Št. 3021-1/2023-SRRS-8 Ob-2267/23, Stran 1084
Slovenski regionalno razvojni sklad (v nadaljevanju: Sklad) na podlagi Zakona o javnih skladih, ZJS-1 (Uradni list RS, št. 77/08, 8/10 – ZSKZ-B, 61/20 – ZDLGPE), Zakona o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, ZUKLPP (Uradni list RS, št. 45/95, 34/96, 60/99 – ZSRR, 22/00 – ZJS, 67/01, 47/02), Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ZSRR-2 (Uradni list RS, št. 20/11, 57/12, 46/16), Ustanovitvenega akta, št. 01401-4/2009/6 z dne 23. 7. 2009 (čistopis SV 60/23 z dne 11. 1. 2023), Splošnih pogojev poslovanja, št. 012-6/2019-12 z dne 8. 11. 2019 (s sprem. in dopol., v nadaljevanju: SPP), Pravilnika o dodeljevanju spodbud z dne 19. 3. 2015 (s spr. in dop.), Poslovnega in finančnega načrta Sklada za leti 2022 in 2023 z dne 16. 2. 2022 s spr. in dop., Zakona o Triglavskem narodnem parku, ZTNP-1 (Uradni list RS, št. 52/10, 46/14 – ZON-C, 60/17, 82/20), Uredbe o določitvi obmejnih problemskih območij (Uradni list RS, št. 22/11, 97/12, 24/15, 35/17, 101/20, 112/22), Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. 6. 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (Uradni list EU L št. 187 z dne 26. 6. 2014, str. 1 in št. 215 z dne 7. 7. 2020, str. 3), zadnjič spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2021/1237 z dne 23. julija 2021 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 270 z dne 29. 7. 2021, str. 39) (v nadaljevanju: Uredba o skupinskih izjemah), Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2020/972 z dne 2. julija 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 1407/2013 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in ustreznimi prilagoditvami (UL L št. 215 z dne 7. 7. 2020, str. 3), Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 – odl. US), Proračuna Republike Slovenije za leto 2023 (Uradni list RS, št. 187/21, 150/22), Proračuna Republike Slovenije za leto 2024 (Uradni list RS, št. 150/22), Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024 (Uradni list RS, št. 150/22), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13, 81/16, 11/22, 96/22, 105/22 – ZZNŠPP in 149/22), Uredbe o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog (Uradni list RS, št. 56/11), Uredbe o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje (Uradni list RS, št. 93/14, 77/16, 14/18, 168/20, 121/21, 27/22 in 47/22) (v nadaljevanju: Uredba o regionalni pomoči), Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L št. 193 z dne 30. 7. 2018, str. 1), zadnjič spremenjena z Delegiranim sklepom Komisije (EU, Euratom) 2021/135 z dne 12. novembra 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta s podrobnimi pogoji za izračun dejanske stopnje rezervacij skupnega sklada za rezervacije (UL L št. 42 z dne 5. 2. 2021, str. 9), Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega Parlamenta In Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L št. 198 z dne 22. 6. 2020, str. 13), Obvestila Komisije Tehnične smernice za uporabo »načela, da se ne škoduje bistveno« v skladu z uredbo o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L št. C 58 z dne 18. 2. 2021), Uredbe Sveta (EU) 2020/2094 z dne 14. decembra 2020 o vzpostavitvi Instrumenta Evropske unije za okrevanje v podporo okrevanju po krizi zaradi COVID-19 (UL L št. 433I z dne 22. 12. 2020, str. 23; v nadaljevanju: Uredba 2020/2094/EU), Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L št. 57 z dne 18. 2. 2021), z vsemi posodobitvami, (v nadaljevanju: Uredba 2021/241/EU), Delegirane uredbe Komisije (EU) 2021/2106 z dne 28. septembra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost z določitvijo skupnih kazalnikov in podrobnih elementov preglednice kazalnikov okrevanja in odpornosti (UL L št. 429 z dne 1. 12. 2021, str. 83) zadnjič popravljena s Popravkom (UL L 96, 24. 3. 2022, str. 47), Delegirane uredbe Evropske komisije (EU) 2021/2105 z dne 28. septembra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost z opredelitvijo metodologije za poročanje o socialnih odhodkih z vsemi spremembami (UL L št. 429 z dne 1. 12. 2021, str. 79) z vsemi spremembami, Načrta za okrevanje in odpornost Republike Slovenije, ki ga je sprejela Vlada RS dne 28. 4. 2021 in je bil potrjen z Izvedbenim sklepom Sveta EU o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Slovenijo z dne 20. 7. 2021 (https://www.eu-skladi.si/sl/po-2020/nacrt-za-okrevanje-in-krepitev-odpornosti), Smernic za določitev načina financiranja iz sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost, št. 546-36/2022/1621/21 z dne 14. april 2022 (https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/URSOO/Sistem-izvajanja/Smernice-za-dolocitev-nacina-izvajanja-Mehanizma-za-okrevanje-in-odpornost.pdf), Uredbe o izvajanju Uredbe (EU) o Mehanizmu za okrevanje in odpornost (Uradni list RS, št. 167/21), Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L št. 119 z dne 4. 5. 2016, str. 1), zadnjič popravljene s Popravkom (UL L št. 127 z dne 23. 5. 2018, str. 2), (v nadaljevanju: Splošna uredba GDPR), Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo in 177/20), Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo, 158/20 in 3/22 – ZDeb; v nadaljevanju: ZIntPK), in pogodbe št.: C1630-23G900001 o prenosu dela nalog in o izvajanju in financiranju Javnega razpisa za spodbude za sofinanciranje začetnih investicij na obmejnih problemskih območjih iz Načrta za okrevanje in odpornost kot enega izmed javnih razpisov v okviru investicije iz NOO C3K9IC (sklenjene med Skladom in Ministrstvom kohezijo in regionalni razvoj dne 9. 5. 2023), objavlja
za spodbude za sofinanciranje začetnih investicij na obmejnih problemskih območjih – BIZI NOO in BIZI NOO POSOJILO
1. Uvodna določila
1.1 Višina in vir sredstev
Po javnemu razpisu so razpisana nepovratna sredstva ter posojila. Vlagatelji lahko zaprosijo za nepovratna sredstva (BIZI NOO) ali pa za kombinacijo nepovratnih sredstev in posojila (BIZI NOO POSOJILA).
– Za produkt BIZI NOO
Skupni razpisani znesek nepovratnih sredstev je 8.302.376,00 EUR, katerih črpanje je po posameznih letih okvirno razporejeno kot sledi v nadaljevanju:
Proračunska postavka | Leto 2023 v EUR | Leto 2024 v EUR | Leto 2025 v EUR | Skupaj v EUR |
PP 230200 C3K9IC Investicije po ZSRR-2–SRRS-NOO-MGRT | 2.000.000,00 | 4.000.000,00 | 2.302.376,00 | 8.302.376,00 |
Finančna sredstva za produkt BIZI NOO zagotavlja Evropska unija iz Sklada za okrevanje in odpornost oziroma se pravice porabe zagotavljajo iz podračuna, s katerim upravlja organ v sestavi Ministrstva za finance, Urad Republike Slovenije za okrevanje in odpornost (v nadaljevanju: URSOO) in na katerem se zbirajo sredstva Mehanizma za okrevanje in odpornost za financiranje ukrepov iz Načrta za okrevanje in odpornost Republike Slovenije, ki ga je sprejela Vlada RS dne 28. 4. 2021 in je bil potrjen z Izvedbenim sklepom Sveta EU o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Slovenijo z dne 20. 7. 2021, ter je objavljen na: https://www.eu-skladi.si/sl/po-2020/nacrt-za-okrevanje-in-krepitev-odpornosti (v nadaljevanju: NOO).
Produkt BIZI NOO je v NOO uvrščen v komponento 2: Dvig produktivnosti, prijazno poslovno okolje za investitorje (C3 K2) in v naložbo C. Subvencije v podporo investicijam za večjo produktivnost, konkurenčnost, odpornost in dekarbonizacijo gospodarstva ter za ohranjanje delovnih mest.
– Za produkt BIZI NOO POSOJILO
Skupni razpisani znesek posojil Sklada je 9.000.000,00 EUR, kot sledi v nadaljevanju:
Znesek v EUR | Iz postavke za leta | Oblika sredstev | Vir sredstev |
9.000.000 | 2023–2025 | Posojilo | Sredstva Sklada |
Finančna sredstva za produkt BIZI NOO POSOJILO Sklad razpisuje v obliki posojil, delno iz naslova zadolžitve pri Evropski investicijski banki.
1.2 Namen, cilj in predmet javnega razpisa
Namen razpisa je spodbujanje začetnih trajnostnih projektov za razvoj in dvig konkurenčnosti podjetij na obmejnih problemskih območjih z namenom:
– Pozitivnega učinka na konkurenčnost, produktivnost ter tehnološko opremljenost,
– Ohranjanja oziroma povečevanja zaposlenih,
– Varstva okolja in spodbujanje učinkovite rabe virov.
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje začetnih projektov v opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva na področju snovne in energetske učinkovitosti proizvodnje ter zmanjšanja emisij toplogrednih plinov (TPG), povezanih z:
– vzpostavitvijo nove poslovne enote ali
– diverzifikacijo proizvodnje poslovne enote prijavitelja na proizvode in storitve, ki jih na zadevnem območju prej ni proizvajala,
– razširitvijo zmogljivosti obstoječe poslovne enote ali
– bistveno spremembo proizvodnega procesa v obstoječi poslovni enoti.
Pričakovan rezultat javnega razpisa je sofinanciranje najmanj 50 trajnostno naravnanih projektov.
1.3 Razpisna dokumentacija in navodila za vlagatelja
Sestavni del razpisa je tudi razpisna dokumentacija in navodila za vlagatelje, ki jih mora vlagatelj upoštevati, objavljena v Aplikaciji e-Rsklad.
Razpisna dokumentacija in navodila za vlagatelja je za oba produkta (BIZI NOO, BIZI NOO POSOJILO) sledeča:
– povabilo k oddaji vloge,
– seznam prilog,
– merila za ocenjevanje,
– akcijski načrt okoljsko odgovornega ravnanja,
– vzorec pogodbe o sofinanciranju,
– razpisni izjavi,
– vzorec zahtevka za izplačilo nepovratnih sredstev.
Za produkt BIZI NOO POSOJILO, so v razpisni dokumentaciji tudi sledeča navodila oziroma obrazci:
– predloga za predstavitev vlagatelja (opis projekta),
– vzorec posojilne pogodbe,
– navodila o pogojih zavarovanja,
– prikaz kombinacije nepovratnih sredstev ter posojila.
2. Razpisni pogoji
Vloga vlagatelja mora izpolnjevati vse razpisne pogoje, ki so vezani na vlagatelja in prijavljeni projekt. Izpolnjevanje pogojev mora biti razvidno iz vsebine celotne vloge. Vlagatelj s podpisom Izjave vlagatelja glede oddaje vloge, pod kazensko in materialno odgovornostjo potrdi oddajo vloge na javni razpis, preko Aplikacije e-Rsklad in z njo povezanim izpolnjevanjem razpisnih pogojev.
V primeru, da se neizpolnjevanje pogojev ugotovi po izdaji odločbe o dodelitvi sredstev oziroma odločbe o posojilu, se pogodba o sofinanciranju oziroma posojilna pogodba ne bo podpisala, odločba pa se odpravi.
V primeru, da se neizpolnjevanje pogojev ugotovi po podpisu pogodbe o sofinanciranju oziroma posojilne pogodbe, pa bo Sklad odstopil od pogodbe, pri čemer bo upravičenec dolžan vrniti vsa dodeljena sredstva v skladu z določili posojilne pogodbe.
2.1 Splošni pogoji
– Vloga mora biti napisana v slovenskem jeziku, vrednosti izražene v EUR.
– Vsa dokazila se morajo glasiti na vlagatelja in prijavljeni projekt.
– Pri obravnavi vloge se izhaja iz finančnih izkazov za leto 2022, ki so objavljeni na Ebonitete.si. V kolikor finančni izkazi niso razvidni iz Ebonitete.si, jih mora vlagatelj priložiti k vlogi. Vlagatelj mora obvezno priložiti tudi finančne izkaze za poslovanje v tekočem letu oziroma letu 2023 za mesece pred oddajo vloge, podpisane s strani vlagatelja.
– V primeru dokazila v tujem jeziku, je vlagatelj dolžan priložiti krajši prevod priloženega dokazila.
– Projekt mora predstavljati zaključeno celoto in zagotavljati izvajanje procesa, ki je predmet projekta, takoj po datumu zaključka odobrenega projekta.
– Vlagatelju bo odobrena največ ena vloga.
– Projekt mora biti skladen z namenom, ciljem in s predmetom javnega razpisa.
– Iz vloge mora biti razvidno, da je projekt ekonomsko nedeljiva celota aktivnosti, ki izpolnjujejo natančno določeno (tehnično-tehnološko) funkcijo in ima jasno opredeljene in opisane cilje ter ukrepe, na podlagi katerih je mogoče presojati ali projekt izpolnjuje vnaprej določena merila in pogoje.
– Vlagatelj, ki se prijavi kot pravna oseba ali fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost, mora imeti v primeru vloge na produkt BIZI NOO POSOJILO, ob oddaji vloge bonitetno oceno, določeno na podlagi podatkov iz sistema Ebonitete.si, najmanj 5,00.
– Glede vlagatelja ni podana prepoved poslovanja v razmerju do Sklada v obsegu, kot izhaja iz 35. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo in 158/20).
– Vlagatelj mora po bilanci uspeha na dan 31. 12. 2022 izkazovati povprečno najmanj 1,00 zaposleno osebo po delovnih urah (Ajpes).
– Vlagatelj mora za projekt izkazati zaprto finančno konstrukcijo. V ta namen mora vlagatelj priložiti ustrezna dokazila, skladno z opredelitvijo drugih virov v finančni konstrukciji. Zapiranje finančne konstrukcije z lizingom ni dovoljeno.
– Vlagatelj mora upoštevati pravilo kumulacije državnih pomoči – skupna višina državne pomoči za projekt v zvezi z istimi upravičenimi stroški ne sme presegati največje intenzivnosti pomoči ali zneska državne pomoči, kot jih določajo sheme državnih pomoči, po katerih se izvaja predmetni javni razpis.
– V primeru, da se projekt izvaja na nepremičnini, v lasti drugih pravnih ali fizičnih oseb, mora imeti vlagatelj za opravljanje dejavnosti v njej sklenjeno dolgoročno najemno pogodbo (z veljavnostjo najmanj do dokončnega vračila posojila oziroma z veljavnostjo vsaj 3 leta po zaključku projekta v primeru nepovratnih sredstev) in soglasje lastnika k izvedbi projekta, kar mora priložiti ob oddaji vloge.
– Pri projektih za vzpostavitve nove poslovne enote ali diverzifikacijo proizvodnje poslovne enote prijavitelja na proizvode in storitve, ki jih na zadevnem območju prej ni proizvajala, se mora nakup novih strojev in opreme nanašati na tehnologijo, ki izpolnjujejo najvišje energetske standarde oziroma se nanašati na najboljšo razpoložljivo tehnologijo.
– Pri projektih za razširitev zmogljivosti obstoječe poslovne enote ali bistveno spremembo proizvodnega procesa v obstoječi poslovni enoti se mora poraba energije pri proizvodnji obstoječega proizvoda se mora zmanjšati vsaj za 10 %, hkrati se mora poraba materialov/surovin pri proizvodnji obstoječega proizvoda zmanjšati vsaj za 10 %, pri čemer se šteje, da je slednji pogoj izpolnjen tudi, če se vsaj 10 % končnega proizvoda lahko reciklira in ponovno uporabi.
– Gradbena dela morajo biti izvedena skladno z GZ-1 in PURES-3, pri čemer se kazalniki energijske učinkovitosti določajo po računski metodi, ki je določena v PURES-3. V primeru gradbenih del, ki niso izvedena v skladu s prej navedenimi predpisi, mora objekt oziroma del objekta, ki je predmet proizvodnega procesa, najkasneje ob zaključku projekta izkazovati najmanj energijski razred B1 po Pravilniku o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb (Uradni list RS, št. 92/14, 47/19 in 158/20 – ZURE).
– Za objekt, ki je predmet projekta, mora biti na poziv Sklada predložen Izkaz o energijskih lastnostih stavbe ali Elaborat gradbene fizike za področje učinkovite rabe energije v stavbah.
– Vlagatelj na dan oddaje vloge ne sme imeti neporavnanih zapadlih finančnih obveznosti v višini 50 eurov ali več do Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj in Slovenskega regionalno razvojnega sklada, pri čemer neporavnane obveznosti izhajajo iz naslova pogodb o sofinanciranju oziroma o dodelitvi javnih sredstev in so bile kot neporavnane in zapadle pred tem spoznane z izvršilnim naslovom.
– V obdobju zadnjega leta, šteto za nazaj od dne oddaje vloge, vlagatelj ne sme imeti neporavnanih zapadlih finančnih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ (v višini 50 eurov ali več na dan oddaje vloge); šteje se, da vlagatelj, ki je gospodarski subjekt, ne izpolnjuje obveznosti tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjega leta do dne oddaje vloge. V ta namen Sklad po uradni dolžnosti s strani Finančne uprave RS pridobi ustrezno potrdilo, na osnovi pooblastila vlagatelja, ki je opredeljeno v okviru Izjave vlagatelja.
– V kolikor je vlagatelj že prejemnik sredstev Sklada, na dan odpiranja vloge ne sme imeti neporavnanih zapadlih obveznosti z zamudo nad 30 dni.
– Vlagatelj, ki je že prejemnik sredstev Sklada, vendar je Sklad zaradi nepravilnosti porabe javnih sredstev in izpolnjevanju pogodbenih obveznosti, odstopil od pogodbe, od odstopa pa še ni preteklo pet let, ni upravičen do spodbude.
– Skupna višina zadolženosti vlagatelja do Sklada ne sme presegati 10,00 % vrednosti namenskega premoženja Sklada, ki znaša 132.256.337,98 EUR na dan 31. 12. 2022.
– Vlagatelj ne sme biti dolžnik iz naslova evropskih in slovenskih javnih sredstev.
– Vlagatelj mora za izvedbo projekta predložiti pravnomočno gradbeno ali upravno dovoljenje. V kolikor navedenih dovoljenj ne potrebuje, mora podati izjavo, da za izvedbo projekta ni potrebno dovoljenje.
– Vlagatelj ne sme izkazovati negativnega kapitala.
– Pri izvedbi projekta je potrebno upoštevati, da je nakup dovoljeno izvesti le od tretjih oseb po tržnih pogojih, pri tem pa tretja oseba ne sme biti več kot 25,00 % povezana (lastniško, upravljavsko ali »glasovalno«) z vlagateljem. Za povezano osebo z vlagateljem se štejejo sorodniki prvega, drugega in tretjega dednega reda in tudi lastniki pravne osebe ter s.p., če je z vlagateljem sorodstveno povezana (do vključno tretjega dednega reda).
– V primeru zaprošenega posojila, vlagatelj ne sme prijaviti projekta z več kot dveletnim kumulativnim negativnim denarnim tokom.
– Vlagatelj ne sme biti v postopku prisilne poravnave, poenostavljene prisilne poravnave, postopku finančnega prestrukturiranja, stečajnem postopku, postopku likvidacije ali prisilnega prenehanja, z njihovimi posli iz drugih razlogov ne upravlja sodišče, niso opustili poslovne dejavnosti in na dan oddaje vloge niso bile v stanju insolventnosti, v skladu z določbami Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, 178/21 – popr., 196/21 – odl. US, 157/22 – odl. US in 35/23 – odl. US).
– Vlagatelj ne sme biti domnevno insolventen glede na 14. člen veljavnega Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.
– Vlagatelj ne sme biti v težavah, kot jih opredeljuje Zakon o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah (Uradni list RS, št. 5/17) ter 18. točko 2. člena Uredbe o skupinskih izjemah, in/ali v postopku pridobivanja državnih pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih subjektov v težavah oziroma je to pomoč prejel ali je v postopku prestrukturiranja oziroma je prestrukturiranje neuspešno zaključil. O izpolnjevanju navedenega pogoja, se mora vlagatelj izreči v izjavi.
– Do sredstev niso upravičeni vlagatelji in projekti, ki ne upoštevajo načela »Do No Significant Harm« (DNSH), določenim v Obvestilu Komisije Tehnične smernice za uporabo »načela, da se ne škoduje bistveno« v skladu z uredbo o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost, in sicer kadar škodujejo:
1. blažitvi podnebnih sprememb, kadar dejavnost vodi do znatnih emisij toplogrednih plinov;
2. prilagajanju podnebnim spremembam, kadar dejavnost vodi do povečanega škodljivega vpliva na podnebje (na sedanje in pričakovano stanje);
3. trajnostni rabi in varstvu vodnih in morskih virov, kadar dejavnost škoduje dobremu stanju ali dobremu ekološkemu potencialu vodnih teles, vključno s površinskimi in podzemnimi vodami, ali dobremu okoljskemu stanju morskih voda;
4. krožnemu gospodarstvu (vključno s preprečevanjem odpadkov in recikliranjem), kadar dejavnost vodi do znatne neučinkovitosti pri uporabi materialov ali neposredne ali posredne rabe naravnih virov ali do znatnega povečanja nastajanja, sežiganja ali odlaganja odpadkov ali kadar lahko dolgoročno odlaganje odpadkov bistveno in dolgoročno škoduje okolju;
5. preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, kadar dejavnost vodi do znatnega povečanja emisij onesnaževal v zrak, vodo ali zemljo;
6. varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov, kadar je dejavnost bistveno škodljiva za dobro stanje in odpornost ekosistemov ali škodljiva za stanje ohranjenosti habitatov in vrst, vključno s tistimi, ki so v interesu Evropske unije.
– Projekt mora biti ekonomsko, finančno in tehnično izvedljiv ter izveden v skladu z veljavno okoljsko zakonodajo.
2.2 Pogoji dodelitve sredstev
Nepovratna sredstva ter ugodna posojila se dodeljujejo po:
– shemi de minimis št. M001-5940117-2015/I z dne 11. 1. 2021 ali
– shemi državnih pomoči: št. BE02-2399245-2014, BE02-2399245-2014/I, BE02-2399245-2014/II, BE02-2399245-2014/III, BE02-2399245-2014/IV z dne 25. 1. 2022.
Vlagatelj v prijavi predlaga shemo za zaprošena sredstva.
Vlagatelj mora biti pozoren na pravilo kumulacije državnih pomoči ter opredeljene omejitve glede višine državnih pomoči in de minimis pomoči, kot so opredeljeni v 11. ter 14. točki tega poglavja javnega razpisa.
Sklad dodeli vlagatelju posojilo po obrestni meri, s katero ne bo presežena kumulacija državnih oziroma de minimis pomoči.
Pogoji dodeljevanja sredstev za vlagatelja in projekt
1. Vlagatelj mora oddati vlogo na razpis pred začetkom izvajanja projekta. Za začetek izvajanja projekta se šteje trenutek, ko je sklenjena prva obvezujoča zaveza v povezavi s projektom (pogodba, avans, plačilo are ipd.), zaradi katere ni več mogoče preklicati projekta, izjema so lahko pripravljalna dela (npr. nakup zemljišča, pridobivanje gradbenih oziroma drugih dovoljenj, predhodne študije).
2. Vlagatelj mora imeti z dnem oddaje vloge na upravičenem območju registrirano dejavnost na sedežu podjetja ali poslovni enoti oziroma podružnici, kar mora biti razvidno iz sodnega oziroma poslovnega registra.
3. Za iste že povrnjene upravičene stroške in aktivnosti, ki so predmet sofinanciranja v tem razpisu, prijavitelj ni in ne bo pridobil sredstev iz drugih javnih virov (sredstev evropskega, državnega ali lokalnega proračuna) (prepoved dvojnega sofinanciranja).
4. Vlagatelj mora upoštevati pravilo kumulacije državnih pomoči – skupna višina državne pomoči za projekt v zvezi z istimi upravičenimi stroški ne sme presegati največje intenzivnosti pomoči ali zneska državne pomoči, kot jo določa shema državnih pomoči, po katerih se izvaja predmetni javni razpis.
5. Pri pomoči, odobreni za diverzifikacijo obstoječe poslovne enote, morajo upravičeni stroški za najmanj 200 odstotkov presegati knjigovodsko vrednost sredstev, ki se bodo ponovno uporabila. Upošteva se knjigovodska vrednost sredstev v poslovnem letu pred začetkom del.
6. Za del enotne investicije se šteje vsaka začetna investicija, ki jo je začel isti investitor in z njim povezana podjetja v obdobju treh let od datuma začetka del na drugi investiciji, ki prejema pomoč, v isti regiji na ravni trimestne številčne oznake po Standardni klasifikaciji dejavnosti. Če vrednost upravičenih stroškov enotne investicije presega vrednost 50.000.000 evrov, se za izračun najvišje dovoljene intenzivnosti uporablja metodologija, določena v 17. členu Uredbe o regionalni pomoči.
7. Vlagatelj ne sme prijaviti projekta v sektorju predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama Priloge I člena 38 Pogodbe o delovanju Evropske unije, kadar je
– znesek pomoči določen na podlagi cene oziroma količine takih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih je na trg dalo zadevno podjetje,
– pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce.
8. Vlagatelj ne sme zaprositi za sredstva za dejavnost, ki je povezana z izvozom v tretje države ali države članice, in je neposredno povezana z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo.
9. Vlagatelj ne sme prijaviti projekta, ki daje prednost uporabi domačega blaga pred uporabo uvoženega.
10. Do sredstev na tem javnem razpisu ni upravičeno podjetje, ki je prenehalo z enako ali podobno dejavnostjo v Evropskem gospodarskem prostoru pod pogoji, določenimi v točki d) 13. člena Uredbe 651/2014/EU. Prenehanje dejavnosti se ugotavlja na ravni štirimestne številčne oznake po Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08).
11. Intenzivnost pomoči po regionalni shemi državne pomoči:
Občina | Srednje velika podjetja | Mikro in mala podjetja |
Apače, Bistrica ob Sotli, Brežice, Cankova, Cirkulane, Črenšovci, Črna na Koroškem, Črnomelj, Dobrovnik, Dolenjske Toplice, Dornava, Dravograd, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Ilirska Bistrica, Kobilje, Kočevje, Kostanjevica na Krki, Kostel, Kozje, Kungota, Kuzma, Lendava, Loška dolina, Loški Potok, Lovrenc na Pohorju, Luče, Majšperk, Metlika, Mežica, Moravske Toplice, Muta, Ormož, Osilnica, Pesnica, Pivka, Podčetrtek, Podlehnik, Podvelka, Poljčane, Postojna, Prevalje, Puconci, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Rogašovci, Rogatec, Ruše, Selnica ob Dravi, Semič, Slovenj Gradec, Solčava, Središče ob Dravi, Sveta Ana, Sveti Tomaž, Šalovci, Šentjernej, Šmarje pri Jelšah, Tišina, Velika Polana, Videm, Vuzenica, Zavrč in Žetale | 40 % | 50 % |
Divača, Hrpelje - Kozina, Komen in Sežana | 35 % | 45 % |
Ajdovščina, Bohinj, Bovec, Brda, Cerkno, Gorje, Jezersko, Kanal, Kobarid, Kranjska Gora, Miren - Kostanjevica, Preddvor, Renče - Vogrsko, Tolmin, Tržič, Vipava. | 25 % | 35 % |
12. Pomoč »de minimis« se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, določen za posebne okoliščine vsakega primera po posameznih uredbah.
13. Pomoč »de minimis« se lahko kumulira s pomočjo, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami »de minimis« do ustrezne zgornje meje, opredeljene v posamezni uredbi »de minimis«.
14. Skupni znesek pomoči »de minimis« odobrenemu enotnemu podjetju, ne sme presegati 200.000 EUR (za podjetja, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prevozu pa 100.000 EUR) v kateremkoli obdobju treh proračunskih let. Ta zgornja meja se uporablja ne glede na obliko sredstev in namen pomoči. Opredelitev enotnega podjetja je določena v Uredbi Komisije (EU) št. 1407/2013 za pomoč »de minimis«. V kolikor je vlagatelj in/ali katerokoli podjetje, ki spada v enotno podjetje že prejemnik pomoči se o prejemu le-te opredli v elektronskem prijavnem obrazcu. V kolikor pa vlagatelj in/ali katerokoli podjetje, ki spada v enotno podjetje še ni prejemnik pomoči to izjavi z okviru izjave, ki je sestavni del elektronskega prijavnega obrazca.
15. Državna pomoč za projekt je izražena v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev in se ne sme združevati z drugo državno pomočjo ali pomočjo, dodeljeno po pravilu »de minimis« za iste upravičene stroške, če bi s tem presegla zgornjo mejo intenzivnosti državne pomoči. Pomoč za iste upravičene stroške se lahko kumulira le, če se s tako kumulacijo ne preseže največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki se uporablja za to pomoč v skladu s shemo državnih pomoči.
16. V kolikor je vlagatelj v fazi pridobivanja ali je že prejel sredstva državnih pomoči za isti projekt ali sredstva iz morebitnega drugega javnega vira, mora navesti vir, višino prejetih sredstev in številko sheme, po kateri bo oziroma je pridobil sredstva ter predložiti ustrezen sklep oziroma odločbo, iz katere je razviden prejem teh sredstev. V kolikor sredstva prejme kasneje v času trajanja projekta, mora to nemudoma sporočiti.
17. Do sredstev niso upravičeni vlagatelji, ki so v postopku vračanja neupravičeno prejete državne pomoči, na podlagi odločbe Evropske komisije, ki je prejeto državno pomoč iste države članice razglasila za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom EU.
2.2.1 Upravičeni vlagatelji
Upravičeni vlagatelji so subjekti, ki so:
– registrirani v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZintPK-C in 18/21), kot:
– družba z neomejeno odgovornostjo,
– družba z omejeno odgovornostjo,
– komanditna delniška družba,
– evropska delniška družba,
– fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost,
– registrirani v skladu z Zakonom o zadrugah (Uradni list RS, št. 97/09 – uradno prečiščeno besedilo in 121/21) kot,
Vlagatelj mora biti vpisan v sodni oziroma poslovni register pred 1. 1. 2020.
2.2.2 Upravičena velikost vlagatelja
– Mikro, Mala, Srednja
Za opredelitev velikosti vlagateljev se uporabljajo določbe iz Priloge I Uredbe o skupinskih izjemah. Vlagatelji morajo ob določanju velikosti podjetja upoštevati podatke glede na status podjetja (neodvisno, povezano, partnersko) ter računovodsko obdobje zajema teh podatkov. Za povezane družbe se štejejo tudi podjetja, ki so povezana prek lastniških deležev fizičnih oseb z upoštevanjem določil navedene priloge.
2.2.3 Upravičene dejavnosti projekta
Vse dejavnosti po SKD, razen
– 01 Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve,
– 02 Gozdarstvo,
– 03 Ribištvo in gojenje vodnih organizmov,
– 05 Pridobivanje premoga,
– 06 Pridobivanje surove nafte in zemeljskega plina,
– 07 Pridobivanje rud,
– 08 Pridobivanje rudnin in kamnin,
– 09 Storitve za rudarstvo,
– 12 Proizvodnja tobačnih izdelkov,
– 19 Proizvodnja koksa in naftnih derivatov,
– 20.5 Proizvodnja razstreliv, lepil, eteričnih olj in drugih kemičnih izdelkov,
– 20.6 Proizvodnja umetnih vlaken,
– 24 Proizvodnja kovin,
– 30 Proizvodnja drugih vozil in plovil,
– 35 Oskrba z električno energijo, plinom in paro (razen v primeru projektov po shemi de minimis),
– 49 Kopenski promet; cevovodni transport,
– 50 Vodni promet,
– 51 Zračni promet,
– 52 Skladiščenje in spremljajoče prometne dejavnosti,
– 53 Poštna in kurirska dejavnost,
– 64 Dejavnosti finančnih storitev, razen zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih skladov,
– 65 Dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov, razen obvezne socialne varnosti,
– 66 Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve,
– 84.1 Dejavnost državne uprave ter ekonomska in socialna politika skupnosti,
– 84.2 Posebne dejavnosti za celotno družbeno skupnost,
– 94 Dejavnost članskih organizacij,
– 97 Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem,
– 98 Raznovrstna proizvodnja gospodinjstev za lastno rabo,
– 99 Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles.
2.2.4 Upravičeno območje projektov
– Obmejno problemsko območje: Ajdovščina, Apače, Bistrica ob Sotli, Bohinj, Bovec, Brda, Brežice, Cankova, Cerkno, Cirkulane, Divača, Dobrovnik, Dolenjske Toplice, Dornava, Dravograd, Gorje, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Hrpelje - Kozina, Ilirska Bistrica, Jezersko, Kanal, Kobarid, Kobilje, Komen, Kostanjevica na Krki, Kostel, Kozje, Kočevje, Kranjska Gora, Kungota, Kuzma, Lendava, Lovrenc na Pohorju, Loška Dolina, Loški Potok, Luče, Majšperk, Metlika, Mežica, Miren - Kostanjevica, Moravske Toplice, Muta, Ormož, Osilnica, Pesnica, Pivka, Podlehnik, Podvelka, Podčetrtek, Poljčane, Postojna, Preddvor, Prevalje, Puconci, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Renče - Vogrsko, Ribnica na Pohorju, Rogatec, Rogašovci, Ruše, Selnica ob Dravi, Semič, Sežana, Slovenj Gradec, Solčava, Središče ob Dravi, Sveta Ana, Sveti Tomaž, Tišina, Tolmin, Tržič, Velika Polana, Videm, Vipava, Vuzenica, Zavrč, Črenšovci, Črna na Koroškem, Črnomelj, Šalovci, Šentjernej, Šmarje pri Jelšah, Žetale.
2.2.5 Obdobje upravičenosti
Obdobje upravičenosti stroškov je od oddaje vloge do 18. 10. 2025.
2.2.6 Stroški
1. Upravičeni stroški:
Delež skupnega sofinanciranja projekta (posojilo in nepovratna sredstva) je največ vključno 75 %, upravičenih stroškov projekta, v kar se ne všteva DDV. Znotraj navedenega deleža je lahko v primeru regionalne sheme državnih pomoči delež nepovratnih sredstev oziroma državne pomoči največ v višini, kot je opredeljeno v 11. točki podpoglavja 2.2 tega javnega razpisa, v primeru sheme de minimis pa je potrebno upoštevati zlasti omejitve iz 14. točke podpoglavja 2.2. tega javnega razpisa. Lastni delež vlagatelja mora znašati najmanj 25 %, ki ne smejo vključevati javnih sredstev.
Upravičeni stroški projekta so lahko:
– Gradnja, adaptacija in rekonstrukcija poslovnih zgradb/drugih poslovnih prostorov (do največ 50 % upravičene vrednosti projekta).
– Nova strojna oprema in delovni stroji (brez gradbene mehanizacije) ter dodatno po shemi de minimis nova oprema in stroji za manjšo porabo energije vlagatelja (npr. sončne elektrarne), ki je namenjena samooskrbi vlagatelja.
– Neopredmetena sredstva, ki so lahko le v obliki programske opreme in v povezavi z ostalimi upravičenimi stroški pri projektu.
Računi za upravičene stroške upravičenca morajo biti plačani v celoti najkasneje do oddaje zahtevka za izplačilo nepovratnih sredstev.
Upravičeni izdatek upravičenca nastane z dnem plačila računa za upravičeni strošek.
Obdobje upravičenosti izdatkov projekta je od datuma oddaje vloge do najkasneje 18. 10. 2025 v letu 2025.
Upravičenci morajo izvesti projekt v skladu s temeljnimi načeli zakona o javnem naročanju, in sicer (i) načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, (ii) načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki, (iii) načelo transparentnosti javnega naročanja, (iv) načelo enakopravne obravnave ponudnikov in (v) načelo sorazmernosti ter skladno z določili pogodbe o sofinanciranju.
Upoštevanje naštetih načel se lahko izkaže le na način, da se celoten postopek dokumentira in obrazloži. V primeru, da je prijavitelj gospodarska družba v javni lasti, mora izvesti postopke v skladu z Zakonom o javnem naročanju.
Ob upoštevanju načela sorazmernosti mora upravičenec zagotoviti najmanj tri konkurenčne oziroma relevantne ponudbe. V kolikor gre za specifično storitev ali opremo sestavljeno po meri upravičenca ali pa na trgu ne obstaja več ponudnikov, mora upravičenec predložiti dokumentacijo o izboru zunanjega izvajalca, ki bo dokazovala gospodarno ravnanje ter tržno ceno, v skladu s prejšnjim odstavkom.
2.2.7 Višina zaprošenih sredstev in višina upravičenih stroškov
– Produkt BIZI NOO: najnižja zaprošena vrednost nepovratnih sredstev je 50.000 EUR, najvišja vrednost zaprošenih sredstev pa 160.000 EUR.
– Produkt BIZI NOO POSOJILO: najnižja zaprošena vrednost posojila je 25.000 EUR, najvišja pa 500.000 EUR.
Vlagatelj mora zaprošena sredstva zaokrožiti na celo število navzdol.
Minimalna vrednost upravičenih stroškov financiranega projekta je 100.000 EUR, najvišja vrednost pa 1.000.000 EUR.
2.2.8 Cilji projekta
Cilji projekta so neposredno povezani s posameznim ukrepom v okviru javnega razpisa. Sklad bo preverjal realizacijo pogodbeno opredeljenih ciljev.
Iz vloge mora biti razvidna najmanj ohranitev števila zaposlenih še 3 leta po zaključku projekta. Izhodiščno stanje števila zaposlenih je število zaposlenih na dan 31. 12. 2022.
Projekt mora izkazovati povečanje dodane vrednosti na zaposlenega v roku enega leta po zaključku projekta, glede na vrednost po poslovnih izkazih na dan 31. 12. 2022. Izhodiščna vrednost se primerja z bilančnimi podatki na dan 31. 12. v letu po zaključku projekta.
Upravičenec bo moral v enem letu (31. 12.) po zadnjem izplačilu sredstev sofinanciranja izpolnjevati sledeča cilja:
– povečanje dodane vrednosti na zaposlenega in
– izvedeni ukrepi in doseženi rezultati za izboljšanje učinkovite rabe virov oziroma vpliv investicije ter izdelka na snovno in energetsko učinkovitost skladno s predloženim dokumentom Akcijski načrt okoljsko odgovornega ravnanja, kar vlagatelj izkaže s poročilom, ki izkazuje izboljšanje učinkovite rabe virov s smiselnim upoštevanjem Pravilnika o metodah za določanje prihrankov energije (Uradni list RS, št. 57/21) ter zmanjšanje snovne učinkovitosti z izračunom oziroma elaboratom, ki prikazuje zmanjšanje porabe materialov/surovin pri proizvodnji proizvoda, ki je predmet projekta.
V primeru, da upravičenec ne bo v celoti dosegel izpolnitve v prejšnjem odstavku navedenih ciljev v predvidenem roku iz tretjega odstavka, bo lahko Sklad zahteval vračilo celotnega ali sorazmernega dela prejetih nepovratnih sredstev (v primeru delne realizacije cilja), upravičenec pa mora vrniti sorazmerni del prejetih nepovratnih sredstev v roku 30 dni od pisnega poziva Sklada in skladno s tem pozivom, povečana za zakonske zamudne obresti od dneva nakazila sredstev na TRR upravičenca do dneva nakazila nepovratnih sredstev v proračunski sklad NOO oziroma v proračun Republike Slovenije.
Upravičenec mora ohraniti sedež/poslovno enoto/podružnico podjetja in dejavnost podjetja v upravičenem območju še najmanj 3 leta po zadnjem izplačilu sredstev sofinanciranja. V kolikor bi se ugotovilo, da se projekt ni izvedel v upravičenem območju, Sklad odstopi od pogodb/e, upravičenec pa mora vrniti prejeta nepovratna sredstva v roku 30 dni od pisnega poziva Sklada in skladno s tem pozivom, povečana za zakonske zamudne obresti od dneva nakazila sredstev na TRR upravičenca do dneva nakazila nepovratnih sredstev v proračunski sklad NOO oziroma v proračun Republike Slovenije.
Sofinancirana oprema ne sme biti prodana, oddana v najem ali leasing tretjim osebam najmanj v obdobju treh let po zaključku projekta. Sofinancirana oprema se lahko izjemoma na podlagi soglasja Sklada zamenja zgolj za enakovredno ali boljšo, s katero bodo doseženi načrtovani učinki projekta.
V primeru neupoštevanja določil prejšnjega odstavka lahko Sklad odstopi od pogodb/e, upravičenec pa mora vrniti prejeta nepovratna sredstva v roku 30 dni od pisnega poziva Sklada in skladno s tem pozivom, povečana za zakonske zamudne obresti od dneva nakazila sredstev na TRR upravičenca do dneva nakazila nepovratnih sredstev v proračunski sklad NOO oziroma v proračun Republike Slovenije.
2.2.9 Posojilni pogoji (produkt BIZI NOO POSOJILO)
1. Obrestna mera je:
– fiksna od 2,95 % letno naprej in je odvisna od Skladove ocene.
– V primeru dodeljenega posojila izven sheme državnih pomoči oziroma de minimis sheme, mora biti obrestna mera pri posojilu višja od referenčne obrestne mere za izračun državnih pomoči.
– Obresti se obračunavajo in plačujejo mesečno. Glavnica posojila se vrača mesečno.
2. Doba vračanja
– Skupna doba vračanja posojila je minimalno 60 in maksimalno 180 mesecev od datuma podpisa pogodbe.
– Moratorij je lahko največ 6 mesecev po zaključku projekta.
– Skupna doba vračanja posojila ne sme presegati ekonomske dobe projekta.
2.2.10 Pogoji zavarovanja posojila (produkt BIZI NOO POSOJILO)
1. Vlagatelj mora izkazovati realno možnost za zavarovanje posojila po presoji Sklada.
2. Vlagatelj mora za zavarovanje sredstev predlagati obliko zavarovanja, ki je po javnem razpisu možna. Možne oblike zavarovanja so podrobneje razdelane v Razpisni dokumentaciji; Navodila za zavarovanje – Oblike zavarovanja, so tabelarično prikazane, skupaj z omejitvami za posamezno obliko zavarovanja, izjema je le menica, ki je obvezna za vse vlagatelje.
3. Sklad bo tekom obravnave vloge za posojilo, preveril tudi vlagateljeve sposobnosti izpolnjevanja obveznosti do Sklada. V kolikor bo Sklad pri pregledu ugotovil, da vlagateljeva zmožnost izpolnjevanja obvez do Sklada ni zadovoljiva, bo Sklad vlagatelja pozval k predložitvi predloga za dodatno zavarovanje posojila.
4. Podrobnejša navodila o zavarovanju in vsa zahtevana dokazila so opredeljena v Navodilu o pogojih zavarovanja v okviru razpisne dokumentacije.
5. O ustreznosti zavarovanja odloča izključno Sklad, ki ima pravico, da kadarkoli od vlagatelja na njegove stroške zahteva dodatno dokumentacijo ali pojasnila v zvezi z zavarovanjem.
2.3 Pogoji za sklenitev pogodbe
1. Upravičenec bo sklenil pogodbo za vsako obliko dodeljenih sredstev posebej. Osnova za sklenitev pogodbe za sofinanciranje je odločba Sklada.
2. Podpis pogodb bo potekal v digitalni obliki na podlagi kvalificiranega digitalnega potrdila, v nasprotnem primeru bosta morali biti pogodbi podpisani s strani zakonitega zastopnika ali njegovega pooblaščenca, pri čemer mora biti podpis upravno ali notarsko overjen, če podpis pogodbe ni pri predstavniku Sklada.
3. Posojilna pogodba mora biti sklenjena v ustrezni obliki, glede na obliko zavarovanja:
– notarskega zapisa sporazuma o zavarovanju denarne terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičninah
– notarskega zapisa sporazuma o zavarovanju denarne terjatve z ustanovitvijo neposestne zastavne pravice na premičninah
– notarskega zapisa s klavzulo neposredne izvršljivosti.
4. Rok sklenitve pogodb je do 30 dni od datuma izdaje odločb/e o odobritvi sredstev.
5. Nadomestila Sklada v zvezi z dodeljevanjem posojil so opredeljena v veljavnem Tarifnem pravilniku o nadomestilih za dodeljevanje spodbud, ki je objavljen na spletni strani Sklada.
6. Če vlagatelj, ki mu je bila izdana odločba o odobritvi sredstev, ne bo pristopil k podpisu pogodbe v določenem roku, se bo upoštevalo, da je enostransko odstopil od dodelitve sredstev in od sklenitve pogodbe.
2.4 Pogoji črpanja
– Za produkt BIZI NOO:
1. Vlogo za izplačilo nepovratnih sredstev je mogoče oddati največ enkrat v posameznem koledarskem letu. Črpanje nepovratnih sredstev se izvede v skladu z veljavnimi navodili Urada Republike Slovenije za okrevanje in odpornost in/ali Sklada.
2. Rok za črpanje nepovratnih sredstev je najkasneje do:
– 18. 10. 2023 v letu 2023,
– 18. 10. 2024 v letu 2024,
– 18. 10. 2025 v letu 2025.
3. Pri vlogi za izplačilo nepovratnih sredstev se bodo upravičeni stroški uveljavljali na osnovi dejansko plačanih stroškov. Za stroške osnovnih sredstev se za uveljavljanje upravičenih stroškov uporabljajo dokazila o dejansko nastalih in plačanih upravičenih stroških, ki bodo nastali v obdobju upravičenosti stroškov in bodo plačani v obdobju upravičenosti izdatkov.
4. Ob oddaji zahtevka za izplačilo mora upravičenec priložiti naslednje skenirane dokumente oziroma dokazila, s katerimi dokazuje dosego ciljev in upravičenost stroškov:
1. poročilo o izvedbi aktivnosti in doseganju zastavljenih ciljev, s podatki o: izvedbi aktivnosti in doseganju zastavljenih ciljev, s poudarkom na ključnih področjih iz Akcijskega načrta okoljsko odgovornega ravnanja,
2. izpis računovodske evidence stroškovnega mesta za projekt,
3. dokument, ki vsebuje povezavo na spletno stran upravičenca in fotografijo plakata v prostorih, kjer se izvaja projekt,
4. za dokazovanje upravičenih stroškov:
a. skeni originalnih računov, ki se glasijo na upravičenca;
b. dokazilo o dobavi strojev ali opreme (npr. dobavnica, tovorni list, EUL obrazec), oziroma dokazilo (poročilo) o opravljeni storitvi;
c. dokazilo o plačilu (bančne izpiske) o nakazilu sredstev dobavitelju – iz katerega mora izhajati, da je upravičenec nakazal sredstva izstavitelju račun oziroma dokazila o izvedeni kompenzaciji;
d. ponudbe ali predračune ali pogodbe – v primeru, ko je bilo celotno ali delno plačilo izvedeno na podlagi teh listin. Predloži se tista listina, ki je bila podlaga za plačilo in katere številka je razvidna v sklicu na potrdilu o plačilu ali iz izjave dobavitelja o plačilu opreme;
e. ponudbo, na podlagi katere se je izvedlo naročilo opreme oziroma storitve, in še dve konkurenčni ponudbi/predračuna, s čimer podjetje dokazuje upoštevanje načela gospodarnosti pri izbiri, oziroma dokumentacijo o izboru zunanjega izvajalca, ki bo dokazovala gospodarno ravnanje ter tržno ceno.
f. fotografije opreme – velja za opredmetena osnovna sredstva;
g. potrjena izjava upravičenca o namenskosti opreme (za kaj se bo uporabljala, kje se bo nahajala in kdo bo njen lastnik po koncu projekta) – velja za opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva.
– Za produkt BIZI NOO POSOJILO:
1. Rok za črpanje posojila je največ 2 meseca po zaključku projekta in ne kasneje kot 18. 10. 2025.
2. Črpanje sredstev je lahko enkratno ali v več mesečnih tranšah, pri čemer mora biti skladno s Pravilnikom o upravičenosti stroškov projekta in pogojih črpanja, ki je objavljen na www.srrs.si, in se izvede na podlagi zahtevkov za črpanje, ki jih mora vlagatelj oddati najkasneje pet delovnih dni pred predvidenim črpanjem. Predvidena mesečna dinamika črpanj se opredeli v posojilni pogodbi.
3. Celotno črpanje posojila mora biti zaključeno pred zapadlostjo prvega obroka.
4. Če vlagatelj ne bo v določenem roku oziroma pred iztekom roka za črpanje in na dogovorjeni način dostavil zahtevka za črpanje, se bo upoštevalo, da je enostransko odstopil od dodeljenega posojila oziroma se bo znesek posojila znižal na znesek že realiziranih črpanj.
2.5 Pogoji spremljanja in zaključka projekta
1. Rok zaključka projekta se opredeli v odločbi o odobritvi sredstev in pogodbi. Skrajni rok zaključka projekta po javnem razpisu je do 18. 10. 2025. Upravičenec mora še 3 leta po zaključku projekta Skladu dostavljal letna poročila o doseganju kazalnikov učinka in izjave, da rezultati projekta ne bodo in niso bili odtujeni, prodani ali uporabljeni za namen, ki ni v povezavi s sofinanciranim projektom, in sicer najpozneje do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto v elektronski obliki.
2. Letno poročilo mora obsegati najmanj sledeče:
– kratko poročilo o poslovanju v preteklem poslovnem letu (izvajanje storitev/proizvodnje izdelkov, realizirana dodana vrednost na zaposlenega, doseganje okoljskih ciljev),
– poročilo z analizo in prestavitvijo rezultatov na področju snovne in energetske učinkovitosti projekta, v primeru, da gre pri projektu za investicijo v širitev zmogljivosti gospodarske družbe ali v bistveno spremembo v celotnem proizvodnem procesu gospodarske družbe, in sicer se odda do 28. 2. 2025 za projekte zaključene v letu 2023 (analiza za leto 2024 kot primerjava z letom 2022), oziroma do 28. 2. 2026 za projekte zaključene v letu 2024 (analiza za leto 2025 kot primerjava z letom 2022) ter do 28. 2. 2027 za projekte zaključene v letu 2025 (analiza za leto 2026 kot primerjava z letom 2023),
– izjavo, da rezultati projekta ne bodo in niso bili odtujeni, prodani ali uporabljeni za namen, ki ni v povezavi s sofinanciranim projektom.
2.6. Zahteve glede informiranja in obveščanja javnosti
Za potrebe tega razpisa je upravičenec najkasneje ob oddaji zahtevka za izplačilo dolžan objaviti na svoji spletni strani, v primeru, da nima spletne strani pa na drug ustrezen in primerljiv način, da je bil projekt (naslov sofinanciranega projekta) sofinanciran v višini (znesek sofinanciranja) iz sredstev Načrta za okrevanje in odpornost, C3K2: Dvig produktivnosti, prijazno poslovno okolje za investitorje – Podpora investicijam za večjo produktivnost, konkurenčnost, odpornost in dekarbonizacijo gospodarstva ter za ohranjanje in nastajanje delovnih mest, datum pričetka projekta in zaključka projekta.
Kratka predstavitev projekta naj vsebuje vsebino projekta in cilje, ki bodo s projektom doseženi. Ob zaključku projekta se objavijo doseženi rezultati.
Na vidnem mestu mora biti prikazan emblem Unije in ustrezna izjava o financiranju z napisom »Financira Evropska unija – NextGenerationEU« in logotipom NOO.
Ta pravila se smiselno uporabi tudi v komunikaciji z mediji in javnostjo, ter tako navede izvor in se zagotovi prepoznavnost sredstev Unije pri vseh načinih komuniciranja z javnostjo.
Podrobnejše pravice in obveznosti glede komuniciranja in obveščanja z javnostjo se uredijo v pogodbi o sofinanciranju.
2.7. Zahteve glede hranjenja dokumentacije in spremljanja ter evidentiranja
Upravičenec bo dolžan zagotavljati dostopnost in hrambo celotne dokumentacije, vezane na projekt, ter zagotavljati Skladu in drugim nadzornim organom vpogled v navedeno dokumentacijo za potrebe bodočih preverjanj skladno s pravili Evropske unije in zakonodajo Republike Slovenije, še 10 let po njenem zaključku.
Upravičenec je dolžan voditi in spremljati projekt na računovodsko ločenem stroškovnem mestu ali po ustrezni računovodski kodi. Upravičenec, ki ne vodi knjig za projekt na ločenem stroškovnem mestu ali po ustrezni računovodski kodi, iz svojih knjig ne more ločeno izpisati evidenc samo za posamezen projekt. Zato mora zaradi zagotavljanja ločenega vodenja knjig za projekt voditi druge pomožne knjige.
2.8. Zahteve glede dostopnosti dokumentacije organom, ki izvajajo nadzor
Upravičenec bo moral omogočiti tehnični, administrativni in finančni nadzor nad izvajanjem projekta. Nadzor se izvaja s strani Sklada, nosilnega organa, koordinacijskega organa (Urad MF za okrevanje in odpornost – URSOO), nacionalnega koordinatorja za revizijo (Urad za nadzor nad proračunom – UNP), nacionalnega koordinatorja za stroške (Ministrstvo za finance) in/ali drugih domačih ali evropskih nadzornih institucij (v nadaljevanju: nadzorni organi).
Upravičenec bo moral nadzornim organom predložiti vse dokumente, ki izkazujejo resničnost, pravilnost in skladnost upravičenih stroškov sofinanciranega projekta. V primeru preverjanja na kraju samem bo upravičenec moral omogočil vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem projekta ter rezultate projekta. Upravičenec bo o izvedbi preverjanja na kraju samem predhodno pisno obveščen, Sklad in ostali nadzorni organi pa lahko opravijo pregled na terenu brez predhodne najave. Upravičenec bo dolžan ukrepati skladno s priporočili iz končnih poročil nadzornih organov in redno obveščati Sklad o izvedenih ukrepih.
2.9. Načelo »Ne škoduj bistveno« (DNSH) v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852
Vlagatelj mora pri pripravi projekta upoštevati »načelo, da se ne škoduje bistveno«, kar pomeni, da se ne podpirajo ali izvajajo gospodarske dejavnosti, ki bistveno škodujejo kateremu koli od okoljskih ciljev v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852. Pri tem se upoštevata tako okoljski vpliv same dejavnosti kot okoljski vpliv proizvodov in storitev, ki jih ta dejavnost zagotavlja, v njihovem celotnem življenjskem ciklu, pri čemer se zlasti upošteva proizvodnja, uporaba in konec življenjske dobe teh proizvodov in storitev.
Pri pripravi projekta naj bodo vlagatelji pozorni na vprašanje vplivov njihovega projekta na okolje. Šteje se, da dejavnost bistveno škoduje:
(a) blažitvi podnebnih sprememb, kadar dejavnost privede do znatnih emisij toplogrednih plinov;
(b) prilagajanju podnebnim spremembam, kadar dejavnost privede do povečanega škodljivega vpliva na sedanje podnebje in pričakovano prihodnje podnebje, na dejavnost samo ali na ljudi, naravo ali sredstva;
(c) trajnostni uporabi in varstvu vodnih in morskih virov, kadar dejavnost škoduje:
(i) dobremu stanju ali dobremu ekološkem potencialu vodnih teles, vključno s površinskimi in podzemnimi vodami, ali
(ii) dobremu okoljskemu stanju morskih voda;
(d) krožnemu gospodarstvu, vključno s preprečevanjem odpadkov in recikliranjem, kadar:
(i) dejavnost privede do znatne neučinkovitosti pri uporabi materialov ali neposredne ali posredne rabe naravnih virov, kot so neobnovljivi viri energije, surovine, voda in zemlja, v eni ali več fazah življenjskega cikla proizvodov, vključno z vidika trajanja, popravljivosti, nadgradljivosti, možnosti ponovne uporabe ali recikliranja proizvodov;
(ii) dejavnost privede do znatnega povečanja nastajanja, sežiganja ali odlaganja odpadkov, razen sežiganja nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, ali
(iii) lahko dolgoročno odlaganje odpadkov bistveno in dolgoročno škoduje okolju;
(e) preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, kadar dejavnost privede do znatnega povečanja emisij onesnaževal v zrak, vodo ali zemljo v primerjavi s stanjem pred začetkom izvajanja te dejavnosti;
(f) varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov, kadar je dejavnost:
(i) znatno škodljiva za dobro stanje in odpornost ekosistemov ali
(ii) škodljiva za stanje ohranjenosti habitatov in vrst, vključno s tistimi, ki so v interesu Unije.
2.10. Zagotavljanje enakih možnosti in trajnostnega razvoja v skladu s 7. in 8. členom Uredbe 1303/2013/EU
Upravičenec bo moral zagotoviti spodbujanje enakih možnosti moških in žensk ter preprečiti vsakršno diskriminacijo, zlasti v zvezi z dostopnostjo za invalide, med osebami, ki so oziroma bodo vključene v izvajanje aktivnosti v okviru tega javnega razpisa, v skladu z zakonodajo, ki pokriva področje zagotavljanja enakih možnosti in 7. členom Uredbe 1303/2013/EU.
Upravičenec bo moral rezultate projekta uresničevati v skladu z načelom trajnostnega razvoja in ob spodbujanju cilja Evropske unije o ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja, ob upoštevanju načela, onesnaževalec plača v skladu z 8. členom Uredbe 1303/2013/EU.
2.11. Varovanje osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti
Varovanje osebnih podatkov, ki jih Skladu posredujejo vlagatelji oziroma upravičenci bo zagotovljeno v skladu z veljavno zakonodajo, ki ureja varovanje osebnih podatkov, vključno s Splošno uredbo GDPR, ZVOP-2 ter 115. in 140. členom Uredbe št. 1303/2013/EU. V zvezi s tem Sklad napotuje na splošne informacije oziroma na obvestilo o varstvu osebnih podatkov, objavljeno na spletni strani Sklada na povezavi https://www.srrs.si/osebni-podatki/.
Več o varstvu osebnih podatkov in zavezah Sklada je navedeno v Obvestilu posameznikom glede obdelave osebnih podatkov pri javnem razpis, kot delu razpisne dokumentacije.
Vsi podatki iz vlog, ki jih komisija odpre, so informacije javnega značaja razen tistih podatkov, ki jih vlagatelj posebej označi, in sicer poslovne skrivnosti, osebni podatki in druge izjeme iz 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 7/18, v nadaljevanju: ZDIJZ), ki niso javno dostopne in tako ne smejo biti razkrite oziroma dostopne javnosti. Poslovna skrivnost mora biti določena v skladu z Zakonom o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19) in se lahko nanaša na posamezen podatek ali na del vloge, ne more pa se nanašati na celotno vlogo. Vlagatelj mora pojasniti, zakaj posamezen podatek ne sme biti dostopen javnosti kot informacija javnega značaja. Če vlagatelj ne označi in razloži takšnih podatkov v vlogi, bo Sklad lahko domneval, da vloga po stališču vlagatelja ne vsebuje poslovnih skrivnosti in drugih izjem iz 6. člena ZDIJZ.
Namen obdelave osebnih podatkov, ki jih Skladu posredujejo vlagatelji oziroma upravičenci, je izvedba javnega razpisa, vodenje podatkov, evidenc, analiz in drugih zbirk za Sklad in nadzorne organe, in sicer o izidu javnega razpisa in o izvajanju pogodbe o sofinanciranju. Nadalje je namen obdelave osebnih podatkov tudi izdelava študij in vrednotenj, sodelovanje in priprava oziroma izdelava vlog v postopkih pred pristojnimi organi (postopki pred sodnimi, preiskovalnimi ali drugimi pristojnimi organi). Osebni podatki se bodo obdelovali tudi za namene učinkovitega delovanja informacijskih sistemov ali pripomočkov, ki jih uporablja ali jih je dolžan uporabljati Sklad.
Podatki o sofinanciranih projektih, za katere je tako določeno s predpisi ali, ki so javnega značaja, se bodo objavili. Objavljen bo seznam upravičencev, ki bo obsegal navedbo upravičenca, naziv projekta, programsko območje upravičenca in znesek javnih virov financiranja projekta. Objave podatkov o projektu in upravičencih do sredstev bodo izvedene v skladu z ZDIJZ.
2.12. Zahteve glede spremljanja in vrednotenja doseganja ciljev in kazalnikov projekta
Dokazila o doseganju ciljev, ki jih bo potrebno zbirati za namene spremljanja in vrednotenja, so natančneje opredeljena v poglavju 2.2.8 javnega razpisa.
Vlagatelj mora v vlogi realno prikazati načrtovane cilje projekta. Podatki iz vloge za prijavo (prejete dokumentacije) bodo osnova za spremljanje pričakovanih rezultatov in bodo kot takšni tudi del pogodbe o sofinanciranju.
V primeru, da med izvajanjem projekta pride do sprememb, ki bi vplivale na oceno vloge tako, da bi se ocena znižala pod prag sofinanciranih projektov, Sklad lahko odstopi od pogodbe o dodelitvi sredstev ter zahteva vrnitev izplačanih sredstev skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila sredstev na transakcijski račun upravičenca do dneva vračila sredstev v proračunski sklad NOO oziroma v proračun Republike Slovenije.
V primeru, da upravičenec ob zaključku projekta ne bo dokazal uresničitev načrtovanih ciljev v celoti, lahko Sklad zahteva vračilo že izplačanih sredstev oziroma sorazmernega dela sredstev za nerealizirane aktivnosti, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila sredstev na transakcijski račun upravičenca do dneva vračila sredstev v proračunski sklad NOO oziroma v proračun Republike Slovenije.
2.13. Posledice, če se ugotovi, da je v postopku potrjevanja projektov ali izvajanja projektov prišlo do resnih napak, nepravilnosti, goljufije ali kršitve obveznosti
V kolikor se ugotovi, da je v postopku potrjevanja projektov ali izvajanja projektov prišlo do resnih napak, nepravilnosti ali kršitve obveznosti, ali pa upravičenec Sklada ni seznanil z vsemi dejstvi in podatki, ki so mu bili znani ali bi mu morali biti znani oziroma, da je posredoval neresnične, nepopolne podatke oziroma dokumente ali prikril informacije, ki bi jih bil v skladu s tem javnim razpisom dolžan razkriti, ker bi lahko vplivali na odločitev Sklada o dodelitvi sredstev ali da je neupravičeno pridobil sredstva po tem javnem razpisu, na podlagi ponarejene listine ali kaznivega dejanja, bo Sklad odstopil od pogodb/e, upravičenec pa bo dolžan vrniti neupravičeno prejeta nepovratna sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev na TRR do dneva vračila sredstev v proračunski sklad NOO oziroma proračun Republike Slovenije, prejeto posojilo skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev na TRR do dneva vračila sredstev pa Skladu. Če je takšno ravnanje namerno, se bo obravnavalo kot goljufija.
2.14. Posledice, če se ugotovi, da aktivnosti na projektu niso bile skladne s pravom unije in pravom republike slovenije
V kolikor se ugotovi, da aktivnosti na projektu niso bile skladne s pravom Unije in pravom Republike Slovenije, bo Sklad odstopil od pogodb/e, upravičenec pa bo dolžan vrniti neupravičeno prejeta nepovratna sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila sredstev na transakcijski račun upravičenca do dneva vračila nepovratnih sredstev v proračunski sklad NOO oziroma v proračun Republike Slovenije, prejeto posojilo skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev na TRR do dneva vračila sredstev pa Skladu.
2.15. Posledice, če se ugotovi dvojno financiranje posameznega projekta ali, da je višina sofinanciranja projekta presegla maksimalno dovoljeno stopnjo
V kolikor se ugotovi dvojno uveljavljanje stroškov ali dvojno financiranje izdatkov, ki so že bili povrnjeni iz katerega koli drugega vira, ali da je višina sofinanciranja projekta presegla maksimalne dovoljene stopnje oziroma najvišje dovoljene intenzivnosti ali znesek pomoči, Sklad odstopi od pogodbe in zahteva vračilo neustrezno izplačanega zneska sofinanciranja v skladu s pravili državnih na področju vračanja državnih pomoči skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila sredstev na transakcijski račun upravičenca do dneva vračila sredstev v proračunski sklad NOO oziroma v proračun Republike Slovenije. Če je dvojno uveljavljanje stroškov ali dvojno financiranje izdatkov namerno, se bo obravnavalo kot goljufija.
3. Vsebina in oddaja vloge
3.1 Vsebina vloge
Vloga je v obliki elektronskega prijavnega obrazca (EPO), ki vlagatelja usmerja pri izpolnjevanju, skladno s prijavljenim projektom in mora vsebovati:
– izjavo vlagatelja glede oddaje vloge, ki je sestavni del EPO, katero mora vlagatelj podpisano (elektronsko ali skenirano fizično podpisano) priložiti k vlogi v pdf obliki, v zavihku Priloga/Izjava vlagatelja,
– poslovno dokumentacijo:
– poslovni načrt (lahko tudi investicijski program po Uredbi o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16), ki mora vsebovati osnovne podatke o vlagatelju, njegovi dejavnosti, opis in lokacijo projekta, predstavitev poslovnega dela projekta (strategija trženja, analiza tveganj s SWOT analizo, ocena konkurence in trga, reference, analiza kadrov, terminski plan, vpliv projekta na okolje), predstavitev finančnega dela projekta, pri čemer morajo biti vsi finančni izračuni izdelani za pet let,
– Akcijski načrt okoljsko odgovornega ravnanja, po vzorcu iz razpisne dokumentacije, s priloženimi izračuni in dokazili, ki so podlaga za podane navedbe v akcijskem načrtu.
– Finančni izkazi za poslovanje v tekočem letu oziroma letu 2023 za mesece pred oddajo vloge, podpisane s strani vlagatelja.
– Predračune/ponudbe, izdane največ 60 dni pred datumom oddaje vloge. Iz predračunov/ponudb mora biti razviden predmet nakupa (natančna oznaka) in vsi ostali stroški, ki so zajeti v ceno nakupa, vrednost z DDV in brez DDV.
– V primeru prijave vloge na produkt BIZI NOO POSOJILO dodatno poleg prej navedenih prilog v tej točki:
– priloge glede na izbrano obliko zavarovanja,
– opis projekta, po predlogi Sklada.
– priloge, ki so opredeljene v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji ter so odvisne od prijavljenega projekta,
– priloge v povezavi z ocenjevanjem vloge, ki niso obvezne, v kolikor so priložene se zanje lahko pridobi točke.
3.2 Oddaja vloge
1. Vlogo lahko odda vlagatelj ali po njem pooblaščena oseba, katera mora k vlogi predložiti podpisano pooblastilo. Pooblastilo se poda na predlogi, ki je sestavni del elektronskega prijavnega obrazca.
2. Vloga se odda preko spletne Aplikacije »e-Rsklad«, na naslovu www.r-sklad.si, in sicer skladno z razpisnim rokom za oddajo vloge.
3. Zainteresirani lahko dodatne informacije pridobijo v času uradnih ur v Sektorju za finančne spodbude, na tel. 01/836-19-53 ali preko elektronske pošte info@srrs.si s pripisom zadeve »Vprašanje – razpis NOO«.
4. Pisna vprašanja po e-pošti morajo prispeti na zgornji naslov najkasneje štiri delovne dni pred iztekom roka za oddajo vloge. Sklad bo objavil vprašanja in odgovore na vprašanja najkasneje en delovni dan pred iztekom roka za oddajo vloge, pod pogojem, da je bilo vprašanje posredovano pravočasno. Pisna vprašanja, ki ne bodo pravočasna, ne bodo obravnavana, bo pa mogoče pridobiti informacije na zgornjih telefonskih številkah v delovnem času še na dan roka za oddajo vloge. Objavljeni odgovori na vprašanja postanejo sestavni del razpisne dokumentacije. Vprašanja in odgovori bodo javno objavljeni na spletnem naslovu https://www.srrs.si/, kjer je objavljena tudi razpisna dokumentacija.
5. Vprašanja in odgovori bodo objavljeni na spletni strani, zato bodite pri postavljanju vprašanj pazljivi, da v njih ne razkrivate morebitnih osebnih podatkov, poslovnih skrivnosti in drugih podatkov, ki ne smejo biti javno objavljeni. Potencialni vlagatelji bodo o vseh novostih sproti obveščeni preko spletne strani https://www.srrs.si/.
3.3 Rok za oddajo vloge
Vlagatelj vlogo lahko odda od objave javnega razpisa do posameznega razpisnega roka, in sicer:
1. rok do 16. 6. 2023,
2. rok do 28. 7. 2023,
3. rok do 1. 9. 2023,
4. rok do 29. 9. 2023.
oziroma do porabe sredstev. Vlogo je možno oddati znotraj objavljenih razpisnih rokov.
4. Obravnava vloge
4.1 Merila za ocenjevanje
1. Posamezna vloga v primeru produkta BIZI NOO lahko skupaj prejme 100 oziroma 120 točk v primeru produkta BIZI NOO POSOJILO, po sledečih kriterijih
– regionalni vidik,
– trajnostni vidik,
– finančna ocena.
2. Za odobritev mora vloga doseči najmanj 30 točk po merilih BIZI NOO.
3. Podrobnejša razdelitev meril je razvidna iz razpisne dokumentacije.
4.2 Obravnava vloge
1. Obravnava vlog se izvaja v skladu s Splošnimi pogoji Sklada.
2. Sklad lahko kadarkoli od vlagatelja zahteva dodatno razjasnitev, dodatno dokumentacijo ali pa ga pozove na osebno predstavitev njegovega poslovanja in prijavljenega projekta.
3. Komisija za obravnavo vlog
1. Postopek javnega razpisa vodi Komisija za obravnavo vlog (v nadaljevanju Komisija), ki jo z odločbo imenuje direktor Sklada.
2. Pri obravnavi vloge lahko sodelujejo zunanji ocenjevalci in/ali strokovnjaki iz delovnega področja javnega razpisa, ki jih na podlagi soglasja direktorja Sklada k sodelovanju povabi Komisija.
3. Komisija o svojem delu vodi zapisnik.
4. Odpiranje vloge
1. Vloge, prispele na javni razpis, obravnava Komisija, ki ugotavlja popolnost vloge.
2. Odpiranje vlog se začne najkasneje 5. delovni dan po izteku roka za oddajo vlog.
3. Vloge se odpirajo in obravnavajo sočasno.
4. Odpiranje vlog ni javno.
5. Poziv za dopolnitev vlog
1. Komisija vlagatelju nepopolne vloge najkasneje v roku 15 dni od odpiranja vloge posreduje poziv za dopolnitev vloge.
2. Komisija vlagatelju posreduje poziv za dopolnitev vloge preko spletne aplikacije.
3. Poziv za dopolnitev, posredovan preko spletne aplikacije, velja za vročenega, ko ga vlagatelj v spletni aplikaciji prevzame. Če vlagatelj poziva za dopolnitev v spletni aplikaciji ne prevzame, vročitev velja za opravljeno po preteku 15 dni od datuma posredovanja poziva za dopolnitev.
6. Dopolnitev vloge
1. Vlagatelj mora dopolnitev vloge oddati preko aplikacije e-Rsklad ali izjemoma na elektronski naslov Sklada v roku 8 dni od dneva vročitve poziva k dopolnitvi.
2. Ustrezno dopolnjene vloge se uvrstijo na seznam popolnih vlog na javni razpis glede na čas oddaje dopolnitev.
3. Vloga, ki v roku ni dopolnjena ali je neustrezno dopolnjena, se kot nepopolna zavrže.
7. Rezultat obravnave
1. Komisija opravi pregled in se opredeli glede popolnosti vlog.
2. Vloga mora ob oddaji obvezno vsebovati ustrezno izpolnjen elektronski prijavni obrazec in poslovno dokumentacijo, sicer se vloga zavrže kot nepopolna.
3. Vloga, ki ne ustreza razpisnim pogojem in/ali ne dosega minimalnega števila točk, se kot neutemeljena zavrne.
4. Popolna vloga bo ocenjena s strani ocenjevalcev na podlagi meril, ki so navedena v javnem razpisu in natančneje opredeljena v razpisni dokumentaciji.
5. Ocenjene vloge se razvrsti glede na doseženo število točk po merilih BIZI NOO. Prednost pri izboru za dodelitev sredstev imajo vloge, ki dosežejo višje število točk po merilih BIZI NOO, do porabe razpisanih sredstev, ostale vloge se kot neutemeljene zavrnejo. V primeru enakega števila točk, bo imela prednost vloga, ki je pridobila več točk pri merilu Povečanje dodane vrednosti na zaposlenega, nato pri merilu Bonitetna ocena in zatem pri merilu Razvitost obmejne problemske občine projekta. V kolikor bodo vloge še vedno dosegle enako število točk, bo imela prednost vloga vlagatelja, ki je bila oddana prej, pri čemer se upošteva datum in ura oddaje vloge.
6. Sklad bo v primeru presežnega interesa s strani vlagateljev, kakovosti prejetih vlog ali iz drugih razlogov, vendar zgolj v primeru, ko bodo zagotovljena dodatna razpoložljiva nepovratna sredstva za predmetni javni razpis iz naslova Mehanizma za okrevanje in odpornost, integralna sredstva ali sredstva iz drugih virov financiranja, po potrebi lahko pred izdajo odločb o izboru s spremembo javnega razpisa, ki bo objavljena v Uradnem listu RS in na spletni strani Sklada, objavil zvišanje razpisanih sredstev. Zvišanje razpisanih sredstev bo pri tem prvenstveno najmanj tolikšno, kolikor znaša razlika med obstoječo razpisano vrednostjo in sredstvi, ki so potrebna za podporo ene oziroma zadnje izmed vlog, ki je po višini prejetih točk zadnja v vrsti za izdajo odločbe o izboru, in sicer do višine zaprošenega sofinanciranja, kot le-ta izhaja iz vloge. V primeru zagotovitve več dodatnih razpoložljivih sredstev (s katerimi je možno podpreti več kot zgolj eno oziroma zadnjo izmed vlog, ki so v vrsti za sofinanciranje), se projekti izbirajo na enak način kot ostale vloge po javnemu razpisu.
Sklad bo lahko v primeru presežnega interesa s strani vlagateljev po posojilih (produkt BIZI NOO POSOJILO), zagotovil dodatne vire sredstev za njihovo realizacijo.
Navedena možnost zvišanja razpisane vrednosti nepovratnih sredstev je zgolj možnost in ne zaveza, saj v trenutku objave javnega razpisa Sklad oziroma nosilni organ Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport nimata zagotovljenih dodatnih razpoložljivih sredstev, nad višino trenutno razpisane vrednosti. Ob objavi spremembe javnega razpisa iz navedenega razloga bo Sklad navedel novo, višjo razpisano vrednost ter tudi vir za to povišanje sredstev. Postopek iz prejšnjega odstavka ima prednost pred postopkom zmanjševanja obsega sofinanciranja, kot je naveden v nadaljevanju tega poglavja. To pomeni, da v kolikor Sklad ne bo imel na voljo dodatnih razpoložljivih sredstev za zvišanje razpisane vrednosti, se lahko posluži možnosti podpore z zmanjšanim obsegom sofinanciranja. V primeru, da se spremeni skupna višina razpisanih sredstev tega javnega razpisa, se to objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Del razpisanih sredstev lahko ostane nerazdeljen v primeru premajhnega števila vlog, ki bi dosegle minimalno število točk, potrebnih za sofinanciranje, ali v primeru, ko v okviru posameznega odpiranja javnega razpisa ni na voljo dovolj razpoložljivih sredstev za podporo zadnje izmed vlog, ki je po izvedenem postopku ocenjevanja v vrsti za sofinanciranje, v višini zaprošenega sofinanciranja kot izhaja iz vloge ali pa v skrajnem primeru, ko vlagatelji ne sprejmejo zmanjšanega obsega sofinanciranja, kot je to pojasnjeno v nadaljevanju tega poglavja.
Nerazdeljena/neporabljena nepovratna in posojilna sredstva iz prvega roka za oddajo vlog bodo vlagateljem lahko zagotovljena v okviru drugega oziroma nadaljnjih odpiranj. Višino morebitnih nerazdeljenih/neporabljenih sredstev, ki bo na razpolago za drugo odpiranje, bo Sklad objavil na spletni strani, kjer je objavljena tudi razpisna dokumentacija.
Vloge se za sofinanciranje potrjujejo v vrstnem redu višine prejetih točk v postopku ocenjevanja vlog, skladno z merili. Vendar v primeru, ko v okviru javnega razpisa ni na voljo dovolj razpoložljivih sredstev za podporo zadnje izmed vlog, ki je po izvedenem postopku ocenjevanja v vrsti za sofinanciranje, do celotnega, to je v višini zaprošenega sofinanciranja kot izhaja iz vloge, lahko Sklad vlagatelja pozove k izjavi oziroma opredelitvi do možnosti izvedbe projekta z zmanjšanim obsegom sofinanciranja. V kolikor vlagatelj potrdi, da sprejema zmanjšan obseg sofinanciranja za izvedbo projekta in da lahko zagotovi dodatna lastna sredstva ter Skladu posreduje izjavo o zaprtju finančne konstrukcije in o izvedbi projekta kljub zmanjšanemu obsegu sofinanciranja, Skladi izda odločbo o izboru vloge z zmanjšanim obsegom sofinanciranja. V kolikor se vlagatelj ne strinja z izvedbo projekta z manjšim obsegom financiranja, se sofinanciranje z nižjim obsegom sofinanciranja lahko ponudi naslednjemu vlagatelju v vrsti glede na višino prejetih točk v postopku ocenjevanja. V primeru, ko po tem postopku zmanjšanega sofinanciranja ne sprejme noben vlagatelj, ki je po višini prejetih točk dosegel minimalni prag za sofinanciranje, pa lahko sredstva v skrajnem primeru ostanejo nerazporejena.
V pogodbi za sofinanciranje bo opredeljena dinamika sofinanciranja posameznega podprtega projekta v odvisnosti od finančnega načrta izvajanja projekta in od razpoložljivih pravic porabe oziroma proračunskih sredstev.
Izplačila nepovratnih sredstev so odvisna od razpoložljivosti pravic porabe in proračunskih sredstev za ta namen. Če bi bile ukinjene ali zmanjšane pravice porabe, lahko Sklad razveljavi razpis in izdane odločbe o izboru, ali spremeni pogodbeno vrednost ali dinamiko izplačil. Če se izbrani vlagatelj ne strinja s predlogom spremembe, se šteje, da odstopa od vloge oziroma od pogodbe o sofinanciranju.
Sklad si pridržuje pravico, da lahko javni razpis kadarkoli do izdaje odločb o (ne)izboru prekliče ali spremeni, kar stori z objavo v Uradnem listu RS.
4.3 Obveščanje o izboru
1. Na podlagi predloga komisije o izdaji odločb o ne/odobritvi sredstev odloči direktor Sklada.
2. Odločba o ne/odobritvi sredstev bo vlagatelju osebno vročena po pošti, praviloma v roku do 60 dni od odpiranja vlog.
3. V skladu s prvim odstavkom 10. člena ZSRR-2 zoper izdano odločbo o ne/odobritvi sredstev ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor. Tožbo je potrebno vložiti v roku 30 dni od vročitve odločbe. Tožba se vloži neposredno pri Upravnem sodišču RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana ali pa se jo pošlje po pošti. Merila za ocenjevanje vlog in kreditna sposobnost vlagatelja ne morejo biti predmet presoje s strani vlagatelja.
Slovenski regionalno razvojni sklad