Na podlagi 129. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3) (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE in 95/23 – ZIUOPZP) in 17. člena Statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 50/15, 20/17, 61/19 in 92/22) je Občinski svet Občine Kamnik na 6. seji dne 25. 10. 2023 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za EUP GČ-04-del – Godič nad gramoznico
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) za EUP GČ-04-del – Godič nad gramoznico (v nadaljevanju: OPPN).
(2) OPPN je izdelala družba URBI d.o.o., Oblikovanje prostora, Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, s številko projekta 2219.
(3) Identifikacijska številka OPPN v zbirki prostorskih aktov je 3249.
OPPN je namenjen določitvi prostorskih pogojev za umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnove projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, odstopanja od načrtovanih rešitev ter obveznosti investitorja.
(1) OPPN vsebuje tekstualni del, grafični del in spremljajoče gradivo.
(2) Tekstualni del OPPN vsebuje:
– uvodne določbe,
– območje OPPN,
– načrtovane prostorske ureditve,
– zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine in trajnostno rabo naravnih dobrin,
– rešitve in ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorskih ureditev ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN,
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev,
– prehodne in končne določbe.
(3) Grafični del OPPN obsega:
1.1 | Pregledna situacija s prikazom območja obdelave | M 1:1.000 |
1.2 | Izsek iz OPN Občine Kamnik | M 1:5.000 |
2.1 | Vplivi in povezave s sosednjimi območji | M 1:1.000 |
3.1 | Katastrski načrt z mejo območja | M 1:500 |
3.2 | Geodetski posnetek z mejo območja | M 1:500 |
4.1 | Zazidalna situacija s prikazom zelenih površin | M 1:500 |
4.2 | Karakteristični prerez | M 1:500 |
4.3 | Prometna situacija | M 1:500 |
4.4 | Situacija komunalne in energetske infrastrukture | M 1:500 |
4.5 | Elektroenergetsko napajanje | M 1:1.000 |
5.1. | Zakoličbena situacija | M 1:500 |
(4) Spremljajoče gradivo OPPN obsega:
– Izhodišča (strokovne podlage) za začetek postopka Občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za EUP GČ-04-del – Godič nad gramoznico.
– Sklep o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za EUP GČ-04-del – Godič nad gramoznico.
– Izvleček iz OPN Občine Kamnik.
– Prikaz stanja prostora.
– Strokovne podlage.
– Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora.
– Obrazložitev in utemeljitev OPPN.
– Povzetek za javnost.
– Izjavo odgovornega prostorskega načrtovalca.
(1) Območje OPPN obsega del, v Odloku o Občinskem prostorskem načrtu Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 86/15, 70/17 in 163/21; v nadaljevanju: OPN Občine Kamnik) opredeljene, enote urejanja prostora GČ-04 z namensko rabo SS – Stanovanjske površine in del enote urejanja prostora GČ-05 z namensko rabo SSe – območja stanovanjske prostostoječe gradnje pretežno družinskih hiš.
(2) Območje OPPN obsega parceli št. 365 in 372/2, obe k.o. 1894-Godič.
(3) Območje OPPN meri okvirno 2.952 m2 in je natančno določeno v grafičnem delu.
(4) Območje urejanja je prikazano na karti 1.1 Pregledna situacija s prikazom obdelave.
III. NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE
(načrtovana prostorska ureditev)
(1) Z OPPN je načrtovana prostorska ureditev dela EUP GČ-04 in dela EUP GČ-05 v skladu z usmeritvami OPN Občine Kamnik.
(2) Predmet urejanja je gradnja stanovanjskih objektov, gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov, ureditev skupne dovozne površine, gospodarske javne infrastrukture ter priključkov nanjo.
IV. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI OBMOČJI
(1) Območje urejanja z OPPN obsega del EUP GČ-04 – Godič nad gramoznico z namensko rabo SS – stanovanjske površine. Obravnavano območje meji na sosednje delno že pozidane površine s stanovanjskimi objekti, naj jugu meji na obstoječo javno pot – občinsko cesto, na zahodu pa na še nepozidana stavbna zemljišča.
(2) Načrtovana gradnja objektov se prometno navezuje na južni strani na javno pot – občinsko cesto in drugo gospodarsko javno infrastrukturo, ki poteka delno v koridorju ceste, delno pa v severnem delu preči obravnavano območje. Trase vodov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra bodo navezane na obstoječe vode in medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od drugih naravnih in grajenih struktur ter med gradnjo ustrezno zaščitene.
(3) Vplivi in povezave so prikazane na karti 2.1 Vplivi in povezave s sosednjimi območji.
V. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE OBJEKTOV IN PROSTORSKIH UREDITEV
(1) Območje urejanja obsega površine za gradnjo individualnih prosto stoječih stanovanjskih objektov manjših gostot in infrastrukturne ureditve območja.
(2) Območje stanovanjskega sosedstva se priključuje na javno pot – občinsko cesto in na drugo gospodarsko javno infrastrukturo.
(podrobnejša namenska raba prostora, dejavnosti in objekti)
(1) Na območju OPPN je z OPN Občine Kamnik določena namenska raba prostora SS – stanovanjske površine.
(2) Dopustne dejavnosti (v skladu z OPN Občine Kamnik) so:
– bivanje,
– pod posebnimi pogoji tudi spremljajoče dejavnosti, ki služijo tem območjem: centralne dejavnosti, gostinstvo in turizem (razen diskoteke in nočni bari), poslovne dejavnosti, trgovske dejavnosti (na drobno) in storitvene dejavnosti,
– dejavnosti, ki ne sodijo v obravnavano območje, so: proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo, avtomehanična delavnica, avtopralnica, druge dejavnosti, ki s svojim delovanjem povzročajo hrup, onesnaženje zraka, vode, svetlobno in drugo onesnaževanje, ki presega predpisane standarde kakovosti okolja.
(3) Posebni pogoji za spremljajoče dejavnosti in objekte so:
– da služijo zadovoljevanju vsakdanjih potreb lokalnih prebivalcev,
– da ne vplivajo moteče na bivanje,
– da se dejavnosti izvajajo izključno v objektu,
– da ne predstavljajo prevladujoče dejavnosti v objektu.
(4) Dopustni objekti in naprave (v skladu z OPN Občine Kamnik) so:
– enostanovanjske stavbe ali dvostanovanjske stavbe s spremljajočimi dejavnostmi,
– objekti, naprave in ureditve gospodarske javne infrastrukture (GJI) in priključkov na GJI,
– enostavni in nezahtevni objekti.
(1) V območju OPPN je dopustna novogradnja stanovanjskih objektov in infrastrukture ter enostavnih in nezahtevnih objektov. Po izgradnji načrtovanih gradenj so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, odstranitve in novogradnje objektov, spremembe namembnosti objektov ali delov objektov, v skladu z dopustnimi dejavnostmi in vrstami objektov.
(2) V območju OPPN so dopustne naslednje gradnje in postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov:
a) Majhna stavba (stavba majhnih dimenzij, v pritlični, enoetažni izvedbi, ki ni namenjena prebivanju):
– garaža, drvarnica, pokrita skladišča za lesna goriva, savna, fitnes, zimski vrt in podobni objekti.
b) Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (stavba majhnih dimenzij, v pritlični, enoetažni izvedbi, samostojna ali prislonjena k stavbi):
– lopa, uta, nadstrešek, manjša drvarnica, senčnica, letna kuhinja, manjša savna, manjši zimski vrt, vetrolov in podobno.
c) Enostavni objekti:
– ograja do višine 1,2 m, pri čemer ograja v križišču in ob uvozih na parcele ne sme segati v območje preglednega trikotnika,
– višinske razlike na zemljišču je treba premostiti s travnatimi brežinami. Izjemoma se višinske razlike lahko premostijo s podpornimi zidovi do višine 1,2 m. Gradnja podpornega zidu višjega od 1,2 m je dopustna, kadar obstaja nevarnost rušenja terena. Če je zaradi terenskih razmer višina podpornega zidu večja od 1,2 m, se praviloma izvede v terasah. Podporni zid mora biti obdelan z naravnimi materiali oziroma intenzivno ozelenjen.
d) Enostavni in nezahtevni objekti gospodarske javne infrastrukture in njih priključki.
e) Pomožni komunalni objekt, zbirni prostor z zabojniki odpadkov.
(3) Enostavni in nezahtevni objekti niso namenjeni bivanju.
(4) Pri postavitvi enostavnih in nezahtevnih objektov ni dopustno presegati faktorja zazidanosti gradbenih parcel.
(5) Na območju OPPN se lahko izvajajo vsa vzdrževalna dela v javno korist skladno s predpisi, ki urejajo prometno infrastrukturo.
(tipologija zazidave, tlorisi, višinski gabariti in etažnost)
(1) V območju obdelave veljajo naslednje urbanistične omejitve:
– GM – gradbena meja določa območje, ki ga predvideni stanovanjski objekti, razen enostavnih in nezahtevnih objektov, ograj, opornih zidov in infrastrukturnih objektov, ne smejo presegati, lahko pa se ga dotikajo ali so od njega odmaknjeni v notranjost,
– FZ – faktor zazidanosti,
– FZP – faktor zelenih površin,
– FI – faktor izrabe zemljišča.
(2) Po tipologiji zazidave so dopustne: individualne eno ali dvostanovanjske stavbe. Dvostanovanjske stavbe naj imajo zaprto notranje stopnišče in skupen vhod.
(3) Faktor zazidanosti zemljišča (FZ), v katerega se vštevajo tudi dopustni enostavni in nezahtevni objekti, je do max. 0,4.
(4) Faktor izrabe zemljišča (FI) je max. 0,8.
(5) Vsi objekti so etažnosti max. (K)+P+M ali (K)+P+1. Pri polnih etažah so upoštevane standardne višine stanovanjskih etaž 3,0 m (bruto). Klet ni obvezna, je pa dopustna, v kolikor to dopuščajo geomehanske razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost objektov. Kletna etaža je dopustna največ v površini tlorisa pritličja objekta. Faktor zelenih površin min. 20 %.
(6) V projektni dokumentaciji se določi kota ± 0,00 m pritličja vsakega objekta, ki pri vhodu v objekt ne presega + 0,30 m nad koto raščenega terena.
(pogoji za urbanistično oblikovanje)
(1) Razporeditev objektov je prikazana grafično na karti 4.1 Zazidalna situacija s prikazom zelenih površin. Velikost in lega objektov na navedenih grafičnih prikazih ni obvezujoča in je orientacijskega značaja, obvezujoči pogoji za lego objektov so odmiki (določeni v nadaljevanju) in prikazane gradbene meje stanovanjskih objektov.
(2) Odmiki osnovnih prostostoječih objektov od parcelnih mej so 4,0 m ali več, razen odmik od parcelne meje občinske ceste, ki znaša 5,0 m ali več, v primeru pridobitve soglasja upravljavca ceste pa je ta odmik lahko manjši.
(3) Odmik osnovnega prostostoječega objekta na parceli 4 od severne parcelne meje je 2,6 m.
(4) Odmiki osnovnih prostostoječih objektov od parcele skupnega funkcionalnega zemljišča so 2 m ali več.
(5) Odmiki pomožnih (enostavnih in nezahtevnih) objektov od medsosedskih parcelnih mej so 1,5 m ali več, s soglasjem soseda pa do parcelne meje.
(6) Odmik pomožnih (enostavnih in nezahtevnih) objektov na parceli 3 od južne parcelne meje je 2,9 m, s soglasjem soseda pa do parcelne meje.
(7) Odmiki pomožnih (enostavnih in nezahtevnih) objektov od parcele skupnega funkcionalnega zemljišča so 1,5 m ali več.
(8) Ograje, svetilke (ki niso del javne razsvetljave) in gospodarska javna infrastruktura se lahko gradijo do meje zemljiške parcele, na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo, vplivi in vzdrževanjem ne posega na sosednje zemljišče. Ograje in gospodarska javna infrastruktura se lahko gradijo na parcelno mejo, vendar le ob pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča.
(9) Odmiki opornih zidov, ograj in svetilk (ki niso del javne razsvetljave) morajo biti od asfaltnega roba ceste javne poti (občinske ceste) oddaljeni najmanj 1 m.
(10) Odmiki opornih zidov, ograj in svetilk (ki niso del javne razsvetljave) morajo biti od parcele skupnega funkcionalnega zemljišča oddaljeni najmanj 0,8 m.
(11) Med javno cesto ali drugo prometno javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma do ograje ali zapornice, ki zapira vozilom pot do parkirnih ali garažnih mest, je treba zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje.
(12) Novi objekti višinsko ne smejo presegati obstoječi objektov enake namembnosti v enoti urejanja prostora. Prav tako višina slemena ne sme presegati višin slemen sosednjih legalno zgrajenih objektov enake namembnosti
(13) Minimalno razmerje stranic tlorisa osnovnega objekta je 1:1,3. Dopustno je dodajanje volumnov na osnovni podolgovati tloris tako, da tvori obliko L.
(pogoji za arhitekturno oblikovanje)
(1) Strehe morajo biti simetrične dvokapnice z naklonom od 35 do 45 stopinj. Višina kolenčnega zidu v mansardi (K)+P+M je dopustna do višine 1 m nad stropno konstrukcijo zadnje polne etaže. Kolenčni zid podstrehe v primeru gradnje nadstropja (K)+P+1 ni dopusten.
(2) Sleme mora potekati v smeri daljše stranice tlorisa dvokapne strehe.
(3) Dovoljena so strešna okna v ravnini strehe. Dopustna je montaža sončnih zbiralnikov izključno v ravnini strešine.
(4) Dodatki na pročeljih (stolpiči, fasadni pomoli in večkotni izzidki) niso dopustni.
(5) Dopustne barve fasad so: bela, zemeljski in sivi toni ter umirjene pastelne barve; fluorescentne in druge žive barve niso dopustne; dovoljene so tudi lesene fasade.
(6) Klimatske naprave se locirajo tako, da negativni vplivi (hrup, veter, hlad) ne segajo do fasadnih odprtin sosednjih objektov (terasa, balkon, okna, vrata). Toplotne črpalke se postavi tako, da se negativni vplivi izničijo v pasu ob fasadi primarnega objekta.
(pogoji za zelene površine)
(1) Zelene površine se zagotavljajo v okviru predvidenih zemljiških parcel. Za zasaditev zelenih površin se morajo uporabljati neinvazivne travne, grmovne in drevesne vrste.
(2) Obvezna je zagotovitev zelenega pasu na južni strani območja, kjer območje meji na občinsko cesto.
(3) Ograje ob mejah z javnimi površinami so lahko ozelenjene ali žive meje iz avtohtone drevnine (npr. gaber, kalina, maklen). Žive meje, ozelenitve in zasaditve iz tujerodnih rastlinskih vrst niso dopustne (npr. thuja, lovorikovec). Zasaditev ne sme ovirati preglednega trikotnika priključka na javno cesto. Višina živih mej ob mejah javne površine ne sme presegati 1,6 m. Žive meje, ozelenjene ograje in druge zasaditve ob meji z javno površino je treba zasaditi in vzdrževati tako, da je 1 m pas ob meji z javno površino vedno prost in da je vzdrževanje žive meje, ozelenjene ograje in druge zasaditve možno z lastne parcele. V projektu DGD mora biti prikazana zasaditev ob mejah z javno površino.
(pogoji za mirujoči promet)
(1) Za vsako stanovanje je treba zagotoviti dve parkirni mesti na gradbeni parceli objekta. V primeru umestitve druge dopustne dejavnosti se število parkirnih mest uskladi skladno z zahtevami OPN Občine Kamnik. Parkirna mesta za potrebe objektov morajo biti v celoti zagotovljena na gradbeni parceli objekta. Parkirna mesta se lahko uredijo tudi v kletni ali pritlični etaži objekta. Parkirna mesta so lahko pokrita s pergolo ali izvedena kot garaže. Parkiranje za obiskovalce se uredi na manipulativnih površinah, ki so predvidene na posamezni parceli.
(2) Parkiranje na skupni dovozni površini z obračališčem – skupnem funkcionalnem zemljišču ni dopustno. Med parkirnimi mesti in javno površino mora biti zelenica minimalne širine 1 m.
VI. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV ZA GRADNJO PROMETNEGA OMREŽJA
(1) Območje OPPN se prometno navezuje na javno pot JP660564 Godič–Gramoznica–Urankar. Občina predvideva rekonstrukcijo obstoječe javne poti tako, da bo zagotavljala ustrezno pretočnost in varnost vsem udeležencem v prometu. Predvidena je minimalna širina javne poti 6 m, enostranska opremljenost s hodnikom za pešce širine 1,5 m, izgradnja kolesarske poti širine 2 m ter bankina širine 0,75 m. Območje javne poti ni predmet tega OPPN.
(2) Skupna dovozna površina – skupno funkcionalno zemljišče, po kateri bo urejen dostop do posameznih gradbenih parcel, mora biti minimalno širine 5 m (asfaltirana površina 4 m in 2 x 0,5 m bankine). Na severnem zaključku skupne funkcionalne površine je predvideno obračališče.
(3) Prikazani dovozi na posamezne parcele niso zavezujoči. Lokacije dovozov morajo biti skladne z zahtevami o številu in umeščanju parkirnih prostorov.
(4) Priključek na občinsko cesto – javno pot mora biti zgrajen skladno s predpisi o cestah ter v skladu s standardi, ki omogočajo dostop gasilskih in intervencijskih vozil (SIST DIN 14090) ter komunalnih vozil.
(5) Vsa križišča (priključek na javno pot in vsi dovozi na posamezne parcele stanovanjskih objektov) morajo zagotavljati in omogočati varno in nemoteno vključevanje prometa, zato v preglednem trikotniku ni dovoljeno graditi nobenih arhitektonskih ovir, saditi drevja, grmičevja ali postavljati predmete, s katerimi bi se zmanjšala preglednost.
(6) Prometna situacija je razvidna na karti št. 4.3 – Prometna situacija.
VII. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(skupne določbe o gospodarski javni infrastrukturi)
(1) Za izvedbo stanovanjske zazidave je treba dograditi javni vodovod, javno komunalno in padavinsko odpadno kanalizacijo.
(2) Trase vodov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra se medsebojno uskladijo z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od drugih naravnih in grajenih struktur ter se med gradnjo ustrezno zaščitijo.
(3) Pred gradnjo se obstoječa gospodarska javna infrastruktura zakoliči na kraju samem.
(4) Pred priključitvijo objektov na javno kanalizacijo je treba upravljavca javne kanalizacije zaprositi za priključitev in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
(5) Vodovod, komunalna in padavinska odpadna kanalizacija so grafično določeni na karti 4.4. Situacija komunalne in energetske infrastrukture. Prikaz priključkov na GJI ni zavezujoč in je orientacijskega značaja. Dopustna so odstopanja od grafično določene trase vodovoda, komunalne in padavinske odpadne kanalizacije. Dopustne so tudi druge povezave komunalne infrastrukture, če se s tem zagotovi racionalnejša ali tehnološko ugodnejša rešitev.
(1) V fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja naj se predvidi izgradnja krožno povezovalnega vodovoda, na katerega bodo priključeni predvideni objekti. Krožno povezovalni vod naj se priključi na obstoječi vodovod, ki poteka v občinski cesti na južnem delu območja in nato poteka po načrtovani skupni dovozni površini za 5 hiš z navezavo na obstoječi javni vod v občinski cesti na severnem delu območja.
(2) Stanovanjske stavbe morajo biti od vodovoda oddaljene najmanj 3 m. Enostavni in nezahtevni objekti iz točke a) in b) drugega odstavka 8. člena morajo biti od vodovoda oddaljeni najmanj 2 m. Oporni zidovi in ograje (enostavni objekti iz točke c) drugega odstavka 8. člena) oziroma druge arhitektonske ovire morajo biti od vodovoda oddaljeni najmanj 1 m.
(3) Zunanja ureditev mora biti na trasi distribucijskega in sekundarnega vodovodnega omrežja urejena tako, da bo na vsakem njegovem mestu možen dostop za mehanizacijo za potrebe obratovanja in vzdrževanja objektov in naprav.
(odvajanje komunalnih odpadnih vod)
(1) Pri načrtovanju se mora upoštevati odlok, ki ureja odvodnjavanje komunalne in padavinske vode v Občini Kamnik, uredbo, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, uredbo, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, uredbo, ki ureja emisije snovi in odvajanja padavinske vode z javnih cest in OPN Občine Kamnik.
(2) Obravnavano območje mora imeti urejeno ločeno odvajanje komunalne odpadne vode iz stanovanjskih objektov in padavinske vode s streh objektov, utrjenih površin in skupnega funkcionalnega zemljišča.
(3) Komunalna odpadna voda iz predvidenih objektov se mora preko skupnega sekundarnega voda priključiti na obstoječo javno kanalizacijo. Sekundarni vod kanalizacije se lahko priključi na gravitacijski vod kanalizacije PVC DN 250 (v revizijski jašek na parceli št. 1007/1 k.o. 1894-Godič) ali na tlačni vod kanalizacije v črpališče na parceli št. 365 k.o. 1894-Godič na vzhodnem delu območja. Predvidi naj se tehnično in ekonomsko ugodnejša varianta.
(4) Vsak objekt mora imeti svoj priključek na sekundarni vod. Kanalizacijski priključek poteka od zbirnega jaška uporabnika do priključnega mesta na sekundarnem omrežju. Zbirni jašek uporabnika mora biti lociran ob vstopu na stavbno parcelo.
(5) Objekti morajo biti od osi kanalizacije oddaljeni min. 3 m. Oporni zidovi in ograje (enostavni objekti iz točke c) drugega odstavka 8. člena) oziroma druge arhitektonske ovire morajo biti od osi javne kanalizacije oddaljeni najmanj 1 m. V varovalnem pasu 5 m od osi kanalizacije je prepovedana nasaditev drevesnih vrst, ki razširjajo koreninski sistem v globino in širino. Zunanja ureditev mora biti na trasi javnega kanalizacijskega omrežja urejena tako, da bo na vsakem njegovem mestu možen dostop za mehanizacijo za potrebe obratovanja in vzdrževanja objektov in naprav.
(odvajanje padavinskih odpadnih vod)
(1) Za padavinsko vodo iz strehe objekta in utrjenih površin se mora na investitorjevi parceli predvideti koncept zadrževanja meteornih vod na površini, jih shraniti v začasnih zadrževalnikih in očiščene porabiti za »zeleno vodo«, oziroma ponikati. Padavinske vode z manipulativnih in parkirnih površin se uredi preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj s koalescenčnimi filtri, ki naj bodo dimenzionirani ob upoštevanju velikosti prispevnih površin, intenziteti padavin in možne pričakovane količine naftnih derivatov.
(2) Skupno funkcionalno zemljišče je urejeno z muldo s ponikovalnicami preko lovilcev olj.
(1) Ravnanje s komunalnimi odpadki, urejenost zbirnih in prevzemnih mest ter dostop komunalnim vozilom morajo biti urejeni skladno s predmetnimi predpisi.
(2) Dovozna pot do prevzemnega mesta za komunalne odpadke mora biti urejena tako, da je omogočen neposreden in nemoten dostop s specialnimi komunalnimi vozili v dnevnem času in v vseh vremenskih razmerah. Dovozna pot do prevzemnega mora prenesti osne obremenitve komunalnega vozila, ki veljajo za lokalne ceste. Najmanjša svetla višina dostopne poti do prevzemnega mesta za komunalne odpadke mora biti 4 m, najmanjša svetla širina dostopne poti pa 3 m. Med prevzemnim mestom in mestom praznjenja zabojnikov ne sme biti ovir, ki bi onemogočale enostavno premikanje posod za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov (robniki, stopnice, škarpe, korita in podobno). Za enostavno premikanje so posode opremljene s kolesi.
(3) Za individualen stanovanjski objekt naj se zagotovi dovolj prostora za namestitev posod za ločeno zbiranje naslednjih vrst komunalnih odpadkov: mešani komunalni odpadki, biološko razgradljivi kuhinjski odpadki, mešana odpadna embalaža, papir in karton.
(4) Število in velikost zabojnikov za komunalne odpadke se določita skladno z normativi.
(5) Pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki ali posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, morajo z izvajalcem javne službe skleniti pogodbo, v kateri določijo način zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov. Navedene osebe morajo pogodbo skleniti v fazi pridobivanja uporabnega dovoljenja, najkasneje pa v roku 30 dni od začetka opravljanja dejavnosti oziroma od pridobitve pravice do uporabe objekta.
(6) Med gradnjo se uvede sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Oddani odpadki se spremljajo na evidenčnih listih in vodijo v predpisanih evidencah. Nevarni odpadki, v kolikor bi se pojavili, se skladiščijo v zaprti posodi in izročijo pooblaščenemu odjemalcu nevarnih odpadkov.
(7) Ravnanje s komunalnimi odpadki se izvaja v skladu z določili občinskega odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki.
Javna razsvetljava na območju OPPN ni predvidena. Dopustna je postavitev svetilk (ki niso del javne razsvetljave) višine največ 150 cm. Svetilke (ki niso del javne razsvetljave) morajo svetiti v tla in ne smejo osvetljevati sosednjih objektov.
(1) Preko obravnavnega območja poteka obstoječi nadzemni NN elektroenergetski vod. Gradnja objektov bo možna po delni ukinitvi in posledično demontaži obstoječega 20 kV daljnovoda z vključitvijo v 20 kV daljnovodni sistem.
(2) Za priključitev predvidenih objektov v distribucijsko omrežje bo potrebno: izvesti priključek, priključno mesto in zgraditi nov NN kabelski izvod do nove razdelilne omarice objektov, ki se nahaja na zemljišču posameznega objekta.
(3) Obstoječe omrežje NN elektro vodov se glede na pozidavo ustrezno zaščiti, prestavi in razširi na osnovi projektne rešitve v fazi projektiranja objektov. Vse stroške v zvezi s prestavitvami in gradnjo nosi investitor.
(4) Nizkonapetostno kabelsko omrežje mora biti v urbanih področjih zgrajeno kot kabelsko omrežje, položeno v PVC kabelski kanalizaciji v težki radialni izvedbi s povezovanjem prostostoječih razdelilnih omar. Zaščitni ukrep pred udarom pa mora biti s samodejnim odklopom napajanja.
(5) Po izdaji gradbenega dovoljenja in pred začetkom izgradnje energetske infrastrukture bo za napajanje predvidenih objektov treba pridobiti soglasje za priključitev za vsak posamezen objekt. V soglasju bodo natančno določeni vsi pogoji za priključitev le-teh na distribucijsko omrežje.
(telekomunikacijski vodi)
(1) Za predvideno zazidavo je potrebno predvideti izgradnjo TK kabelske kanalizacije in ustreznega TK omrežja. Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja in predhodno pridobiti mnenja upravljavcev teh obstoječih vodov k projektnim rešitvam.
(2) Za območje je potrebno zgraditi TK kabelsko kanalizacijo do posameznih stavb.
(3) Izvedba TK kabelske kanalizacije mora omogočati izvajalcu Univerzalne storitve možnost priklopa vseh objektov na območju. Za TK omrežje se koristijo koridorji GJI.
(4) Obstoječe omrežje TK se glede na pozidavo ustrezno zaščiti, prestavi in razširi na osnovi projektne rešitve v fazi projektiranja objektov. Pred pričetkom del mora investitor ali izvajalec del pisno naročiti zakoličbo obstoječega optičnega omrežja in nadzor nad gradnjo pri upravljavcu. Vse stroške v zvezi s prestavitvami, zakoličbo in gradnjo nosi investitor.
(5) Investitor mora pisno sporočiti upravljavca, da začenja z gradnjo oziroma izvajanjem del, in sicer najmanj 15 dni pred pričetkom del.
(ogrevanje in prezračevanje)
(1) Ogrevanje bo urejeno individualno in z upoštevanjem energetsko varčne gradnje. Vrste energentov, ki so dopustne, so plin, toplotne črpalke in drugi obnovljivi viri energije. Prezračevanje bo naravno, delno prisilno ali prisilno.
(2) V primeru ogrevanja objekta s toplotno črpalko sistema voda–voda, kjer je toplotni vir podtalna voda ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne zemeljske sonde, za kar je treba izvesti vrtino, si bo moral investitor pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE IN TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
(1) Posegi v tla se načrtujejo in izvajajo tako, da je prizadeta čim manjša površina tal. Pri gradnji se zagotovi gospodarno ravnanje s tlemi. Površine, ki so bile v času gradnje razgaljene, se ponovno zatravijo oziroma zasadijo.
(2) V projektni dokumentaciji se določi način uporabe rodovitnega dela prsti. Prst se odstrani in odloži tako, da se ohranita njena rodovitnost in količina ter po gradnji ponovno uporabi.
(3) Na odkopnih površinah se po zaključenih delih izvede protierozijske ukrepe, kot so zatravitev razgaljenih površin, odvodnjavanje padavinskih vod in sorodne ukrepe za preprečitev erozije.
(4) Območje ne leži na vodovarstvenem območju.
(5) Vsa padavinska voda se prioritetno ponika. Priporočeno je zbiranje padavinske vode in uporaba za zalivanje.
(6) Odvajanje in čiščenje padavinskih odpadnih voda s parkirišč in manipulativnih površin bo urejeno preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in lovilcev olj, ki morajo ustrezati standardu (SIST EN 858-2).
(1) Na območjih urejanja so dopustni posegi, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot ga dopušča uredba, ki določa mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju.
(2) Za območje OPPN se določa III. stopnja varstva pred hrupom.
(3) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko se zagotovi umestitev zunanjih enot toplotnih črpalk tako, da z uredbo, ki določa mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, predpisane mejne vrednosti kazalcev hrupa ne bodo presežene. Toplotne črpalke se s postavitvijo in ureditvijo ob njih načrtujejo tako, da negativni vplivi zaradi hrupa ne bodo segali na sosednja stavbna zemljišča z orientacijo in z zidanimi ovirami proti širjenju hrupa. Upošteva se celotne fasade stavb v bližini.
(varovanje kakovosti zunanjega zraka)
(1) Gradnja na obravnavanem območju se mora organizirati in izvajati tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo.
(2) Potrebno je poskrbeti za:
– vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu,
– preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala,
– čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste,
– protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz.
(3) Na prometnih in gradbenih površinah ter odlagališčih gradbenega materiala se omejijo in preprečijo emisije prahu.
(1) Med gradnjo se uvede sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Oddani odpadki se spremljajo na evidenčnih listih in vodijo v predpisanih evidencah. Nevarni odpadki, v kolikor bi se pojavili, se skladiščijo v zaprti posodi in izročijo pooblaščenemu odjemalcu nevarnih odpadkov.
(2) Ravnanje s komunalnimi odpadki se izvaja v skladu z določili občinskega odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki.
(svetlobno onesnaževanje)
(1) Postavitev in jakost svetilk morata biti v skladu z uredbo, ki določa mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
(3) Svetila na prostem morajo biti usmerjena pod vodoravnico in na oknih bivalnih prostorov ne smejo presegati mejnih vrednosti iz uredbe, ki določa mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.
Stavbam v območju OPPN ter obstoječim stavbam na zemljiščih, ki mejijo na območje OPPN, je treba za vse bivalne prostore zagotoviti neposredno naravno osončenje v času od sončnega vzhoda do sončnega zahoda:
– dne 21. decembra – najmanj 1 uro ter
– dne 21. marca, 21. junija in 23. septembra – najmanj 3 ure.
Območje OPPN se nahaja izven naravnih vrednot, varovanih območij ali območij, pomembnih za biotsko raznovrstnost.
(varstvo kulturne dediščine)
(1) V območju urejanja ni registriranih enot kulturne dediščine, zato posebne rešitve in ukrepi za kulturno dediščino niso potrebni.
(2) Ne glede na prejšnjo točko velja ob vseh posegih v zemeljske plasti obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče.
(3) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
(4) Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja mora o dinamiki gradbenih del obvestiti pristojni ZVKDS vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO IN VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
(1) Obravnavno območje ni v varovanem območju poplav, visoke podtalnice, erozij ali plazovitosti terena.
(2) Projektni pospešek tal je na obravnavnem območju 0,2000. Temu ustrezno je treba v projektni dokumentaciji načrtovati tehnične rešitve gradnje.
(3) Za zaščito prebivalcev pred vojnimi in drugimi nevarnostmi je obvezna ojačitev prve plošče nad pritličjem v klasično grajenih objektih, tako, da le-ta zdrži rušenje nanjo.
(4) Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno vrednost ob upoštevanju nadzora nad:
– tehnično usposobljenostjo vozil in gradbene mehanizacije,
– uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,
– ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov,
– ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.
(1) Za zagotavljanje požarne varnosti se zagotovi/uredi dovoz za požarno varnost po površini skupnega funkcionalnega zemljišča in javno dostopnih površinah med objekti. Na severnem zaključku skupne funkcionalne površine je urejena možnost obračališča in površine za umik ljudi. Elementi cestnega priključka na javno pot in dimenzioniranje nosilne konstrukcije skupne dovozne površine – skupnega funkcionalnega zemljišča morajo zagotavljati prevoznost intervencijskim vozilom, komunalnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd.
(2) Za omejitev širjenja požara so zagotovljeni minimalni odmiki 8 m med stanovanjskimi stavbami. Eventualni dodatni ukrepi (protipožarne ločitve) bodo opredeljeni v drugih načrtih, ki izkazujejo zanesljivost posameznega objekta. Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik.
(3) Voda, potrebna za gašenje požara v stavbah, bo zagotovljena z javnim hidrantnim omrežjem.
(1) Z OPPN je načrtovana parcelacija za 5 gradbenih parcel za stanovanjske objekte in ena skupna gradbena parcela za skupno dovozno površino – skupno funkcionalno zemljišče.
(2) Dopustna so manjša odstopanja od grafično določene parcelacije tako, da posamezne parcele za prostostoječe objekte ne bodo manjše od 450 m2. Parcelacija je prikazana na karti 5.1 Zakoličbena situacija.
XI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKIH UREDITEV TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
(1) Izvedba načrtovane prostorske ureditve se izvede tako, da prva faza obsega infrastrukturno ureditev (skupna dovozna površina – skupno funkcionalno zemljišče in GJI), druga faza pa gradnjo stanovanjskih objektov.
(2) Načrtovani stanovanjski objekti se lahko gradijo postopno neodvisno eden od drugega ob predhodni izvedbi in pridobitvi uporabnega dovoljenja za GJI, ki se jo preda v upravljanje posameznemu upravljavcu javne infrastrukture. Ta pogoj ne velja za skupno dovozno površino – skupno funkcionalno zemljišče, ki ni GJI.
(obveznosti investitorja in izvajalcev pri izvajanju OPPN)
(1) Investitor OPPN je dolžan izvesti komunalno opremo zemljišč in zgraditi protiprašno skupno dovozno površino – skupno funkcionalno zemljišče. Za predvideno opremo si mora pridobiti ustrezno dokumentacijo in dovoljenja za poseg v prostor v skladu z veljavno zakonodajo. Zgrajena gospodarska javna infrastruktura se brezplačno prenese v javno dobro ter upravljanje izvajalcem javnih gospodarskih služb. Skupna dovozna površina – skupno funkcionalno zemljišče se v prvi fazi ne prenese v javno dobro.
(2) Investitor je dolžan:
– pred začetkom gradnje pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, da se z njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi v območje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
– promet med gradnjo organizirati tako, da ne prihaja do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter obveščati lokalno prebivalstvo o zaporah cest zaradi gradnje,
– zagotoviti ukrepe na obstoječem cestnem omrežju v takšnem obsegu, da se prometna varnost zaradi graditve ne poslabša ter zagotoviti dostope do objektov in zemljišč, ki so bili zaradi gradnje prekinjeni,
– zagotoviti nemoteno oskrbo preko vseh obstoječih vodov in naprav gospodarske javne infrastrukture. Infrastrukturne vode je potrebno takoj obnoviti v primeru poškodb.
– sprotno rekultivirati območja posegov,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka, v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljenih služb,
– preprečiti onesnaženje javnih cest med gradnjo in jih sproti čistiti,
– sanirati oziroma povrniti v prejšnje stanje vse javne poti in javne ceste, ki so zaradi gradnje ali uporabe pri gradnji prekinjene in poškodovane,
– začasno pridobljena zemljišča po izgradnji posegov in spremljajočih ureditev vrniti v prejšnje stanje.
(3) Vsi navedeni ukrepi iz prejšnjega odstavka se morajo izvajati skladno s predpisi s področja, v katerega sodijo njihove pristojnosti.
(4) Investitor oziroma izvajalec je dolžan kriti stroške spremembe dokumentacije, zakoličbe, zaščite in prestavitve obstoječe infrastrukture, eventualnih poškodb in nadzora.
(5) Izvajalci so dolžni upoštevati določila občinskega podrobnega prostorskega načrta, projektne dokumentacije za posege ter določila veljavnih predpisov in standardov.
XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
(1) Pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja so dopustna odstopanja od funkcionalnih, tehničnih in oblikovalskih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju tehnoloških, prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše s funkcionalnega, tehničnega, tehnološkega ali okoljevarstvenega vidika.
(2) Natančnejše rešitve glede površin za parkiranje, uvoza na posamezno gradbeno parcelo se opredelijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(3) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi druga križanja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, ki niso določena s tem odlokom.
(4) V projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja se natančno določi vse lokacije objektov in komunalnih ter energetskih naprav. Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnem delu OPPN, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov ali racionalnejše rešitve. Pri etažnosti stavb P+M je dopustna višina kolenčnega zidu do 1,6, m in dopustna je frčada v skladu z določili OPN. Večja odstopanja so dopustna skladno z določbami tega člena.
(5) Dopustne so delne ali začasne ureditve komunalne in prometne infrastrukture, ki morajo biti skladne s programi upravljavcev posameznih vodov gospodarske javne infrastrukture, izdelajo pa se tako, da jih je mogoče vključiti v končno fazo načrtovane ureditve.
(6) Odstopanja od tehničnih rešitev iz prvega odstavka morajo biti usklajena z veljavnimi predpisi in ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN ali na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji mora soglašati tisti projektni soglasodajalec, v katerega pristojnost posega odstopanje.
(7) Odstopanja ne smejo onemogočati izvedbe v OPPN načrtovanih ureditev.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(1) OPPN se skupaj s spremljajočim gradivom v analogni in digitalni obliki hrani in je na vpogled na Občini Kamnik in na sedežu Upravne enote Kamnik, v digitalni obliki pa tudi v prostorskem informacijskem sistemu in na spletnih straneh Občine Kamnik.
(2) Analogna oblika je natis digitalne oblike, ki je objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije in v prostorskem informacijskem sistemu.
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati osmi dan po objavi.
Št. 3500-8/2022-5/1
Kamnik, dne 5. januarja 2024
Uroš Pirc
