Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11, 30/11 – Odl. US, 90/12, 111/13, 32/16, 21/18 – ZNOrg in 78/23 – ZUNPEOVE), 19. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 100/21) ter Obveznih elementov predloga za razglasitev nepremičnega kulturnega spomenika, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, z dne 24. 8. 2023, je Občinski svet Občine Brežice na 6. redni seji dne 21. 12. 2023 sprejel
o razglasitvi nepremičnega kulturnega spomenika Cerkev sv. Ožbolta v Pečicah za kulturni spomenik lokalnega pomena
Ta odlok ureja razglasitev Cerkve sv. Ožbolta v Pečicah za kulturni spomenik lokalnega pomena.
Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi nepremični kulturni spomenik Cerkev sv. Ožbolta v Pečicah, EŠD 3259 (v nadaljnjem besedilu: spomenik).
(1) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik, so:
– Cerkev stoji na vzpetini na južnem koncu vaškega jedra Pečic pri Podsredi in predstavlja ključen element gručaste vasi s tlorisno zasnovo iz prve polovice 19. stoletja.
– Današnja stavba je nastala na mestu podrte srednjeveške predhodnice. Pozidal jo je zidarski polir Bartholo del Meisser med letoma 1857 in 1863 po vzoru župnijske cerkve v Podsredi, ki je pripisana arhitektu Janezu Nepomuku Fuchsu. Ladja ovalnega tlorisa, s plitkima stranskima kapelama s posnetimi vogali ter s polkrožno zaključenim prezbiterijem in pevskim korom pod zahodnim zvonikom, predstavlja eno zadnjih novogradnje iz sredine 19. stoletja, ki posnemajo poznobaročne arhitekturne sheme na Štajerskem.
– Notranjo opremo predstavljajo posamezni kosi, ki so bili deloma preneseni iz starejše prednice: glavni oltar, posvečen sv. Ožbaltu in datiran v leto 1661, desni stranski oltar, posvečen sv. Antonu Puščavniku in datiran v leto 1669 ter levi stranski oltar, posvečen Lurški Materi božji, datiran v leto 1663. Iz stare cerkve se je ohranil še kip Pieta iz 17. stoletja, levo na slavoločni steni. Lesena oprema je nekoliko predelana in obogatena z dodatki 18. in 19. stoletja, deloma tudi dekorativno poslikavo prezbiterija, a bi z ustrezno konservatorsko-restavratorsko prenovo nedvoumno dopolnila videz južnoštajerske psevdobaročne podružnice.
– Baročni sta zakristijska omara ter pomožna omara v zakristiji, ki predstavlja redek primer še ohranjene baročne opreme pri nas. Iz stare cerkve sta bila v novo cerkev prenesena tudi kropilnika v zakristiji in ob glavnem portalu.
– Stavba je z opremo pomemben vir podatkov z znanstvenim potencialom tako iz tehničnega kot likovnega vidika.
(2) Spomenik se razglasi z namenom, da se zagotovita njegov nadaljnji obstoj in celovitost ter ohranijo naslednje varovane sestavine:
– Na zunanjščini vsi originalni stavbni členi: portal, okna z okenskimi profili, členitev sten z vsemi ometi (pilastri s kapiteli, venčni zidec), zvonik, razmerja med posameznimi enotami.
– V notranjščini: oboki z vsemi elementi obočnega sistema, členitev sten, členitev portala v zakristijo, oba kropilnika, osnovna tlorisna razdelitev notranjščine, vsi oltarji in lesena oprema z zidanimi menzami, stenske poslikave in morebiten prvotni tlak.
(1) Spomenik obsega nepremičnine parcele št. 1654 k. o. 1252 Križe in parcele št. 2252 k. o. 1252 Križe.
(2) Cerkev sv. Ožbolta v Pečicah se nahaja znotraj enote registrirane kulturne dediščine Pečice – Vaško jedro (EID-1-10547).
(3) Spomenik nima premičnin, ki so njegov sestavni del.
(1) Varstveni režim spomenika je namenjen spodbujanju trajnostne uporabe spomenika. To je uporabe spomenika na način in v obsegu, ki dolgoročno ne povzroča izgube njegovih kulturnih lastnosti, spodbujanju vzdržnega razvoja, s katerim se omogoča zadovoljevanje potreb sedanje generacije, ne da bi bila s tem okrnjena ohranitev spomenika za prihodnje generacije, spodbujanju dejavnosti in ravnanj, ki ohranjajo kulturne, socialne, gospodarske, znanstvene, izobraževalne in druge pomene spomenika, ohranjanju lastnosti, posebne narave in družbenega pomena ter njihove materialne substance.
(2) Dovoljeni so posegi v spomenik, ki upoštevajo in trajno ohranjajo varovane vrednote.
(3) Dovoljeni so posegi, ki omogočajo vzpostavitev trajnih gospodarskih temeljev za ohranitev spomenika ob spoštovanju njegove posebne narave in družbenega pomena.
(4) Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali vplivno območje je potrebno pridobiti predhodne kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Varstveni režim stavbe je namenjen ohranjanju njegovih varovanih enot, kot so:
– Tlorisna in višinska zasnova (gabariti);
– Gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova;
– Oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, barve fasad, fasadni detajli, portali, stenske slike);
– Funkcionalna zasnova notranjščine in pripadajočega zunanjega prostora (dostopi);
– Stavbno pohištvo in notranja oprema (oltarji, zakristijska omara in pomožna omara, kip Pieta);
– Ometi, členitve sten, poslikave oziroma stenske slike;
– Zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami zlasti v notranjščini pod današnjimi tlaki in okoli cerkve.
Ob predhodnem soglasju pristojne službe za varstvo kulturne dediščine je možno:
– Na osnovi predhodnih konservatorskih raziskav spremeniti dele posameznih objektov v kvalitetnejše oziroma bolj avtentično stanje;
– Izvajati vzdrževalna dela in konservatorsko-restavratorske posege;
– Izvajati znanstveno raziskovalna dela in arheološke raziskave;
– Spremeniti oziroma dopolniti konstrukcijsko zasnovo, če ni mogoče drugače zagotoviti statične stabilnosti objekta;
– Posegati v okolico objekta zaradi njegove boljše predstavitve;
– Predstavitev celote in posameznih zaščitenih elementov in dostopnost javnosti v meti, ki ne ogroža varovanje spomenika in njegovih spomeniških kvalitet ter ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti.
Označitev kulturnega spomenika se izvede v skladu z veljavnim pravilnikom o označevanju, na mestu, ki ne moti estetske ubranosti originalnih sestavin oziroma ne poškoduje originalnosti struktur.
Za vse posege v spomenik, razen če zakon ne določa drugače, je treba predhodno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje zavoda. Kulturno varstveno soglasje je potrebno pridobiti tudi v celotnem vplivnem območju.
Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja inšpektorat, pristojen za področje kulturne dediščine.
Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na parceli, navedeni v prvem odstavku 3. člena tega odloka.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 662-001/2023
Brežice, dne 21. decembra 2023
