Ob-2820/23, Stran 1608
Na podlagi 10. člena Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju (Uradni list RS, št. 42/10; v nadaljevanju: ZJIMS) in 25. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju (Uradni list RS, št. 47/11), objavlja Urad RS za mladino
za zbiranje predlogov za podelitev državnih priznanj v mladinskem sektorju za leto 2023
1. Predmet in namen razpisa
Državno priznanje v mladinskem sektorju je najvišje priznanje Republike Slovenije za dosežke na področju mladinskega dela oziroma popularizacije mladinskega dela.
Državna priznanja se podeljujejo z namenom javnega priznavanja in zahvale za izjemne dosežke v mladinskem sektorju.
Cilji podeljevanja državnega priznanja v mladinskem sektorju so:
– pospeševati zavedanje o pomenu mladinske politike za mlade in še posebej zavedanja o prispevku, ki ga imajo organizacije in/ali posamezniki v mladinskem sektorju za ekonomski in družbeni razvoj;
– pospeševati družbeno priznanje mladinskega dela za ekonomski in družbeni razvoj, še posebej številnih neformalnih in priložnostnih učnih aktivnosti;
– priznati organizacijam in posameznikom dosežke na področju mladinske politike in mladinskega dela;
– promovirati primere dobrih praks in strategij ter programe za kakovostno delo v mladinskem sektorju.
Pri tem med področja mladinskega sektorja štejejo vsa področja, ki jih opredeljuje 4. člen ZJIMS:
– avtonomija mladih;
– neformalno učenje in usposabljanje ter večanje kompetenc mladih;
– dostop mladih do trga delovne sile in razvoj podjetnosti mladih;
– skrb za mlade z manj priložnostmi v družbi;
– prostovoljstvo, solidarnost in medgeneracijsko sodelovanje mladih;
– mobilnost mladih in mednarodno povezovanje;
– zdrav način življenja in preprečevanje različnih oblik odvisnosti mladih;
– dostop mladih do kulturnih dobrin in spodbujanje ustvarjalnosti ter inovativnosti mladih in
– sodelovanje mladih pri upravljanju javnih zadev v družbi.
2. Predlagatelji državnih priznanj
Kandidate za državna priznanja lahko predlagajo fizične ali pravne osebe.
Predlagatelj kot fizična oseba ne more predlagati samega sebe. Predlagatelj kot pravna oseba tudi ne more predlagati samega sebe, lahko pa posreduje predloge posameznikov ali neformalnih skupin, ki so v okviru pravne osebe izvajali svoj projekt avtonomno.
Prav tako lahko fizične osebe, ki delujejo v okviru pravnih oseb, predlagajo pravno osebo, v okviru katere delujejo oziroma so člani, vendar pod pogojem, da predlagatelj pravne osebe ni nosilec funkcije ali zaposlen v okviru pravne osebe.
Posamezni predlagatelj lahko predloži več predlogov.
K predlogu za državno priznanje je potrebno priložiti predhodno soglasje kandidata. To velja tako za fizično osebo in v primeru pravne osebe, soglasje njenega zakonitega zastopnika.
3. Vrste državnih priznanj
Vrste državnih priznanj, za katere se lahko poda predlog, so:
– Državno priznanje za prispevek k uveljavljanju mladinskega sektorja;
– Državno priznanje za izvedbo izredno uspešnega oziroma odmevnega in koristnega projekta v mladinskem sektorju;
– Državno priznanje za kakovostno in uspešno delo v daljšem časovnem obdobju v mladinskem sektorju.
Državno priznanje za prispevek k uveljavljanju mladinskega sektorja in državno priznanje za izvedbo izredno uspešnega oziroma odmevnega in koristnega projekta v mladinskem sektorju se lahko podeli fizičnim ali pravnim osebam, lahko tudi več fizičnim ali pravnim osebam, če je jasno razvidno skupno delovanje pri projektu.
Državno priznanje za prispevek k uveljavljanju mladinskega sektorja se podeljuje za programe ali dlje časa trajajoče aktivnosti, ki presegajo zgolj zaokroženo obliko projekta. V kolikor predlagatelji predlagajo projekte, ki so jasno strukturno in časovno določljivi ter enkratni, se za take primere predlaga in podeljuje državno priznanje za izvedbo izredno uspešnega oziroma odmevnega in koristnega projekta v mladinskem sektorju izvajanega v študijskem letu 21/22.
Državno priznanje za kakovostno in uspešno delo v daljšem časovnem obdobju v mladinskem sektorju se lahko podeli samo fizičnim osebam. Za daljše časovno obdobje šteje 10 ali več letno delovanje v mladinskem sektorju.
4. Prejemniki državnih priznanj
1. Prejemniki državnih priznanj so lahko fizične osebe, ki imajo stalno ali začasno prebivališče ali dovoljenje za bivanje v Republiki Sloveniji, in pravne osebe, ki imajo registriran sedež oziroma registrirano poslovanje poslovne enote oziroma podružnice v Republiki Sloveniji. Državno priznanje se lahko podeli tudi mladinskim organizacijam, ki so organizirane kot sestavni del pravne osebe iz prejšnjega stavka, če delujejo avtonomno v mladinskem sektorju v skladu z ZJIMS.
2. Državna priznanja se lahko podelijo fizičnim osebam, ki živijo v Sloveniji oziroma pravnim osebam, ki obstajajo in dejansko poslujejo v času izbire prejemnika.
5. Merila za podelitev državnih priznanj
Med predlaganimi kandidati bo strokovna komisija presojala med tistimi, ki bodo izpolnjevali vsaj dve merili, ki sta navedeni v nadaljevanju te točke. Najbolj primerne kandidate pa bo strokovna komisija izbrala z glasovanjem na podlagi poglobljene analize predlogov in razprave o njih. Presoja po posameznem merilu bo potekala na podlagi:
– vsebinske primernosti;
– aktualnosti;
– ustreznega obsega vsebin in aktivnosti ter prispevka.
Merila za presojo so:
1. Skladnost delovanja z načeli in vsebinami mladinskega dela:
Delovanje v mladinskem sektorju na področjih, kot jih opredeljuje 4. člen ZJIMS, skupaj in skladno z načeli demokratičnosti, pluralnosti, integralnosti, medgeneracijske solidarnosti, enakopravnosti, nediskriminacije in pravičnosti, večkulturnosti, medkulturnega dialoga, prostovoljstva, spodbujanja zdravega življenjskega sloga, spoštovanja življenja in okolja ter sodelovanja nevladnih organizacij pri upravljanju z javnimi zadevami.
2. Delovanje oziroma vpliv na ozaveščanje javnosti o pomenu mladinskega dela:
Ozaveščanje javnosti o pomenu mladinskega dela se lahko izkazuje skozi različne dogodke, spletne aktivnosti, kampanje, objave v medijih, gradiva, brošure in podobno, katerih namen je osveščati javnost o vlogi mladih v družbi, njihovih programih in projektih, še posebej tistih, ki spodbujajo aktivno državljanstvo mladih in njihovo soudeležbo. Prispevek je še toliko pomembnejši, če privede tudi do dejanskih sprememb v družbi ali izboljšanju pogojev za delo v mladinskem sektorju.
3. Pomemben vpliv na socialno – družbeno povezanost (kohezijo):
Vpliv na družbeno povezanost se izkazuje skozi solidarnostne aktivnosti, aktivnosti, ki vključujejo mlade z manj priložnostmi in jim omogočajo integracijo v družbo in vse druge aktivnosti, katerih namen je spodbujanje spoštovanja človekovih pravic, strpnosti v družbi, razumevanja in sodelovanja. Prispevek se lahko izkazuje tudi skozi aktivnosti, ki povezujejo organizacije, skupine ali posameznike v mladinskem sektorju.
4. Znatna razsežnost delovanja (multiplikativni učinek dela) projekta:
Multiplikativni učinek se izkazuje skozi analize, evalvacije, mnenja, kritike, iz katerih je razvidno, da so projekt oziroma različne aktivnosti imeli učinke na osebno raven mladih in na raven odnosov, so opolnomočili mlade za življenje, okrepili njihovo soudeležbo v družbi, olajšali prehod na trg dela in podobno. Prispevek se lahko izkazuje tudi skozi učinke, ki jih je imel projekt na organizacijo, lokalno skupnost ali je imel celo učinke na nacionalne sisteme ali zakonodajo.
5. Prispevek k razvoju mladinskega dela:
Prispevek k razvoju kakovosti mladinskega dela se izkazuje skozi aktivnosti, ki mladinsko delo utrjujejo pri njegovem poslanstvu z uporabo metod neformalnega izobraževanja. Prispevek k razvoju mladinskega dela se izkazuje tudi skozi aktivnosti za večjo usposobljenost mladinskih delavcev oziroma drugih nosilcev mladinskega dela. Prispevek se lahko izkazuje tudi kot razvijanje in uvajanje novih in inovativnih oblik mladinskega dela ter zagotavljanjem pogojev za njihovo uporabo.
6. Trajnostni oziroma dolgoročni učinek za soudeležbo mladih v družbeni skupnosti:
Gre za prispevek, ki se izkazuje z vključevanjem mladih v sistem reprezentativne demokracije in ustvarjanjem orodij za spodbujanje in vključevanje mladih v lokalne skupnosti, z razvijanjem sistemov za dialog z mladimi na lokalni ali nacionalni ravni ali s spodbujanjem vključevanja mladih iz različnih socialnih skupin v procese sodelovanja, načrtovanja, izvajanja ali ovrednotenja projektov na različnih področjih (varovanje okolja, možnosti izobraževanja, zaposlovanja, ohranjanja kulturne ali naravne dediščine ipd.).
7. Inovativnost:
Prispevek se izkazuje skozi aktivnosti za ustvarjanje spodbudnih okolij za mladinsko delo, ki izhajajo iz potreb in interesov mladih ter njim lastnega načina izražanja inovativnosti in družbene odgovornosti.
6. Razpisna dokumentacija: razpisna dokumentacija z obrazcem za predlog je dosegljiva na spletni strani Urada RS za mladino https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/urad-za-mladino/javne-objave/ in na podlagi zaprosila v tajništvu Urada RS za mladino osebno ali po elektronski pošti gp-ursm.mvi@gov.si. Tajništvo razpisovalca je na naslovu: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Urad RS za mladino, Kotnikova 38, 1000 Ljubljana.
7. Rok za predložitev predlogov in način predložitve: predlogi morajo prispeti na naslov Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Urad RS za mladino, Masarykova 16, 1000 Ljubljana, do dne 4. 10. 2023. Kot pravočasni se štejejo predlogi, ki so do polnoči tega dne oddani s priporočeno poštno pošiljko.
8. Opremljenost predloga
Predlog na ta javni razpis je potrebno poslati v zaprti ovojnici, na katerem mora biti vidna ustrezna označba:
»Ne odpiraj – Predlog za podelitev državnega priznanja«
Na ovojnici mora biti napisan polni naziv in naslov predlagatelja.
Veljaven bo predlog, ki bo pravilno opremljen in pravočasno predložen razpisovalcu. Neveljavni predlogi (nepravilno opremljeni in/ali nepravočasno prispeli) bodo vrnjeni predlagateljem.
9. Odpiranje in pregled predlogov: odpiranje in pregled predlogov bo potekalo predvidoma v torek, 10. 10. 2023, v prostorih Urada RS za mladino. Odpiranje predlogov ne bo javno.
10. Postopek izbire: postopek izbire bo izvedla strokovna komisija za podelitev državnih priznanj, imenovana s strani ministra, pristojnega za mladino. Strokovna komisija bo pregledala prispele predloge, ugotovila pravilnost, pravočasnost in popolnost vloženih predlogov. Strokovna komisija bo pozvala tiste predlagatelje, katerih predlogi bodo nepopolni, da jih dopolnijo v 8 dneh od poziva. Strokovna komisija bo glasovala o predlaganih kandidatih na podlagi temeljite analize predlogov in razprave o njih. Sprejeti bodo predlogi, za katere je glasovala večina članov strokovne komisije.
11. Dodatne informacije: zainteresirani predlagatelji se lahko vsak delovni dan, med 10. in 12. uro, obrnejo na tajništvo Urada RS za mladino za morebitna telefonska pojasnila (tel. 01/400-56-00).
