotoviti spremljanje in oceno ukrepov in programov upravljanja z energijo v javnem sektorju (izkoriščanje moči energetskih podatkov za doseganje podnebnih ciljev):
– načrtovanje procesov (priložnost za zmanjšanje energije in CO2 v življenjskem ciklu je v začetni fazi zasnove novih naložb),
– delna in celovita prenova javnih stavb,
– gospodarjenje z vodami in čiščenje odpadnih voda, ravnanje z odplakami in čiščenje vode,
– daljinsko ogrevanje in hlajenje,
– distribucija energije, oskrba z obnovljivimi viri in shranjevanjem energije,
– trajna podpora spremembam vedenja odločevalcev, načrtovalcev, upravljalcev in
– uporabnikov javnih stavb.
Številka teme: 5.12.3.
Naslov teme: Strokovne podlage za pripravo in implementacijo novega Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) s primerjalno in praktično analizo dometa in problematičnosti procesnih institutov
Cilji:
– Priprava strokovnih podlag za novo kodifikacijo splošnega upravnega postopka (novi ZUP).
– Analiza problematičnih procesnih institutov glede na upravno prakso, kot izhaja iz dopolnilnih pravnih virov.
– Analiza problematičnih procesnih institutov glede na novejšo upravno-sodno prakso.
– Analiza izbranih primerjalnih rešitev novejših kodifikacij upravnih postopkov v okviru skupnih načel EU o učinkoviti javni upravi.
– Analiza novejših tujih kodifikacij upravnega postopka v smislu analize procesnih institutov, ki jih veljavni slovenski ZUP ne ureja.
– Priprava strokovnih podlag za implementacijo novega ZUP, zlasti izhodišč za usposabljanje uradnih oseb.
Številka teme: 5.12.4.
Naslov teme: Funkcionalna regionalizacija – možnost prenosa pristojnosti z državnih organov na svete razvojnih regij s primerjalno pravno ureditvijo
Cilji:
– Opredelitev nabora pristojnosti posameznih državnih organov, ki bi jih bilo mogoče prenesti na svete razvojnih regij.
– Proučitev materialne in časovne dinamike prenosa.
– Primerjalno-pravna ureditev s primerljivimi državami.
Številka teme: 5.12.5.
Naslov teme: Avtomatski zajem 3D stavb iz gostega oblaka točk za potrebe katastra nepremičnin in GeoBIM
Cilji:
– Opredelitev konceptualnega modela za avtomatski 3D zajem podatkov zunanjosti stavb za celotno državo na osnovi načrtovane gostote oblaka točk in aerofotografij iz CLSS (10+ točk/m2, DTI 15 cm).
– Opredelitev izbora 3D podatkovnih gradnikov in njihove ravni detajla za modeliranje zunanjosti stavbe (tloris, stene, streha; predvidoma LoD2).
– Določitev metodologije izločanja stavb, ki so zajete s CLSS, vendar ne sodijo v kataster nepremičnin.
– Ločitev procesa obravnave avtomatsko zaznanih stavb, ki so že del katastra nepremičnin in tistih, ki še niso.
– Zagotovitev takšne metodologije in procesa avtomatskega zajema stavb, da bosta omogočala vzdrževanje katastra nepremičnin v dveh skladnih modelih, in sicer v 3D obliki (novi 3D kataster nepremičnin) ter v 2.5D obliki (sedanje stanje po Zakonu o katastru o nepremičninah).
– Opredelitev načina zapisa podatkov avtomatsko zajetih stavb v 3D obliki.
Številka teme: 5.12.6.
Naslov teme: Integracija geoinformacijskih in geodetskih znanj ter inovativnih rešitev v širši digitalni ekosistem
Cilji:
– Priprava zasnove za vzpostavitev in delovanje centra znanja na področju geoinformatike in geodezije. Zasnova mora vključevati model za razvoj kadrovskih kapacitet in konceptualni model za integracijo geoinformacijskih in geodetskih znanj, inovativnih pristopov, množičnih podatkov ter sodobnih tehnologij v digitalni podatkovni ekosistem, in s tem pomembno prispevati k zagonu zelenega, digitalnega in odpornega gospodarstva z uporabo sodobnih lokacijskih storitev.
– Izdelati konceptualno zasnovo in akcijski načrt za vzpostavitev centra znanja na področju geodezije in geoinformatike ter strategijo delovanja tega centra, kar vključuje (i) strateško analizo – temeljita analiza okoliščin, vključno s sodobnimi trendi v geoinformacijski in sorodnih strokah ter potrebami družbe; (ii) vizijo centra, (iii) strateške teme in usmeritve; (iv) strateške cilje; (v) strateške projekte; (vi) kazalnike za spremljanje uresničevanja ciljev.
– Podati pregled tehnik prenosa inovativnih rešitev v prakso in tehnik usposabljanja kadrov/vseživljenjskega izobraževanja ter pripraviti akcijski načrt usposabljanj in izobraževanj v okviru centra.
Številka teme: 5.12.7.
Naslov teme: Sistem upravljanja kakovosti za zagotavljanje medopravilnih geoprostorskih informacij
Cilji:
– Pregled in analiza obstoječih konceptov in modelov upravljanja kakovosti prostorskih podatkov upravljavcev, ki vodijo vodilne državne prostorske podatke. Pregled tehničnih rešitev in standardov.
– Pregled in analiza konceptov ter obstoječih praks upravljanja kakovosti medopravilno povezanih prostorskih podatkov v mednarodnih institucijah, s poudarkom na zagotavljanju enostavne in hitre dostopnosti vsebinsko kakovostnih geoprostorskih informacij in storitev. Analiza uporabe mednarodnih standardov kakovosti, vezanih na povezovanje podatkov ter varnost in zaščito.
– Priprava koncepta vzpostavitve sistema upravljanja kakovosti državnih medopravilno povezanih prostorskih podatkov.
– Priprava izhodišč za implementacijo državnega sistema za upravljanje kakovosti medopravilno povezanih prostorskih podatkov in drugih podatkov, vezanih na lokacijo.
Številka teme: 5.12.8.
Naslov teme: Izdelava metodologije za določanje kakovosti podatkov ter ocena kakovosti posameznih podatkovnih zbirk na nacionalnem portalu odprtih podatkov Slovenije – portalu OPSI
Cilji:
– Izdelana analiza stanja objavljenih podatkovnih zbirk na portalu OPSI (uporabnost podatkov, priljubljenost zbirke podatkov itd.).
– Izdelana metodologija za opredelitev kakovosti objavljenih podatkovnih zbirk podatkov Pri izdelavi metodologije se uporabijo standardi za merjenje kakovosti zbirk podatkov (ISO itd.).
– Izdelan pregled objavljenih podatkovnih zbirk na portalu OPSI (podatkovne zbirke ustrezno uvrstiti (rangirati) v določene kakovostne razrede po izdelani metodologiji).
– Izdelano orodje za podporo pri potrjevanju objave zbirk na portalu OPSI (npr: mehanizmi za avtomatsko preverbo kakovosti podatkov).
Številka teme: 5.12.9.
Naslov teme: Razvoj metodologije in orodja za merjenje zrelosti organizacij javne uprave za odpiranje svojih podatkov
Cilji:
– Sistematična in celostna analiza normativnega okvira odprtih podatkov javne uprave s poudarkom na:
– analizi in ovrednotenju obsega in kakovosti implementacije Direktive EU o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja;
– analizi in ovrednotenju obsega in kakovosti implementacije Direktive 2007/2/ES o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti;
– analizi in ovrednotenju obsega in kakovosti implementacije Uredbe (EU) 2018/1807 o okviru za prosti pretok neosebnih podatkov v Evropski uniji.
– Razvoj metodologije in orodja za merjenje zrelosti organizacij javne uprave za odpiranje svojih podatkov. Metodologija naj omogoča celostno ovrednotenje situacije v posamezni organizaciji javne uprave z identifikacijo šibkih in močnih točk organizacijske zrelosti.
– Priprava sistemskega okvira za skrbništvo odprtih podatkov javne uprave v slovenskem upravnem okolju, s poudarkom na:
a) analizi in kritičnem ovrednotenju obstoječe situacije;
b) pripravi predlogov za izboljšave, vključno z identifikacijo ključnih kompetenc kakovostnih skrbnikov podatkov.
Številka teme: 5.12.10.
Naslov teme: Razvoj metod in orodij geografskega analiziranja in GIS modeliranja z uporabo sodobnih tehnologij v podporo prostorskemu planiranju in načrtovanju ter spremljanju prostorskega razvoja
Cilji:
– Identifikacija in pregled razpoložljivosti in dostopnosti odprtih podatkov ter primernosti za kakovostno uporabo v geografskih (prostorskih) analizah za podporo prostorskemu planiranju in načrtovanju ter spremljanju prostorskega razvoja.
– Pregled inštrumentov urejanja prostora in analiza uporabnosti geografskih analiz in GIS modeliranja.
– Preučitev možnosti uporabe naprednih tehnik geografskega analiziranja podatkov (umetne inteligence) v podporo prostorskemu planiranju in načrtovanju ter spremljanju prostorskega razvoja.
– Razvoj metod in orodij za geografske analize stanj in trendov v prostoru z uporabo daljinsko zaznanih in drugih odprtih podatkov ter umetne inteligence.
3. Okvirna višina sredstev
Predvideni okvirni obseg sredstev za realizacijo tega razpisa znaša 10.363.000,00 EUR. Razpis bo realiziran glede na razpoložljiva sredstva v proračunu Republike Slovenije in finančnem načrtu ARIS.
Okvirna višina sredstev po udeležencih za celotno obdobje trajanja raziskovalnih projektov v EUR:
Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije | 5.209.000,00 |
Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve | 80.000,00 |
Ministrstvo za notranje zadeve | 55.000,00 |
Ministrstvo za obrambo | 707.500,00 |
Ministrstvo za finance | 25.000,00 |
Ministrstvo za pravosodje | 85.000,00 |
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport | 317.500,00 |
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano | 60.500,00 |
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo | 621.500,00 |
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti | 120.000,00 |
Ministrstvo za javno upravo | 107.500,00 |
Ministrstvo za zdravje | 831.000,00 |
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije | 205.000,00 |
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje | 80.000,00 |
Ministrstvo za kulturo | 142.500,00 |
Ministrstvo za digitalno preobrazbo | 743.000,00 |
Ministrstvo za naravne vire in prostor | 525.000,00 |
Ministrstvo za naravne vire in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije | 110.000,00 |
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Urad Republike Slovenije za meroslovje | 40.000,00 |
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu | 10.000,00 |
Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa | 30.000,00 |
Statistični urad Republike Slovenije | 65.000,00 |
Urad Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost | 80.000,00 |
Ministrstvo za solidarno prihodnost | 90.000,00 |
Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj | 23.000,00 |
4. Subjekti, ki se lahko prijavijo na javni razpis
Na javni razpis se lahko prijavijo raziskovalne organizacije, ki so vpisane v zbirko podatkov o izvajalcih znanstvenoraziskovalne dejavnosti (v nadaljevanju: Evidenca RO) in zasebni raziskovalci, ki so vpisani v register zasebnih raziskovalcev, ki ju vodi ARIS ter izpolnjujejo pogoje, določene z ZZrID in s Pravilnikom o CRP.
Če pri prijavi raziskovalnega projekta sodeluje več izvajalcev znanstvenoraziskovalne dejavnosti, je prijavitelj matična raziskovalna organizacija. Matična raziskovalna organizacija je tista raziskovalna organizacija, ki vloži prijavo raziskovalnega projekta, je prva navedena na prijavnem obrazcu in pri kateri je zaposlen vodja raziskovalnega projekta ob podpisu pogodbe o izvajanju in (so)financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti.
5. Pogoji
Pogoji za sodelovanje na javnem razpisu so določeni v ZZrID, Pravilniku o CRP, Kriterijih za ugotavljanje izpolnjevanja izkazovanja mednarodno primerljivih raziskovalnih rezultatov in obdobje zajema mednarodno primerljivih raziskovalnih rezultatov za vodjo raziskovalnega projekta in programa, št. 007-5/2022-3 z dne 16. 5. 2022 in št. 007-1/2023-1 z dne 2. 2. 2023, (v nadaljnjem besedilu: kriteriji za vodjo projekta), Metodologiji, Metodologiji CRP za izvedbo Javnega razpisa v letu 2023 in v Usmeritvah Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za pripravo Javnega razpisa Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2023« v letu 2023. Vsi navedeni dokumenti so objavljeni na spletni strani ARIS.
Pogoji za sodelovanje na javnem razpisu morajo biti izpolnjeni na dan zaključka javnega razpisa, razen če ni s tem javnim razpisom določeno drugače.
5.1. Pogoji za prijavitelje in vodje projekta
Prijavitelj na javni razpis mora biti upravičen prijavitelj v skladu s 4. točko javnega razpisa.
Raziskovalni projekt izvaja projektna skupina, ki jo sestavljajo vodja projekta, raziskovalci ter strokovni in tehnični sodelavci.
Če je projektna skupina sestavljena iz več projektnih podskupin na različnih raziskovalnih organizacijah, mora imeti prijavitelj z drugimi sodelujočimi raziskovalnimi organizacijami podpisan dogovor o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti.
Vodja projekta mora imeti evidenčno številko raziskovalca, kar pomeni, da je vpisan v Evidenco RO ali v register zasebnih raziskovalcev. Prijavitelj mora za vodjo projekta, ki še nima evidenčne številke raziskovalca, izpolniti obrazec ARRS-ZOP-02-2021-01, ki mu je obvezno treba priložiti Izjavo o nameri zaposlitve.
Raziskovalec izpolnjuje pogoj za mladega doktorja, če je na dan zaključka javnega razpisa poteklo največ sedem let po letu zagovora njegovega prvega doktorata (obdobje zagovora doktorata od 1. 1. 2016 do zaključka javnega razpisa).
V okviru javnega razpisa lahko posamezen raziskovalec kandidira kot vodja le enega raziskovalnega projekta.
5.2. Proste kapacitete in zaposlitev
Vodja raziskovalnega projekta in člani projektne skupine morajo imeti za izvajanje raziskovalnih projektov proste kapacitete (največji dovoljeni obseg na osebo znaša 1700 ur letno ali 1 FTE) in morajo biti za izvajanje raziskovalne dejavnosti zaposleni v raziskovalni organizaciji, izvajalki raziskovalnega projekta, ali imeti status zasebnega raziskovalca.
Pogoji glede prostih kapacitet na letni ravni in zaposlitve se preverijo ob podpisu pogodbe. Pogodba mora biti podpisana najkasneje v treh mesecih od sprejetja sklepa o izboru raziskovalnega projekta.
5.3. Raziskovalna uspešnost vodij projektov
Vodje projektov morajo imeti doktorat znanosti in izpolnjevati v nadaljevanju navedene pogoje, ki so določeni z minimalnimi vrednostmi posameznih parametrov za vodje aplikativnih projektov oziroma z minimalnimi vrednostmi posameznih parametrov za vodje podoktorskih projektov, če vodja raziskovalnega projekta izpolnjuje pogoje za status podoktoranda, skladno s kriteriji za vodjo projekta. Raziskovalci, ki imajo status mladih doktorjev, morajo izpolnjevati pogoje za mlade doktorje, kjer so ti izrecno določeni.
Pogoji glede raziskovalne uspešnosti vodij raziskovalnega projekta morajo biti izpolnjeni na dan zaključka javnega razpisa.
5.3.1 Kriteriji za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo raziskovalnega projekta, ki nima statusa podoktoranda – Pogoji za vodje aplikativnih projektov:
– Doseganje pogojev glede citiranosti in minimalnega števila točk iz znanstvenih objav, kot to določa 2. podpoglavje I. poglavja 1. člena kriterijev za vodjo projekta,
– A1/2 ≥ 400 ali A' ≥ 200 ali A« ≥ 50 ali osnovni pogoj,
– A' > 0.
Osnovni pogoj za kandidate za vodje projektov je: A1 ≥ A1 minimalni, CI ≥ CI minimalni in A3 ≥ A3 minimalni.
V tabelah so za vede in posamezna področja navedeni pogoji za A1 minimalni, CI minimalni in A3 minimalni. Področje je navedeno takrat, kadar predstavlja izjemo in je zanj določen drugačen pogoj kot za celotno vedo. Za področja, ki niso navedena, veljajo pogoji za vedo.
1. Ocena A1
a. A1 minimalni je naslednji:
Veda/področje | A1 minimalni |
Naravoslovje, Tehnika, Medicina, Biotehnika, Družboslovje, Arheologija, Geografija | 0,50 |
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje | 1 |
b. Za vodje projektov, ki imajo status mladih doktorjev, je A1 minimalni naslednji:
Veda/področje | A1 minimalni |
Naravoslovje, Tehnika, Medicina, Biotehnika, Družboslovje, Arheologija, Geografija | 0,40 |
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje | 1 |
2. Čisti citati
a. Minimalno število čistih citatov, CI minimalni, je naslednji:
Veda/področje | CI minimalni |
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje | 1 |
Družboslovje, Arheologija, Geografija | 5 |
Rudarstvo in geotehnologija, Geodezija, Promet, Vodarstvo, Psihologija, Šport | 15 |
Tehnika, Biotehnika, Matematika, Geologija | 50 |
Medicina, Biologija, Računsko intenzivne metode in aplikacije, Kemijsko inženirstvo, Energetika, Materiali | 100 |
Naravoslovje, Mikrobiologija in imunologija, Biotehnologija | 200 |
b. Za vodje projektov, ki imajo status mladega doktorja, je minimalno število čistih citatov, CI minimalni, naslednji:
Veda/področje | CI minimalni |
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje | 1 |
Družboslovje, Rudarstvo in geotehnologija, Promet, Vodarstvo | 5 |
Tehnika, Matematika, Geologija, Gozdarstvo lesarstvo in papirništvo, Rastlinska produkcija in predelava, Geografija | 10 |
Naravoslovje, Medicina, Biotehnika | 20 |
3. Drugi kvantitativni pogoji
A3 minimalni je enak 0.
5.3.2 Kriteriji za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo, ki ima status podoktoranda:
– Izkazovanje vsaj ene znanstvene objave, določene v Metodologiji, ki ureja kazalnike raziskovalne uspešnosti,
– A1> 0,
– A' > 0.
Vodja raziskovalnega projekta izpolnjuje pogoj za status podoktoranda, če po letu zagovora njegovega prvega doktorata niso potekla več kot tri leta (obdobje zagovora doktorata od 1. 1. 2020 do zaključka javnega razpisa). Če je podoktorand, to je raziskovalec, pri katerem so na dan izteka roka za oddajo prijav na razpis potekla največ tri leta po letu zagovora njegovega prvega doktorata znanosti, izkoristil dopust iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo, se čas po letu zagovora za vodje projekta ženskega spola za vsakega otroka podaljša za leto in pol, za vodje projekta moškega spola pa za vsakega otroka za čas izrabljenega starševskega dopusta. Čas po letu zagovora se podaljša tudi v primeru dokumentirane odsotnosti zaradi bolezni ali poškodb oziroma drugih primerov odsotnosti, določenih v predpisih o zdravstvenem zavarovanju, če gre za neprekinjeno odsotnost, daljšo od šestih mesecev, in sicer največ za čas upravičene odsotnosti.
5.3.3 Izračun kvantitativnih ocen
Kvantitativne ocene za posamezne elemente ocenjevanja (A1 in CI) in za posamezno znanstveno vedo, ki so opredeljene v Metodologiji, pridobi in izračuna ARIS. ARIS bo za izračun kvantitativne ocene uporabila podatke, ki bodo vpisani v bazah SICRIS (COBISS) in evidencah ARIS na dan zaključka javnega razpisa (A1) oziroma na dan zadnjega zajema podatkov v bazah SICRIS (COBISS) pred zaključkom javnega razpisa (CI).
Za vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti raziskovalca (izračun kvantitativnih ocen) morajo raziskovalci sami, preko pooblaščene knjižnice, pravočasno poskrbeti za vnos evidenčne številke raziskovalca iz Evidence RO, v normativni zapis za avtorja v bazi normativnih podatkov CONOR.SI.
6. Kriteriji in merila za ocenjevanje
Pri izboru raziskovalnih projektov bodo upoštevani naslednji kriteriji: relevantnost in potencialni vpliv predloga projekta, raziskovalna oziroma razvojna kakovost predloga projekta ter izvedljivost predloga projekta.
Kriteriji in merila za ocenjevanje, postopek ocenjevanja in izbora prijav ter izbor ocenjevalcev so podrobneje določeni z Metodologijo CRP, ki je skupaj z ocenjevalnima listoma sestavni del razpisne dokumentacije.
7. Čas trajanja raziskovalnih projektov
Predviden začetek izvajanja raziskovalnih projektov je 1. 10. 2023 in je odvisen od razpoložljivih sredstev v proračunu Republike Slovenije in finančnem načrtu ARIS, ter drugih objektivnih okoliščin, ki lahko vplivajo na izvedbo javnega razpisa. O morebitni spremembi predvidenega datuma začetka sofinanciranja izvajanja raziskovalnih projektov bodo prijavitelji obveščeni med razpisom.
Raziskovalni projekti praviloma trajajo od 12 do 24 mesecev. Izjemoma lahko raziskovalni projekti trajajo do 36 mesecev, kar je v prijavi potrebno posebej utemeljiti.
8. Izbor raziskovalnih projektov
8.1. Postopek izbora
Prijave raziskovalnih projektov bodo ocenjene po postopku in na način, kot ga določata Pravilnik o CRP in Metodologija CRP.
Programski svet CRP sprejme predlog prednostnega seznama, skupaj s predlogom deleža sredstev za izvedbo izbranih raziskovalnih projektov posebej za ARIS in posebej za vsakega drugega udeleženca CRP.
Programski svet CRP predlog prednostnega seznama za ARIS posreduje v sprejem direktorju ARIS. Predlog prednostnega seznama po posameznih udeležencih CRP ARIS posreduje v sprejem posameznim udeležencem CRP.
Na podlagi predloga prednostnega seznama Programskega sveta CRP, ARIS in udeleženci CRP sprejmejo obrazložene delne sklepe o izboru prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov na razpis CRP, s seznamom izbora prijav (v nadaljnjem besedilu: delni sklepi).
Po predhodnem sprejetju delnih sklepov s strani ARIS in udeležencev CRP, direktor ARIS sprejme ugotovitveni Sklep o izboru raziskovalnih projektov.
ARIS na podlagi Sklepa o izboru raziskovalnih projektov izda prijaviteljem individualno obvestilo o rezultatih izbora prijav raziskovalnih projektov.
8.2. Pravno sredstvo
Prijavitelj lahko zoper odločitev o rezultatih izbora prijav vloži ugovor v 15 dneh od prejema obvestila o izboru. O ugovoru s sklepom odloči Upravni odbor ARIS.
Vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi prijavitelji.
8.3. Odprti dostop do recenziranih znanstvenih objav in spletni dostop do informacij o raziskovalnem projektu
Skladno z 41. členom ZZrID morajo biti vse recenzirane znanstvene objave, ki izhajajo iz izvajanja raziskovalnega projekta, objavljene v odprtem dostopu. Recenzirana znanstvena objava mora vsebovati tudi podatke o (so)financerju ali (so)financerjih ter številko raziskovalnega projekta.
Prijavitelj mora po uvrstitvi prijave raziskovalnih projektov v (so)financiranje na spletnem mestu svoje raziskovalne organizacije odpreti posebno spletno stran oziroma podstran, ki bo namenjena projektu, ter bo omogočala diseminacijo dosežkov. Obvezne minimalne vsebine spletne strani so: vsebinski opis projekta z osnovnimi podatki glede (so)financiranja, sestava projektne skupine s povezavami na podatke v sistemu SICRIS, faze projekta in opis njihove realizacije, bibliografske reference, ki izhajajo neposredno iz izvajanja projekta ter navedba logotipa ARIS in drugih (so)financerjev. Vsebine, ki so zajete v sistemu SICRIS, naj bodo povezane in jih ni treba podvajati. Spletna stran predstavitve projekta mora ostati aktivna še 5 let po zaključku projekta. O vzpostavitvi spletne strani izvajalec poroča v vmesnem oziroma letnem in zaključnem poročilu o rezultatih izvedenega projekta.
9. Oddaja prijave
Prijava na javni razpis se odda v elektronski obliki preko spletnega portala AIRS Digital Forms. Prijava na spletni portal Digital Forms je možna z uporabniškim imenom in geslom. Portal lahko uporabljajo raziskovalci, vpisani v Evidenco RO, skrbniki spletnega portala Digital Forms v raziskovalnih organizacijah, zastopniki raziskovalnih organizacij, pooblaščenci zastopnikov raziskovalnih organizacij in dodatni uporabniki. Raziskovalci lahko geslo za prijavo pridobijo sami na portalu Digital Forms, ostalim uporabnikom geslo dodeli skrbnik Digital Forms v raziskovalni organizaciji ali ARIS.
9.1. Oddaja prijave
Prijavo se izpolni in odda na prijavnem obrazcu ARIS-RPROJ-CRP-JR-Prijava-2023 na spletnem portalu ARIS Digital Forms. Prijava mora biti elektronsko podpisana (kvalificiran digitalni podpis ni potreben) s strani zastopnika ali pooblaščene osebe prijavitelja in vodje raziskovalnega projekta.
Prijavitelji raziskovalnih projektov, kjer v prijavi kot izvajalec raziskovalnega projekta nastopa gospodarska družba, skladno s Pravili o državnih pomočeh na področju raziskovalne dejavnosti št. 007-7/2015-11 z dne 8. 4. 2016, priložijo tudi izpolnjen podpisan in žigosan Obrazec za dodeljevanje državnih pomoči ARIS-RPROJ-CRP-JR-Prijava-2023-DP.
9.2. Rok za oddajo prijave
Prijava mora biti oddana do vključno 14. 6. 2023 do 14. ure.
10. Odpiranje prijav: komisija za odpiranje prijav bo 16. 6. 2023 ob 10. uri na sedežu Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana, evidentirala seznam prispelih prijav v okviru elektronskega prijavnega sistema.
11. Popolnost prijav
Prijava se šteje za formalno popolno, če je oddana na predpisanih obrazcih in v predpisani obliki ter vsebuje vse zahtevane podatke in priloge, kot jih določa ta javni razpis.
Nepopolne prijave bodo obravnavane v skladu s 30. členom Pravilnika o CRP.
12. Rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu javnega razpisa: prijavitelji bodo o izboru raziskovalnih projektov obveščeni predvidoma v septembru 2023.
13. Kraj, čas in oseba, pri kateri lahko zainteresirani dvignejo razpisno dokumentacijo
Razpisna dokumentacija je dostopna na spletni strani ARIS (http://www.arrs.gov.si/sl/razpisi/).
Vse dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom pridobite na spletnih straneh ARIS http://www.arrs.gov.si oziroma na Javni agenciji za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana, vsak delovni dan v času uradnih ur.
Kontaktni elektronski naslov: razpis-CRP@arrs.si.
Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
