Št. 38144-1/2023/1 Ob-3310/23, Stran 2031
Na podlagi 50. in 56. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 130/22 in 18/23 – ZDU-1O) direktor Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije izdaja
o uvedbi javnega razpisa z javno dražbo za dodelitev radijskih frekvenc v radiofrekvenčnih pasovih 2300 MHz in 3600 MHz za lokalno uporabo
1 Predmet javnega razpisa
1.1 Cilji
Javni razpis zasleduje naslednje cilje, ki so skladni z 259. do 261. členom ZEKom-2 in štirimi glavnimi točkami digitalnega kompasa do leta 2030: evropska pot v digitalno desetletje, in sicer:
– dati na razpolago zadostno količino spektra,
– učinkovito uporabiti radiofrekvenčni spekter za dosego največjega možnega družbeno ekonomskega napredka,
– s pomočjo naprednih tehnologij ustvariti pogoje za gradnjo lokalnih in regionalnih celičnih radijskih sistemov naprednih namenskih storitev poslovnih uporabnikov (oziroma za t. i. vertikale) in zagotoviti digitalno vključenost lokalnega prebivalstva na čim večjem odstotku ozemlja,
– slediti najrazvitejšim državam sveta pri uvedbi Industrije 4.0 in inteligentne povezljivosti z namenom povečanja družbeno ekonomske blaginje državljanov Republike Slovenije (posebno nova delovna mesta v različnih vejah industrije v letih 2025–2030),
– spodbujati naložbe in razvoj,
– ohraniti in spodbujati razvoj učinkovite konkurence na trgih storitev brezžičnih elektronskih komunikacij.
1.2 Radijske frekvence, ki so predmet tega javnega razpisa
Predmet tega javnega razpisa z javno dražbo je prosti del radiofrekvenčnih pasov 2300 MHz in 3600 MHz za lokalno uporabo po geografskih območjih. Vsi frekvenčni pasovi so tehnološko nevtralni, namenjeni za zagotavljanje brezžičnih širokopasovnih elektronskih komunikacijskih storitev za lokalno uporabo in/ali PMSE, prednostno za vertikale.
Predmet tega javnega razpisa predstavljajo naslednje radijske frekvence:
– 2300–2320 MHz in 2390–2400 MHz neparni TDD pas (v nadaljnjem besedilu: frekvenčni pas 2300 MHz),
– 3400–3420 MHz neparni TDD pas (v nadaljnjem besedilu: frekvenčni pas 3600 MHz).
Razpoložljivi spekter posameznih frekvenčnih pasov, ki je predmet tega javnega razpisa, je razdeljen na bloke po geografskih območjih.
Tabela 1-1: Frekvence, ki so na voljo v postopku javnega razpisa
Frekvenčni pas | Blok | Frekvence od … do … [MHz] | Pasovna širina [MHz] | Razpoložljivost za uporabo |
2300 MHz | BA1 | 2300–2320 | 1 x 20 | od podelitve do 1. 1. 2042* |
2300 MHz | BA2 | 2390–2400 | 1 x 10 | od podelitve do 1. 1. 2042* |
3600 MHz | BB | 3400–3420 | 1 x 20 | od podelitve do 15. 6. 2041* |
* Usklajen datum izteka v frekvenčnem pasu 2300 MHz in 3600 MHz (pri čemer veljavnost odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc (v nadaljevanju: ODRF) na podlagi javnega razpisa z javno dražbo za dodelitev radijskih frekvenc za zagotavljanje javnih komunikacijskih storitev končnim uporabnikom v radiofrekvenčnih pasovih 700 MHz, 1500 MHz, 2100 MHz, 2300 MHz, 3600 MHz in 26 GHz (v nadaljevanju: večfrekvenčna dražba 2021) za pas 2300 MHz izteče 1. 1. 2037, za pas 3600 MHz pa 15. 6. 2036 ter je skladno s 308. členom ZEKom-2 možnost podaljšanja veljavnosti ODRF za 5 let).
Predmetne radijske frekvence se v skladu s tretjim odstavkom 66. člena ZEKom-2 podeljujejo za 20 let, pri čemer lahko Agencija za komunikacijske omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljevanju: agencija) prilagodi trajanje pravic uporabe z namenom, da zagotovi sočasen iztek obdobja trajanja pravic v enem ali več radiofrekvenčnih pasovih. Glede na navedeno je agencija čas trajanja pravic uporabe prilagodila izteku veljavnosti ODRF, izdanih na podlagi večfrekvenčne dražbe 2021, ki za pas 2300 MHz izteče 1. 1. 2037, za pas 3600 MHz pa 15. 6. 2036 in jih je skladno s 308. členom ZEKom-2 mogoče podaljšati za pet let.
Radijske frekvence, ki so predmet tega javnega razpisa, so na voljo v geografskih območjih oziroma občinah, kot je opisano v poglavju A.5.1 (Geografska območja) razpisne dokumentacije tega javnega razpisa.
1.2.1 Frekvenčni pas 2300 MHz
Frekvenčni pas 2300 MHz vključuje skupno 30 MHz neparnega spektra, in sicer 1 x 20 MHz v spodnjem delu pasu 2300 MHz (2300 MHz BA1) med 2300 in 2320 MHz in 1 x 10 MHz v zgornjem delu 2300 MHz (2300 MHz BA2) med 2390 in 2400 MHz. Predmet javnega razpisa sta neparna bloka TDD, in sicer BA1 (2300–2320 MHz) in BA2 (2390–2400 MHz) za prizemne sisteme, ki lahko v skladu z ECC DEC(14)02 in v skladu z ostalimi dokumenti iz poglavja H (Tehnične zahteve zagotavljanja storitev) razpisne dokumentacije zagotavljajo brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve za lokalno uporabo na območju Republike Slovenije, za obdobje od podelitve do 1. 1. 2042.
Tabela 1-2: Bloki, ki bodo na voljo v frekvenčnem pasu 2300 MHz
Oznaka bloka | Frekvence | Pasovna širina |
BA1 | 2300–2320 MHz | 1 x 20 MHz |
BA2 | 2390–2400 MHz | 1 x 10 MHz |
Specifične tehnične pogoje in omejitve uporabe navedenega frekvenčnega spektra obravnava poglavje A.5.2.1 razpisne dokumentacije tega javnega razpisa.
1.2.2 Frekvenčni pas 3600 MHz
Frekvenčni pas 3600 MHz vključuje 1 x 20 MHz neparnega frekvenčnega spektra med 3400 MHz in 3420 MHz (3600 MHz). Predmet javnega razpisa je blok BB (3400–3420 MHz, pri čemer je spodnjih 10 MHz (3400–3410 MHz) z omejitvami za zaščito radiolokacijske storitve) za prizemne sisteme, ki lahko zagotavljajo brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve za lokalno uporabo, v skladu z:
– Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2019/235 z dne 24. januarja 2019 o spremembi Odločbe 2008/411/ES glede posodobitve ustreznih tehničnih pogojev za frekvenčni pas 3400–3800 MHz,
– Izvedbenim sklepom Komisije 2014/276/EU z dne 2. maja 2014 o spremembi Odločbe 2008/411/ES o uskladitvi frekvenčnega pasu 3400–3800 MHz za prizemne sisteme, ki lahko v Skupnosti zagotavljajo elektronske komunikacijske storitve MHz,
– Odločbo Komisije 2008/411/ES z dne 21. maja 2008 o uskladitvi frekvenčnega pasu 3400–3800 MHz za prizemne sisteme, ki lahko v Skupnosti zagotavljajo elektronske komunikacijske storitve, z omejitvami iz tabele 6 dodatka za države z radarji pod 3400 MHz Izvedbenega sklepa (EU) 2019/235
– in ostalimi dokumenti iz poglavja H (Tehnične zahteve zagotavljanja storitev) razpisne dokumentacije,
za obdobje od dodelitve do 15. 6. 2041. Agencija bo ponudniku, ki bo pridobil frekvenčni spekter 3410–3420 MHz, brezplačno dodelila tudi frekvenčni spekter 3400–3410 MHz z zgoraj navedenimi omejitvami.
Tabela 1-3: Bloki, ki bodo na voljo v frekvenčnem pasu 3600 MHz
Oznaka bloka | Frekvence | Pasovna širina |
BB | 3400–3420 MHz | 1 x 20 MHz* |
*Blok BB vključuje spodnjih 10 MHz (3400–3410 MHz) z omejitvami za zaščito radiolokacijske storitve
Specifične tehnične pogoje in omejitve uporabe frekvenčnega spektra obravnava poglavje A.5.2.2 razpisne dokumentacije.
1.3 Omejitve pravic uporabe radijskih frekvenc
1.3.1 Spektralne kape
Za namen izbora na predmetnem javnem razpisu v prvi fazi in ločeno v drugi fazi velja naslednja spektralna kapa:
– 1 blok za posamezno občino.
Spektralne kape iz večfrekvenčne javne dražbe 2021 za ta javni razpis ne veljajo.
1.3.2 Prenos pravice do uporabe radijskih frekvenc ali oddaja pravice v najem
Pri prenosu pravice do uporabe radijskih frekvenc ali oddaje v najem po 69. členu ZEKom-2 bodo veljale vse obveznosti, opisane v poglavju A.7 (Pogoji in zahteve javnega razpisa) razpisne dokumentacije.
Ponudnikom, ki bodo v prvi fazi javnega razpisa uspeli pridobiti spekter, bo prenos pravice do uporabe teh radijskih frekvenc (ali oddaja pravice v najem) dovoljen zgolj na fizične ali pravne osebe, ki bodo v času prenosa pravic v celoti izpolnjevale pogoje za pridobitev frekvenčnega spektra, kot veljajo za ponudnike, ki lahko sodelujejo v prvi fazi javnega razpisa.
2 Pogoji in zahteve javnega razpisa, ki jih mora izpolnjevati ponudnik
Posamezni ponudnik se lahko kvalificira na javno dražbo, če izpolnjuje pogoje in zahteve, kot so opredeljeni v poglavjih A.7.1 (Pogoji javnega razpisa, ki jih mora izpolnjevati ponudnik), A.7.2 (Pogoji za uvrstitev na javno dražbo) in A.7.3 (Zahteve javnega razpisa) razpisne dokumentacije.
2.1 Pogoji javnega razpisa, ki jih mora izpolnjevati ponudnik
Za izpolnjevanje pogojev javnega razpisa mora ponudnik:
1. predložiti popolno in pravilno ponudbo, ki vključuje naslednje dokumente v spodaj določenem vrstnem redu:
– Ponudba na javni razpis (obrazec I.1),
– Pooblastilo za podpis ponudbe (obrazec I.2),
– Izhodiščna ponudba (obrazec I.3),
– Dodatne dokumente opredeljene v poglavju C.2 razpisne dokumentacije, kadar je ponudnik konzorcij, skupni podjem, združenje podjetij ali druga oblika skupnega sodelovanja in/ali ponudnik ni registriran oziroma ni rezident v Republiki Sloveniji.
2. imeti poravnane vse zapadle obveznosti do agencije, ki niso predmet spora pred sodišči,
3. biti plačilno sposoben, zoper njega ves čas trajanja predmetnega razpisa ne sme biti začet postopek prisilne poravnave, stečaja ali prisilnega prenehanja.
Vse podrobnosti v zvezi z navedenimi pogoji opredeljuje razpisna dokumentacija.
2.2 Zahteve javnega razpisa
Zahteve predmetnega javnega razpisa so:
– varovanje zaupnosti informacij,
– prepoved nedovoljenega dogovarjanja,
– ohranjanje lastniške strukture ponudnika (poglavje A.7.3.3 razpisne dokumentacije),
– dodatne obveznosti, ki jih ponudnik prevzema na tem javnem razpisu (poglavje A.7.4 razpisne dokumentacije).
2.2.1 Varovanje zaupnosti informacij
Ponudnik mora kot zaupne obravnavati vse informacije, ki jih prejme s strani agencije v okviru postopka. Predvsem ne sme sporočati vsebine in podatkov iz sklepa o izbiri dražiteljev, ali kateregakoli drugega sklepa v okviru postopka javnega razpisa, svojih namer glede povpraševanja po spektru ali ponudb, ki jih bo podal v okviru javnega razpisa ali javne dražbe.
Obveznost, da se kot zaupne obravnavajo vse informacije, prejete s strani agencije, velja do izdaje pisnega sklepa iz šestega odstavka 57. člena ZEKom-2. Zahteve glede zaupnosti veljajo tudi za ponudnike, ki niso postali dražitelji in tiste dražitelje, ki so bili tekom postopka javne dražbe izključeni. Tudi za te velja zaupnost obravnave informacij vse do trenutka, ko se uspešnemu dražitelju izda sklep iz šestega odstavka 57. člena ZEKom-2.
Če ponudnik ali dražitelj krši navedeno zahtevo, se ga izključi iz javnega razpisa oziroma javne dražbe in se mu ne vrne že vplačanih zneskov akontacije administrativnih stroškov.
2.2.2 Prepoved nedovoljenega dogovarjanja
Ponudniki tekom celotnega postopka javnega razpisa ne smejo sklepati dogovorov ali delovati na kakršenkoli drugi način, ki bi lahko ogrozil izvedbo postopka javnega razpisa v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije in sklepa o uvedbi javnega razpisa.
Ponudnikom je prepovedano medsebojno vzpostavljanje neposrednih ali posrednih stikov ali izmenjevanje informacij z namenom vplivanja na rezultat razpisnega postopka.
Med nedovoljeno dogovarjanje oziroma delovanje med javnim razpisom sodi med drugim še posebej:
– vsako usklajevanje med ponudniki, zlasti z namenom vplivanja na potek ali rezultate razpisnega postopka,
– razkritje katerihkoli informacij glede sodelovanja v postopku javnega razpisa,
– razkritje zneskov ali strategij draženja ali drugih izjav, ki bi lahko vplivale na sodelovanje ali draženje s strani tretjih oseb,
– vse objave, ki bi lahko kakorkoli razkrivale načrtovane dejavnosti v okviru razpisnega postopka,
– usklajevanje draženja na javni dražbi.
Ponudniki, ki bodo ta pravila kršili, bodo lahko izključeni iz nadaljnjega postopka. Ker se javni razpis izvaja v treh fazah, bodo dražitelji, ki bodo usklajeno dražili v posamezni fazi, izločeni tako iz te faze, kot tudi iz naslednjih faz. Zahteve glede nedovoljenega dogovarjanja veljajo tudi za ponudnike, ki niso postali dražitelji in tiste dražitelje, ki bodo tekom postopka javne dražbe izključeni. Če ponudnik oziroma dražitelj krši prepoved glede zaupnosti informacij, se mu ne vrne vplačanih zneskov akontacije administrativnih stroškov.
Če se po zaključku postopka javnega razpisa oziroma po izdaji ODRF s strani pristojnih organov ugotovi, da je prišlo do takih dejanj, lahko agencija začne postopek razveljavitve izdanega ODRF. V tem primeru se imetniku ne povrne že plačanega zneska plačila za učinkovito rabo omejene naravne dobrine in plačanih administrativnih stroškov.
2.2.3 Ohranjanje lastniške strukture ponudnika
Ponudnik ne sme biti povezan z nobenim drugim ponudnikom prek lastništva, ki presega kontrolni delež. Za kontrolni delež se šteje lastniški delež v določeni družbi, ki presega 25 %. Vsi ponudniki morajo delovati kot neodvisni subjekti.
Ponudbo lahko oddajo tudi konzorciji, skupni podjemi, združenja podjetij ali druge oblike skupnega sodelovanja. V takih primerih je treba ponudbi priložiti podatke o razmerju med člani in podrobne podatke, kot so opredeljeni v poglavju A.7.3.3 razpisne dokumentacije.
Vsaka oblika skupnega sodelovanja na javnem razpisu se obravnava kot en subjekt, kar pomeni, da lahko skupina odda zgolj eno ponudbo. Ponudba mora vsebovati tudi podatke o lastniških strukturah vseh članov skupine. Član skupine ne sme nastopati hkrati kot samostojni ponudnik ali kot član druge skupine.
Če ima delež lastništva ponudnika v lasti oseba, ki ima vlogo skrbnika ali podobno vlogo za drugega ponudnika na tem javnem razpisu, je treba to navesti v ponudbi in predložiti podatke o dejanskem lastniku.
Od oddaje ponudbe do izdaje sklepa iz šestega odstavka 57. člena ZEKom-2 mora ponudnik ohraniti lastniško strukturo, kot jo je navedel v svoji ponudbi na javni razpis in se ne sme lastniško preoblikovati na način, ki bi predstavljal povezavo med njim in katerimkoli drugim ponudnikom ali ponudniki na javnem razpisu, kot je definirana v tem poglavju. V tem primeru namreč lastniška struktura takšnega ponudnika ne bo več ustrezala njegovim navedbam v ponudbi in zahtevam iz prvih dveh odstavkov tega poglavja, zato bo izločena iz nadaljnjega postopka. Navedene omejitve veljajo tudi za člane skupin.
V primeru, da na javnem razpisu uspe skupina, ki je oddala skupno ponudbo, se ODRF izda nosilcu skupnega sodelovanja oziroma vodilnemu pogodbeniku, kot je ta opredeljen v aktu o skupnem nastopu, ki je priložen ponudbi. Nosilec skupnega sodelovanja je posledično tudi odgovoren za izpolnjevanje vseh z ODRF naloženih obveznosti.
Agencija sme kadarkoli med postopkom javnega razpisa ponudnika pozvati, da poroča o svoji lastniški strukturi.
Če med pregledom ponudb komisija ugotovi, da med dvema ali več ponudniki, ki so svoje ponudbe oddali ločeno in ne kot skupina, med njimi pa obstaja povezava, kot je opisana zgoraj, obvesti o tem vse zadevne ponudnike ter od njih zahteva, da v roku, ki jim ga določi, pojasnijo, katera ponudba naj šteje za veljavno. Če tega ne pojasnijo, ali izberejo več različnih ponudb, bodo vse njihove predložene ponudbe izločene iz nadaljnjega postopka.
Če je povezava med dvema ali več ponudniki ugotovljena naknadno (že po preverjanju ponudb), ker prej zaradi nejasnih podatkov o strukturi lastništva ponudnika tega ni bilo mogoče ugotoviti, bodo vsi vpleteni ponudniki izključeni iz nadaljnjega postopka in izgubijo morebitni že pridobljeni spekter oziroma se jim razveljavi na tem javnem razpisu pridobljeni ODRF. V tem primeru se jim ne vrne že vplačanih zneskov akontacije administrativnih stroškov.
2.2.4 Dodatne obveznosti, ki jih ponudnik prevzema na javnem razpisu
2.2.4.1 Splošne obveznosti pokrivanja in ponujanja storitev
2.2.4.1.1 Splošne obveznosti pokrivanja in ponujanja storitev vertikal za lastne potrebe
Ponudnik, ki bo pridobil frekvenčni spekter po tem javnem razpisu v prvi fazi, bo moral z vsemi pridobljenimi radijskimi frekvencami, ki mu bodo dodeljene za lastne potrebe, zagotavljati storitve brezžičnih elektronskih komunikacij geografsko in terminsko, kot sledi v nadaljevanju:
– v dveh letih od začetka veljavnosti ODRF začeti uporabljati vsako od dodeljenih frekvenc, tako da pokrije vsaj 25 % območja svojega kampusa oziroma ključnih lokacij svojega linijskega omrežja oziroma če je vertikala občina, postaviti vsaj eno bazno postajo v svoji občini tako, da pokrije vsaj 5 % prebivalstva svoje občine,
– v treh letih od začetka veljavnosti ODRF z vsako od dodeljenih frekvenc zagotoviti pokrivanje 70 % območja svojega kampusa oziroma ključnih lokacij svojega linijskega omrežja, oziroma če je vertikala občina, zagotoviti pokrivanje 25 % prebivalstva svoje občine ali 10 % ozemlja svoje občine,
– v štirih letih od začetka veljavnosti ODRF z vsako od dodeljenih frekvenc zagotoviti pokrivanje 90 % območja svojega kampusa oziroma ključnih lokacij svojega linijskega omrežja, oziroma če je vertikala občina, zagotoviti pokrivanje 40 % prebivalstva svoje občine ali 20 % ozemlja svoje občine.
Če ponudnik, ki bo pridobil frekvenčni spekter po tem javnem razpisu v prvi fazi, svojih obveznosti ne izpolni pravočasno in sam ne poda vloge za razveljavitev, agencija po uradni dolžnosti prične s postopkom razveljavitve ODRF (71. člen ZEKom-2), brez povrnitve plačanih administrativnih stroškov in plačanega zneska za učinkovito rabo omejene naravne dobrine.
Če ta ponudnik navedenih obveznosti ne izpolni pravočasno in sam ne poda vloge za razveljavitev, bo agencija po uradni dolžnosti pričela s postopkom razveljavitve ODRF (71. člen ZEKom-2), brez povrnitve plačanih administrativnih stroškov in plačanega zneska za učinkovito rabo omejene naravne dobrine.
2.2.4.1.2 Splošne obveznosti pokrivanja in ponujanja storitev za komercialno zagotavljanje
Ponudnik, ki bo pridobil frekvenčni spekter po tem javnem razpisu za komercialno zagotavljanje storitev, bo moral z vsemi pridobljenimi radijskimi frekvencami, ki mu bodo dodeljene, zagotavljati storitve brezžičnih elektronskih komunikacij geografsko in terminsko, kot sledi v nadaljevanju:
– v dveh letih od začetka veljavnosti ODRF začeti uporabljati vsako od dodeljenih frekvenc, tako da:
– opcija 1) postavi vsaj 1 bazno postajo za vsako dodeljeno občino ali skupino občin tako, da pokrije vsako dodeljeno občino, in sicer vsaj 5 % njenega prebivalstva, ali
– opcija 2) pokrije vsaj 25 % območja kampusa oziroma ključnih lokacij linijskega omrežja vertikale, kateri zagotavlja storitev,
– v treh letih od začetka veljavnosti ODRF z vsako od dodeljenih frekvenc zagotoviti pokrivanje:
– opcija 1) 25 % prebivalstva v vsaki občini ali 10 % ozemlja v vsaki občini, ali
– opcija 2) 70 % območja kampusa oziroma ključnih lokacij linijskega omrežja vertikale, kateri zagotavlja storitev,
– v štirih letih od začetka veljavnosti ODRF z vsako od dodeljenih frekvenc zagotoviti pokrivanje:
– opcija 1) 40 % prebivalstva v vsaki občini ali 20 % ozemlja v vsaki občini, ali
– opcija 2) 90 % območja kampusa oziroma ključnih lokacij linijskega omrežja vertikale, kateri zagotavlja storitev.
Če imetnik ODRF, ki je pridobil ODRF v drugi ali tretji fazi, ne uspe podpisati pogodbe z vertikalo ali vertikala od pogodbe odstopi, za imetnika ODRF veljajo obveznosti komercialnega zagotavljanja storitev in obveznosti pokrivanja, ki se nanašajo na pokrivanje prebivalstva oziroma ozemlja občine (opcije 1).
Če imetnik ODRF zagotavlja storitve brezžičnih elektronskih komunikacij pod opcijami 2, mora do rokov iz alinej prvega odstavka tega poglavja agenciji posredovati veljavno ponudbo komercialnega zagotavljanja storitev brezžičnih elektronskih komunikacij in število aktivnih uporabnikov (SIM kartic).
Izpolnjevanje obveznosti je vezano na razpoložljivost terminalov in baznih postaj na trgu. Če terminalov in baznih postaj za posamezni radiofrekvenčni pas ni na voljo, mora imetnik ODRF v zvezi s tem predložiti dokaze. Agencija na osnovi relevantnih dokazov lahko preloži rok izpolnjevanja obveznosti.
2.2.4.1.3 Splošne obveznosti pokrivanja in ponujanja storitev, kadar je dovoljena uporaba za PMSE
PMSE vertikala, ki želi do 31. 12. 2029 uporabljati celotni pridobljeni spekter za ne-celične PMSE sisteme, mora vsako leto izkazati, da uporablja PMSE v vseh pridobljenih geografskih območjih vsaj 1/24 leta ali vsaj 5 x letno. Če uporablja del pridobljenega spektra za PMSE sistem, del pa za celična omrežja, mora vsako leto izkazati, da uporablja PMSE v vseh pridobljenih geografskih območjih vsaj 1 x letno. Dokazilo mora vsebovati ime dogodka, datum in čas trajanja dogodka, vertikala pa mora navedeno izkazati najkasneje do 31. 1. vsakega tekočega leta za preteklo koledarsko leto.
2.2.4.2 Obveznost dajanja podatkov in informacij agenciji
Ponudnik, ki bo pridobil frekvenčni spekter po tem javnem razpisu, bo moral dati agenciji na podlagi njene pisne zahteve na voljo vse podatke in informacije, s katerimi razpolaga, vključno z listinami in finančnimi podatki, ki jih agencija potrebuje za izvajanje svojih pristojnosti po ZEKom-2.
2.2.4.3 Pogoji souporabe
Z namenom zagotavljanja učinkovite uporabe radiofrekvenčnega spektra, za izboljšanje pokritosti in zmanjšanja posega v okolje, agencija spodbuja naslednje možnosti souporabe:
– souporabo pasivne ali aktivne infrastrukture, ki temelji na radiofrekvenčnem spektru, ali souporabo radiofrekvenčnega spektra,
– poslovne dogovore o dostopu do gostovanja,
– skupno postavitev infrastrukture za zagotavljanje omrežij in storitev, ki temeljijo na uporabi radiofrekvenčnega spektra.
Natančnejše zahteve in pogoji souporabe aktivne opreme in frekvenčnega spektra, vključno z dinamično souporabo spektra so opredeljene v poglavju A.7.4.3 razpisne dokumentacije.
2.2.4.4 Zahteve glede zagotavljanja varnosti
Ponudnik, ki bo na predmetnem javnem razpisu pridobil katerikoli radiofrekvenčni spekter, bo moral vzpostaviti, izvajati, vzdrževati in nenehno izboljševati ustrezne in sorazmerne organizacijske, tehnične in druge ukrepe, s katerimi bo zagotovil ustrezno obvladovanje tveganj za varnost informacijskih sistemov, omrežij, storitev in informacij.
Ukrepi bodo morali zagotavljati raven varnosti, primerno tveganju, ter odražati trenutno stanje tehnike, priporočil dobrih praks (npr. ENISA, NIST), sektorskih varnostnih priporočil (npr. GSMA) in upoštevati mednarodno priznane standarde s področja informacijske varnosti ter neprekinjenega poslovanja (npr. ISO/IEC, 3GPP, IETF, ITU).
Z namenom obvladovanja varnostnih tveganj in zagotavljanja visoke ravni razpoložljivosti, avtentičnosti, celovitosti ali zaupnosti omrežij in storitev ponudnika, shranjenih, prenesenih ali obdelanih podatkov ali povezanih storitev, ki so preko njegovega omrežja dostopne, bo moral imetnik ODRF po tem javnem razpisu pred uvajanjem ukrepov, povezanih z zagotavljanjem varnosti, izvesti in sistematično izvajati analizo tveganj z oceno sprejemljive ravni tveganj in to ustrezno dokumentirati.
Agencija lahko po uradni dolžnosti uvede postopek razveljavitve ODRF tudi v primeru, ko pristojen organ v postopku inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem zakonskih in podzakonskih obveznosti s področja varnosti omrežij ugotovi kršitve in jih imetnik ODRF po tem javnem razpisu ne odpravi skladno z ugotovitvami postopka in v postavljenem roku.
Iz obveznosti so izvzeti ponudniki, ki bodo frekvence iz ODRF uporabljali izključno za storitve brezžičnih elektronskih komunikacij za lastne potrebe, znotraj območja svojega kampusa, ključnih lokacij svojega linijskega omrežja oziroma svoje občine, brez povezav v javno omrežje.
3 Merilo za izbiro najugodnejše ponudbe
3.1 Način izbire najugodnejše ponudbe
Agencija bo uspešne ponudnike tako izbrala na podlagi ponujene cene za posamezen blok v posameznem geografskem območju.
Ker ponujena cena predstavlja edino merilo za izbiro najugodnejše ponudbe, lahko agencija po uspešnem javnem razpisu, skladno s prvim odstavkom 56. člena ZEKom-2, izvede javno dražbo. Pravila za njeno izvedbo so opredeljena v točki 4.1 tega sklepa.
Da se javna dražba lahko izvede, se morata nanjo uvrstiti vsaj dva ponudnika za določen blok v posameznem geografskem območju.
V primeru, da interes za določen blok izrazi samo en ponudnik, mu bo ta blok dodeljen po izklicni ceni. V primeru, da bo možno bloke dodeliti na osnovi razvrščanja skladno s poglavjem F.2 (Preverjanje obstoja presežnega povpraševanja) razpisne dokumentacije, bodo tudi ti bloki dodeljeni po izklicni ceni. Preostali bloki, za katere bo še vedno izkazano presežno povpraševanje, pa bodo ponujeni na dražbi. Javno dražbo vodi predsednik komisije iz drugega odstavka 49. člena ZEKom-2 (prvi odstavek 57. člena ZEKom-2).
Ponudnikom, ki bodo bloke pridobili po izklicni ceni, in uspešnim dražiteljem bo agencija izdala ODRF.
Imetniki ODRF bodo zavezanci za plačilo za učinkovito rabo omejene naravne dobrine v skladu s poglavjema F.2.4 (Uvedba upravnega postopka za bloke, za katere ni presežnega povpraševanja) in F.5.8 (Izdaja odločb o dodelitvi radijskih frekvenc) razpisne dokumentacije in zavezanci za plačilo letnega nadomestila za učinkovito rabo omejene naravne dobrine v skladu z veljavnimi predpisi kot povzema poglavjem F.4 (Letna nadomestila za uporabo radijskih frekvenc) razpisne dokumentacije.
3.2 Pogoji za uvrstitev na javno dražbo
Posamezni ponudnik se lahko kvalificira na javno dražbo, če izpolnjuje pogoje, opredeljene v poglavjih A.7.1, A.7.2 in A.7.3. razpisne dokumentacije, in ima poravnane administrative stroške za izvedbo javne dražbe (2. točka drugega odstavka 56. člena ZEKom-2), kot so opredeljeni v poglavju A.7.2 razpisne dokumentacije.
3.3 Najmanjše število ponudnikov
Da se javna dražba lahko izvede, se morata nanjo uvrstiti vsaj dva ponudnika za določen blok v posameznem geografskem območju. Če izrazi interes samo en ponudnik, mu bo blok dodeljen po izklicni ceni.
3.4 Najnižji znesek plačila za učinkovito rabo omejene naravne dobrine in način plačila
Agencija je najnižje zneske plačila za učinkovito rabo omejene naravne dobrine za 10 MHz in na 1000 prebivalcev določila s soglasjem Vlade Republike Slovenije, ki ga je ta podala v sklepu številka 38100-4/2023/4 z dne 25. 10. 2023. Z navedenim sklepom je Vlada Republike Slovenije potrdila najnižji znesek plačila za učinkovito rabo omejene naravne dobrine in način plačila nadomestila za učinkovito rabo omejene naravne dobrine, in sicer:
– za spekter za lastne potrebe vertikal 94,00 EUR/10 MHz/1000 prebivalcev, ki se v skladu s spodaj predstavljenim postopkom preračuna na občine,
– za spekter za komercialno zagotavljanje storitev, 430,00 EUR/10 MHz/1000 prebivalcev, ki se v skladu s spodaj predstavljenim postopkom preračuna na občine.
Upoštevaje navedeno je najnižji znesek plačila za učinkovito rabo omejene naravne dobrine (izklicna cena) za posamezen blok v posamezni občini preračunan kot je opisano v poglavju F.3 razpisne dokumentacije in znaša, kot prikazujeta prilogi J.4 (Izklicne cene za bloke po občinah v 1. fazi javnega razpisa) in J.5 (Izklicne cene za bloke po občinah v 2. fazi javnega razpisa) razpisne dokumentacije.
3.5 Letna nadomestila za uporabo radijskih frekvenc
Letna nadomestila za uporabo radijskih frekvenc se določajo skladno z 11. in 12. členom Splošnega akta o načinu izračuna plačil za uporabo radijskih frekvenc (Uradni list RS, št. 163/22) in so opredeljena v poglavju F.4 razpisne dokumentacije.
4 Postopek izbire uspešnih ponudnikov in izdaja ODRF
Agencija bo javni razpis z javno dražbo izvedla v treh fazah. Na predmetnem javnem razpisu so predvidene tri javne dražbe, in sicer v vsaki fazi javnega razpisa ena.
Skupaj so na javnem razpisu na voljo trije konkretni bloki, in sicer dva bloka v pasu 2300 MHz in en blok v pasu 3600 MHz, za vsako geografsko območje (poglavje A.5.1 razpisne dokumentacije).
Podatke o blokih podaja Tabela F 1 razpisne dokumentacije. Komisija bo v prvi fazi preverila interes vertikal po posameznih blokih v posameznih občinah. V primeru presežnega povpraševanja za določen blok v določeni občini bo izvedla javno dražbo, v nasprotnem primeru, bodo ponudniki te bloke dobili po izklicnih cenah.
Po zaključeni prvi fazi bo komisija ponudnike, ki so v obrazu I.1 razpisne dokumentacije izrazili interes za sodelovanje v drugi fazi, pisno pozvala za začetno ponudbo z obrazcem, ki bo enak obrazcu I.3 razpisne dokumentacije, a posodobljen za preostale razpoložljive bloke, da lahko izrazijo interes za le te. Tudi v tej fazi bo izvedla dražbo za bloke, za katere bo presežno povpraševanje. Kjer presežnega povpraševanja po blokih ne bo, jih bodo ponudniki pridobili po izklicnih cenah.
Po zaključeni drugi fazi bo komisija vse ponudnike, ki bodo v obrazcu I.1 razpisne dokumentacije razpisa označili, da želijo sodelovati v tretji fazi, pozvala za začetno ponudbo z obrazcem, ki bo enak obrazcu I.3 razpisne dokumentacije, a posodobljen za preostale razpoložljive bloke, da lahko izrazijo interes za le-te.
Tako bo komisija v tretji fazi pregledala interes in v primeru preseženega povpraševanja ravnala enako kot v prejšnjih dveh fazah. Če presežnega povpraševanja ne bo, bodo ponudniki te bloke pridobili po izklicnih cenah.
Prva, druga in tretja dražba se bodo opravile ne prej kot 20 dni in ne pozneje kot 30 dni po izdaji sklepov o izbiri dražiteljev (četrti odstavek 56. člena ZEKom-2).
Uporabljeni izrazi so opisani v poglavju F.1 razpisne dokumentacije. Podrobneje je postopek opisan v poglavju F.2 razpisne dokumentacije.
4.1 Podrobnejša pravila za izvedbo javne dražbe
4.1.1 Razpoložljivi bloki
1. Predmet javne dražbe so posamezni bloki v posamezni občini. Skupaj so na javni dražbi na voljo trije bloki, in sicer dva bloka v pasu 2300 MHz in en blok v pasu 3600 MHz za vsako geografsko območje. Podatke o blokih podaja Tabela 1-1.
4.1.2 Spektralne kape
2. Za zagotavljanje konkurence je agencija določila spektralne kape, predstavljene v točki 1.3.1 (Spektralne kape).
4.1.3 Lokacija in urnik dražbe
3. Dražba se izvede v prostorih, ki jih določi agencija.
4. Agencija po lastni presoji določi urnik izvedbe krogov prve, druge in tretje dražbe. Trajanje kroga ni določeno vnaprej. Kljub temu agencija predvideva, da posamezni krogi ne bodo trajali manj kot 15 minut ali več kot dve uri. Čas med krogi je v pristojnosti agencije in ga lahko spreminja brez predhodnega obvestila.
5. Vsi krogi bodo predvidoma izvedeni med 8.30 in 18. uro ob delovnih dneh v Sloveniji.
6. Zgornje omejitve glede števila krogov na dan ni.
7. Dražitelji bodo o času začetka kroga obveščeni vsaj 15 minut pred načrtovanim začetkom.
8. Agencija lahko po lastni presoji vnaprej objavi podrobnosti predvidenega urnika krogov za naslednji dan, vendar pa je tak urnik zgolj okviren in informativne narave. Okvirni razpored krogov ni zavezujoč in si agencija pridružuje pravico določanja urnika krogov po lastni presoji.
4.2 Potek dražbe
9. Dražba se bo izvedla v formatu napredne enostavne urne dražbe po pravilu prve cene, sestavljene pa bo iz enega ali več krogov. Število krogov bo odvisno od presežnega povpraševanja med dražbo.
10. Posamezen krog dražbe vključuje postopek oddajanja ponudb, ki mu sledi postopek določanja rezultatov. Ponudbe, ki so oddane predstavniku komisije, predstavljajo zavezujoče ponudbe za tisti krog.
11. Pri vodenju javne dražbe in vzdrževanju reda ima predsednik komisije, ki vodi javno dražbo, ali njegov namestnik, pooblastila uradne osebe v upravnem postopku v zvezi z vodenjem javne obravnave.
12. Vsak dražitelj bo ob izdaji sklepa o izbiri dražiteljev prejel natančnejši urnik in navodila za izvedbo javne dražbe.
13. Komisija bo za vsak krog pripravila obrazec v obliki zapisa xlsx in pdf, na katerem bo možno dražiti le za tiste bloke v tistih občinah, pri katerih je bilo v prejšnjem krogu še izkazano presežno povpraševanje.
14. Obrazec iz prejšnje točke bo vseboval tudi naslednje podatke:
– pridobljene bloke po občinah, ki jih je dražitelj že pridobil (v predhodnih krogih oziroma na podlagi Izhodiščne oziroma Začetne ponudbe, če ni bilo presežnega povpraševanja),
– za katere bloke, v katerih občinah je dražitelj upravičen dražiti v tem krogu,
– ceno kroga za vsak blok, za katerega je dražitelj še upravičen dražiti,
– podatke o obsegu presežnega povpraševanja v prejšnjem krogu za vsak blok (glej pravilo v točki 20) (pred prvim krogom vsake dražbe bo to izračunano na podlagi povpraševanja iz Izhodiščnih oziroma Začetnih ponudb). Za vse bloke, kjer ni presežnega povpraševanja, bo prikazana vrednost 0.
15. Dražitelj za določen krog izpolni prejeti obrazec v obliki zapisa xlsx, v katerem označi, ali bo kandidiral za razpoložljive bloke. Izpolnjen obrazec v obliki zapisa xlsx pretvori v obliko zapisa pdf in jo elektronsko podpiše.
16. V primeru neskladja med cenami v obrazcu v obliki zapisa pdf, ki ga je komisija pripravila za dani krog, in cenami na v elektronsko podpisanem obrazcu dražitelja, veljajo cene v obrazcu, ki ga je pripravila komisija. V primeru neskladja med obrazcem v obliki zapisa xlsx in obrazcem v obliki zapisa pdf, velja obrazec v obliki zapisa pdf.
17. Dražitelj ne more dražiti blokov, ki jih ni označil v Izhodiščni oziroma Začetni ponudbi oziroma jih ni označil v ponudbi za predhodni krog. V primeru, da to stori, se njegova ponudba za tak blok ne bo upoštevala.
18. Če dražitelj za določeni blok v določeni občini ne odda ponudbe, se šteje, da je izstopil iz draženja za dani blok v dani občini. V tem primeru lahko v obrazec zapiše izstopno ceno, po kateri bi bil še pripravljen pridobiti ta blok. Izstopna cena ne sme biti nižja od dosežene cene v prejšnjem krogu in ne sme biti višja od cene tega kroga. Če dražitelj ne vpiše izstopne cene, se šteje, da je odstopil od draženja za ta blok po ceni za prejšnji krog.
19. Dražitelj mora najkasneje do zaključka kroga oddati svojo ponudbo.
20. Predsednik komisije odpre ponudbe, preveri podpise in podatke prenese v dražbeno tabelo. V dražbeni tabeli so zbrane ponudbe vseh dražiteljev. Komisija na podlagi vnosa in pregleda ponudb dražiteljev ugotovi ali za posamezen blok v posamezni občini, v določenem krogu še obstaja presežno povpraševanje.
21. Dražba se nadaljuje z naslednjim krogom za tiste bloke, za katere obstaja presežno povpraševanje.
22. Za bloke, kjer ni presežnega povpraševanja, se dražba zaključi.
23. V primeru, da so v tekočem krogu za določeni blok v določeni občini odstopili vsi dražitelji, bo zmagal tisti dražitelj, ki je ob izstopu podal najvišjo izstopno ceno za ta blok. V primeru, da nobeden od dražiteljev ne poda izstopne cene oziroma dva ali več dražiteljev poda enako najvišjo izstopno ceno, bo v prvi in drugi fazi imel prednost dražitelj, katerega blok je v najmanjšem sprejemljivem izboru občin. V primeru, da imajo dva ali več dražiteljev blok v najmanjšem sprejemljivem izboru občin oziroma bloka nima v najmanjšem sprejemljivem izboru noben dražitelj, o zmagovalcu odloča žreb. Predsednik komisije pozove predstavnike teh dražiteljev, da prisostvujejo žrebu. Žrebanje se bo snemalo. Imena dražiteljev, ki so izrazili interes za enako najvišjo ponudbo, komisija napiše na liste in vsakega posebej vloži v svojo ovojnico. Ovojnice se premeša in predsednik komisije izžreba eno ovojnico, v kateri je ime uspešnega dražitelja.
24. Ko se dražba zaključi, vsak uspešni dražitelj pridobi blok, v zvezi s katerim je uspel na javni dražbi, po končni ceni. To pomeni, da bo moral uspešni dražitelj za posamezni blok v posamezni občini plačati doseženi znesek kot plačilo za učinkovito rabo omejene naravne dobrine.
25. Postopek dražbe se konča, ko predsednik komisije za bloke, ki so bili predmet draženja, ugotovi, da ni več presežnega povpraševanja. Na tej točki bodo vsem dražiteljem v obliki zapisa pdf posredovane naslednje informacije:
– seznam uspešnih dražiteljev,
– frekvenčne bloke v posameznih občinah, ki so bili dodeljeni vsakemu uspešnemu dražitelju,
– končna cena za vsak blok.
26. Ob zaključku dražbe predsednik razpisne komisije pripravi poročilo, v katerem so navedeni rezultati dražbe. V skladu s šestim odstavkom 57. člena ZEKom-2 bo dražitelj, ki bo na dražbi uspel, najkasneje v roku 3 dni po zaključku dražbe s sklepom obveščen o višini plačila za učinkovito rabo omejene naravne dobrine.
27. Dražitelj, ki bo na javni dražbi uspel, bo moral znesek za učinkovito rabo omejene naravne dobrine plačati v enkratnem znesku v roku 8 dni od prejema pisnega sklepa. O tem bo moral agenciji predložiti potrdilo o plačilu (s številko transakcijskega računa in sklicem).
28. Na predmetnem javnem razpisu bo izbran tisti dražitelj, ki bo na javni dražbi uspel in v predpisanem roku plačal plačilo za učinkovito rabo omejene naravne dobrine (deveti odstavek 57. člena ZEKom-2). V primeru neplačila uspešnega dražitelja za določen blok v dani občini, bo dani blok pridobil dražitelj, ki bi bil uspešni dražitelj, v primeru, če se neplačnik dražbe ne bi udeležil, in plača skladno s pravilom dražbe 23. V tem primeru se ponovi postopek iz točk 23 do 27. Za neplačnika bo agencija smiselno uporabila pravilo dražbe 52 iz točke 4.6 (Kršitev pravil dražbe).
4.2.1 Prva dražba
29. V prvi dražbi sodelujejo le vertikale, ki so podale interes, da želijo sodelovati v prvi fazi javnega razpisa.
30. Komisija bo izvedla prvo dražbo za vse bloke, kjer bo obstajalo presežno povpraševanje. Izhodiščna ponudba ob začetku prve dražbe izhaja iz obrazca I.3 razpisne dokumentacije, v kateri dražitelj navede, katere bloke v katerih občinah je pripravljen pridobiti po izklicni ceni. To je, brez blokov, ki jih je ponudnik pridobil na osnovi razvrstitev oziroma kjer ni bilo presežnega povpraševanja. Pomeni dražiteljevo začetno povpraševanje na dražbi.
31. Izklicne cene so določene v prilogi J.4 (Izklicne cene za bloke po občinah v 1. fazi javnega razpisa) razpisne dokumentacije.
32. Dražitelj ne more pridobiti blokov iz najmanjšega sprejemljivega izbora občin za blok skladno z določili v poglavja C.2.4.1 razpisne dokumentacije, če ne pridobi vseh blokov v vseh občinah iz najmanjšega sprejemljivega izbora občin. Komisija ob koncu prve dražbe obvesti dražitelja o tem, ali je pridobil bloke v vseh občinah iz najmanjšega sprejemljivega izbora občin.
33. Prva dražba se bo izvedla skladno s pravili dražbe 9 do 28.
4.2.2 Druga dražba
34. Za vse bloke, ki bodo po zaključku prve faze ostali nepodeljeni, bo komisija ponudnikom, ki so na obrazcu I.1 razpisne dokumentacije označili interes za sodelovanje v drugi fazi, predvidoma v dveh delovnih dnevih po zaključku prve faze, posredovala obrazec I.3 razpisne dokumentacije, posodobljen za preostale razpoložljive bloke. Izklicne cene so določene v prilogi J.5 (Izklicne cene za bloke po občinah v 2. fazi javnega razpisa) razpisne dokumentacije.
35. Ponudnik v obrazcu I.3 razpisne dokumentacije, posodobljenim za preostale razpoložljive bloke, določi svojo začetno ponudbo, na način, da označi interes za preostale bloke in najmanjši sprejemljivi izbor občin, in sicer do roka, ki ga bo določila komisija in predvidoma ne bo daljši od dveh delovnih dni.
36. Začetna ponudba ob začetku druge dražbe izhaja iz obrazca I.3 razpisne dokumentacije, izpolnjenega za preostale razpoložljive bloke, vendar brez blokov, ki jih je ponudnik pridobil na osnovi razvrstitev oziroma kjer ni bilo presežnega povpraševanja. To je dražiteljevo začetno povpraševanje na drugi dražbi.
37. Komisija bo izvedla drugo dražbo za vse bloke, kjer bo obstajalo presežno povpraševanje.
38. Dražitelj ne more pridobiti blokov iz najmanjšega sprejemljivega izbora občin za blok skladno z določili v poglavja C.2.4.1 razpisne dokumentacije, če ne pridobi blokov v vseh občinah iz najmanjšega sprejemljivega izbora občin. Komisija ob koncu druge dražbe obvesti dražitelja o tem, ali je pridobil bloke v vseh občinah iz najmanjšega sprejemljivega izbora občin.
39. Druga dražba se bo izvedla skladno s pravili dražbe 9 do 28.
4.2.3 Tretja dražba
40. Za vse bloke, ki bodo po zaključku druge faze ostali nepodeljeni, bo komisija ponudnikom, ki so na obrazcu I.1 razpisne dokumentacije, označili interes za sodelovanje v tretji fazi, predvidoma v dveh delovnih dnevih po zaključku druge faze, posredovala obrazec I.3 razpisne dokumentacije, posodobljen za preostale razpoložljive bloke.
41. Izklicne cene v tretji dražbi bo določila komisija in ne bodo nižje od izklicnih cen na drugi dražbi.
42. Ponudnik v obrazcu I.3 razpisne dokumentacije, posodobljenim za preostale razpoložljive bloke, določi svojo Začetno ponudbo, na način, da označi interes za preostale bloke in sicer do roka, ki ga bo določila komisija in predvidoma ne bo daljši od dveh delovnih dni.
43. Začetna ponudba ob začetku tretje dražbe izhaja iz obrazca I.3 razpisne dokumentacije, posodobljenega za preostale razpoložljive bloke, v kateri dražitelj navede, za katere bloke v kateri občini je pripravljen pridobiti določen blok po izklicni ceni, brez blokov, kjer ni bilo presežnega povpraševanja. To je dražiteljevo začetno povpraševanje na tretji dražbi.
44. Komisija bo izvedla tretjo dražbo za vse bloke, kjer bo obstajalo presežno povpraševanje.
45. Tretja dražba se bo izvedla skladno s pravili dražbe 9 do 28.
4.3 Komunikacija
46. Komunikacija med dražitelji in komisijo poteka preko telefona ali e-pošte. Več informacij bo dražiteljem na voljo v navodilih za izvedbo javne dražbe iz točke 12.
47. Vsi telefonski klici se snemajo. Dražitelji se morajo predstaviti in strinjati, da se pogovor snema. Posnetki se hranijo vsaj šest mesecev ali dlje (v primeru morebitnih sporov po dražbi).
4.4 Tehnične težave
48. Dražitelj sporoči morebitne tehnične težave skladno s postopkom, opisanim v navodilih za izvedbo javne dražbe iz točke 12.
49. V primeru tehničnih težav v danem krogu s strani enega od dražiteljev ali tehničnih težav komisije v tem krogu, se krog razveljavi in ponovi. Dražitelji so o tem obveščeni skladno s postopkom, opisanim v navodilih za izvedbo javne dražbe iz točke 12.
4.5 Nedovoljeno dogovarjanje in preprečevanje izrivanja konkurence
50. Če predsednik komisije med javno dražbo glede na potek draženja ugotovi, da sta se dva ali več dražiteljev dogovorili o načinu draženja ali njegovem rezultatu oziroma dražijo usklajeno, te dražitelje izloči iz javne dražbe ter o tem izda pisni sklep. Zoper ta sklep ni možno samostojno sodno varstvo. Ponudbe izločenih dražiteljev se razveljavijo. V primeru, da se nedovoljeno dogovarjanje zgodi na drugi ali tretji dražbi, to ne vpliva na že pridobljeni spekter v predhodnih fazah, razen če komisija iz načina dogovarjanja lahko sklepa, da se je nedogovorjeno dogovarjanje zgodilo tudi v predhodnih fazah dražbe.
51. V takem primeru agencija zadrži že plačane zneske za pokritje administrativnih stroškov.
4.6 Kršitev pravil dražbe
52. Agencija lahko izključi dražitelja, ki krši pravila dražbe. Vse ponudbe tega dražitelja bodo razveljavljene. V primeru izključitve se dražitelju ne vrnejo že vplačani zneski akontacije administrativnih stroškov.
4.7 Izjemne okoliščine
53. V izjemnih okoliščinah lahko agencija kadarkoli med dražbo po lastni presoji:
– prestavi zaključek trenutnega kroga ali objavo rezultatov kroga;
– prerazporedi nadaljnje kroge;
– prekliče krog, ki trenutno poteka, ali krog, za katerega rezultati še niso bili objavljeni, in prerazporedi ta krog;
– razveljavi enega ali več krogov in v njih oddane ponudbe ter ponovno prične dražbo razveljavljenih krogov in/ali
– razveljavi vse ponudbe, prejete na dražbi, in bodisi prekine dražbo bodisi jo ponovno začne.
54. Agencija odloči, ali je prišlo do izjemnih okoliščin. Izjemne okoliščine so lahko poleg na primer elementarnih nesreč, izrednih stanj, izpada elektrike ipd. tudi sum morebitnega nedovoljenega dogovarjanja med dražitelji in drugih morebitnih nepredvidenih okoliščin pri poteku dražbe.
4.8 Izdaja odločb o dodelitvi radijskih frekvenc
55. V skladu z drugim odstavkom 60. člena ZEKom-2 se upravni postopek izdaje ODRF uvede šele potem, ko dražitelj, ki je na javni dražbi uspel, plača znesek za učinkovito rabo omejene naravne dobrine (v skladu s pravilom iz točke 27). Ker javni razpis poteka v treh fazah, se upravni postopek začne po izteku roka za plačilo zneska za učinkovito rabo omejene naravne dobrine po zaključku zadnje faze. V upravnem postopku izdaje ODRF imajo položaj stranke vsi ponudniki, ki so v roku predložili pravilno označene ponudbe za določeni blok v določenem geografskem območju.
56. Po zaključku tretje faze javnega razpisa, bo agencija dražiteljem izdala tudi pisni sklep, v katerem bo določila plačilo oziroma vračilo razlike administrativnih stroškov.
5 Rok in način predložitve ponudb
Ponudbe morajo biti naložene v elektronski obliki na spletno stran agencije: https://JR_2300_3600.akos-rs.si do 20. 12. 2023 do 10. ure in označene s »Ponudnik_PPP_ponudba–NE_ODPIRAJ.zip«. Ponudbe morajo biti pripravljene skladno s tem sklepom in razpisno dokumentacijo.
V primeru poškodovane datoteke, agencija ponudbe ne bo obravnavala.
Podrobnejše informacije v zvezi z načinom oddaje ponudb se nahajajo v razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa.
6 Javno odpiranje
Komisija bo izvedla javno odpiranje pravočasnih in pravilno označenih ponudb dne 20. 12. 2023 ob 14. uri po lokalnem času kraja sedeža agencije, in sicer v sejni sobi agencije (Stegne 7, Ljubljana, drugo nadstropje).
Podrobnejše informacije v zvezi z javnim odpiranjem se nahajajo v razpisni dokumentaciji.
7 Razpisna dokumentacija
Ponudnik, ki se prijavlja na javni razpis, mora predložiti popolno ponudbo v skladu s tem sklepom o uvedbi javnega razpisa in razpisno dokumentacijo, ki podaja podrobnejše informacije tega javnega razpisa in posamičnih točk predmetnega sklepa.
Razpisna dokumentacija je objavljena na spletnih straneh agencije: www.akos-rs.si.
8 Sprememba ali dopolnitev sklepa o uvedbi javnega razpisa in razpisne dokumentacije
Agencija lahko spremeni sklep o uvedbi javnega razpisa, ob tem pa mora glede na obseg sprememb v sklepu odločiti tudi o podaljšanju roka za oddajo ponudb. O vsaki spremembi morajo biti enakopravno in pregledno obveščeni vsi zainteresirani ponudniki. Morebitni novi sklep bo agencija objavila v Uradnem listu Republike Slovenije najpozneje sedem dni pred potekom roka, ki je bil določen za oddajo ponudb (šesti odstavek 50. člena ZEKom-2), ter na spletni strani agencije: www.akos-rs.si.
Agencija si pridržuje pravico do spremembe ali dopolnitve razpisne dokumentacije. Razpisna dokumentacija se v takem primeru spremeni oziroma dopolni z objavo spremembe oziroma dodatka na spletnih straneh agencije, vendar najkasneje do 8. 12. 2023. V primeru dodatkov k razpisni dokumentaciji je ponudnik dolžan slednje v celoti upoštevati pri oblikovanju svoje ponudbe.
9 Razveljavitev javnega razpisa: Agencija si pridržuje pravico, da kadarkoli do izdaje odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc na podlagi javnega razpisa, javni razpis razveljavi. Sklep o razveljavitvi javnega razpisa se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
10 Dodatne informacije in kontaktna oseba
Interesent, ki želi kakršnokoli pojasnilo v zvezi z razpisno dokumentacijo, postopkom javnega razpisa ali predmetom javnega razpisa, mora to zahtevati izključno v pisni obliki in slovenskem jeziku. Pisno zahtevo naslovi na agencijo (Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS, Stegne 7, 1000 Ljubljana) s pripisom »Pojasnila v zvezi javnim razpisom z javno dražbo za dodelitev radijskih frekvenc v radiofrekvenčnih pasovih 2300 MHz in 3600 MHz za lokalno uporabo« oziroma na elektronski poštni naslov: info.box@akos-rs.si.
Navedeno podrobneje definira razpisna dokumentacija v poglavju B.
Za dodatne informacije v zvezi z načinom zahtevanja in podajanja pojasnil je kontaktna oseba Gašper Gaberšek (elektronski naslov: gasper.gabersek@akos-rs.si).
11 Rok za izdajo odločb o dodelitvi radijskih frekvenc: Agencija bo izdala ODRF ob upoštevanju določil glede roka, kot je opredeljen v prvem odstavku 62. člena ZEKom-2 v skladu s poglavji F.2.4 in F.5.8 razpisne dokumentacije.
Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije
