Na podlagi 10. in 11.a člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US, 123/21, 44/22, 130/22 – ZPOmK-2, 18/23 in 78/23) Vlada Republike Slovenije izdaja
Ta uredba določa izvajanje pravil pogojenosti iz strateškega načrta, ki ureja skupno kmetijsko politiko 2023–2027 in je dostopen na osrednjem spletnem mestu državne uprave ter na spletni strani skupne kmetijske politike 2023–2027 (https://skp.si/skupna-kmetijska-politika-2023-2027), in za izvajanje:
– Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2023/813 z dne 8. februarja 2023 o spremembi Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta glede dodeljenih sredstev držav članic za neposredna plačila in letne razdelitve podpore Unije za razvoj podeželja po državah članicah (UL L št. 102 z dne 17. 4. 2023, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/2115/EU);
– Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 187), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2022/1408 z dne 16. junija 2022 o spremembi Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta glede izplačevanja predplačil za nekatere intervencije in podporne ukrepe iz uredb (EU) 2021/2115 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 216, z dne 19. 8. 2022, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/2116/EU);
– Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/126 z dne 7. decembra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dodatnimi zahtevami za nekatere vrste intervencij, ki jih države članice določijo v svojih strateških načrtih SKP za obdobje 2023–2027 na podlagi navedene uredbe, ter pravili o deležu za standard dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev (DKOP) 1 (UL L št. 20 z dne 31. 1. 2022, str. 52), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2023/330 z dne 22. novembra 2022 o spremembi in popravku Delegirane uredbe (EU) 2022/126 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dodatnimi zahtevami za nekatere vrste intervencij, ki jih države članice določijo v svojih strateških načrtih SKP za obdobje 2023–2027 na podlagi navedene uredbe, ter pravili o deležu za standard dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev (DKOP) 1 (UL L št. 44 z dne 14. 2. 2023, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredba 2022/126/EU);
– Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/1172 z dne 4. maja 2022 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema skupne kmetijske politike ter uporabe in izračuna upravnih sankcij v zvezi s pogojenostjo (UL L št. 183 z dne 8. 7. 2022, str. 12), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2023/744 z dne 2. februarja 2023 o popravku Delegirane uredbe (EU) 2022/1172 glede prehodnih določb za olajšanje pregledov pogojenosti in navzkrižne skladnosti za nekatera plačila na površino v okviru skupne kmetijske politike (UL L št. 99 z dne 12. 4. 2023, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredba 2022/1172/EU);
– Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2022/1317 z dne 27. julija 2022 o določitvi odstopanj od Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z uporabo standardov za dobre kmetijske in okoljske pogoje zemljišč (standardi DKOP) 7 in 8 za leto zahtevka 2023 (UL L št. 199 z dne 28. 7. 2022, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Izvedbena uredba 2022/1317/EU).
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
– neskladnost je neskladnost iz točke (a) 6. člena Delegirane uredbe 2022/1172/EU;
– trajno travinje je trajno travinje, kot je opredeljeno v uredbi, ki ureja neposredna plačila iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027;
– kmetijske površine so površine iz tretjega odstavka 4. člena Uredbe 2021/2115/EU;
– glavni posevek je glavni posevek, kot je opredeljen v uredbi, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike;
– orne površine so površine, kot so opredeljene v uredbi, ki ureja neposredna plačila iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027.
(1) Pravila pogojenosti so predpisane zahteve ravnanja (v nadaljnjem besedilu: PZR) na podlagi pravnih aktov Evropske unije in standardov za dobre kmetijske in okoljske pogoje (v nadaljnjem besedilu: DKOP), kot je določeno v strateškem načrtu skupne kmetijske politike in navedeno v Prilogi III Uredbe 2021/2115/EU. Pravila pogojenosti so minimalne zahteve s področij:
– podnebje in okolje, vključno z vodo, tlemi in biotsko raznovrstnostjo ekosistemov;
– javno zdravje in zdravje rastlin;
– dobrobit živali.
(2) Pravila iz prejšnjega odstavka so v obliki seznama zahtev opredeljena v Prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.
Zavezanci za izpolnjevanje pravil pogojenosti iz te uredbe so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki vlagajo vloge in zahtevke za:
– intervencije neposrednih plačil iz Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo v skladu z II. poglavjem naslova III Uredbe 2021/2115/EU (v nadaljnjem besedilu: neposredna plačila) in
– intervencije za razvoj podeželja iz Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo v skladu s 70., 71. in 72. členom Uredbe 2021/2115/EU (v nadaljnjem besedilu: plačila RP).
(1) Izpolnjevanje pravil pogojenosti preverja Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija) v skladu s to uredbo, pri najmanj enem odstotku zavezancev iz prejšnjega člena.
(2) Agencija opravlja kontrole z upravnimi pregledi, vključno s sistemom za spremljanje površin (v nadaljnjem besedilu: sistem AMS) in pregledi na kraju samem. Namen kontrolnega sistema je zagotoviti, da zavezanci spoštujejo pravila pogojenosti in da so kršitelji sankcionirani.
(3) Agencija vzorec zavezancev za preglede na kraju samem določi v skladu s točko (d) šestega odstavka 83. člena Uredbe 2021/2116/EU, pri čemer se za zagotovitev elementa reprezentativnosti naključno izbere od 20 do 25 % minimalnega števila zavezancev.
(4) Agencija pred koncem obdobja za vložitev zbirne vloge na podlagi razpoložljivih informacij opravi delno izbiro kontrolnega vzorca. Delni vzorec se dopolni, ko so na voljo vse zbirne vloge v tekočem letu.
(5) Praviloma se zavezanec, izbran za pregled na kraju samem, preveri takrat, ko se lahko preveri večina pravil pogojenosti, za katera je bil izbran. Pregledi se praviloma opravijo v okviru enega obiska na kmetijskem gospodarstvu.
(6) Kadar je ustrezno, pregledi na kraju samem zajemajo vse kmetijske površine kmetijskega gospodarstva, vključno z zemljišči, ki se ne uporabljajo več za proizvodne namene, in zemljišča s krajinskimi značilnostmi za potrebe DKOP 8 iz Priloge 1 te uredbe. Kljub temu je lahko pregled površin v okviru pregleda na kraju samem omejen na vzorec najmanj polovice kmetijskih parcel na kmetijskem gospodarstvu, na katere se nanaša zahteva ali standard, če tak vzorec zagotavlja zanesljivo in reprezentativno stopnjo kontrole v zvezi s pravili pogojenosti.
(7) Če se pri pregledu vzorca iz tretjega odstavka tega člena odkrije večja stopnja neskladnosti z zadevnim aktom ali standardom, se poveča število pregledov na kraju samem, ki jih je treba izvesti za ta akt ali standard v naslednjem kontrolnem obdobju. Agencija se lahko odloči omejiti obseg teh nadaljnjih pregledov na kraju samem na najpogosteje kršena pravila pogojenosti.
(8) Pregledi v okviru kontrolnega sistema se opravijo v istem koledarskem letu, v katerem je vložena zbirna vloga.
(9) Agencija obravnava tudi nepravilnosti, ki jih ugotovijo drugi organi, pristojni za nadzor nad izvajanjem predpisov, ki lahko pomenijo neskladnost po tej uredbi, z namenom sankcioniranja kršiteljev v skladu s to uredbo.
(10) Če zavezanec prepreči izvedbo pregleda na kraju samem ali je ne omogoči, se mu zavrnejo vsa plačila intervencij iz prejšnjega člena.
(zapisnik o pregledu na kraju samem)
(1) V zapisniku o pregledu na kraju samem se navedejo tudi:
1. med splošnimi podatki:
– ali je bil pregled predhodno napovedan zavezancu,
– če je bil pregled predhodno napovedan zavezancu, način napovedi in datum napovedi pregleda zavezancu;
2. med podatki o poteku in vsebini pregleda na kraju samem:
– pravila pogojenosti, ki so predmet pregleda,
– narava in obseg pregleda,
– ugotovitve pregleda,
– pravila pogojenosti, v zvezi s katerimi so pri pregledu ugotovljene neskladnosti,
– ocena pomembnosti ugotovljenih neskladnosti v zvezi z vsakim pravilom pogojenosti iz Priloge 1 te uredbe na podlagi preglednic iz Priloge 2 in Priloge 3, ki sta sestavni del te uredbe z uporabo splošnih pravil iz 7. člena Delegirane uredbe 2022/1172/EU.
(2) Kadar se pri pregledu na kraju samem ugotovi neskladnost brez posledic ali z zanemarljivimi posledicami iz 8. člena te uredbe, se to navede v zapisniku o pregledu na kraju samem.
(1) Upravne sankcije se izračunajo na podlagi plačil, ki so bila ali bodo odobrena v letu, v katerem je prišlo do neskladnosti v povezavi s kmetijsko dejavnostjo na območju kmetijskega gospodarstva oziroma s površinami, ki jih ima v uporabi zavezanec znotraj države. Kadar ni mogoče določiti koledarskega leta, v katerem je prišlo do neskladnosti, se upravne sankcije izračunajo na podlagi plačil, ki so bila ali bodo odobrena v koledarskem letu ugotovitve neskladnosti.
(2) Če agencija ugotovi, da so pravila pogojenosti iz te uredbe kršena nenamerno, z uporabo preglednice iz Priloge 2 te uredbe določi odstotek upravne sankcije intervencij iz 4. člena te uredbe. Odstotek upravne sankcije lahko znaša 1 %, 3 %, 5 % ali 10 % za posamezno nenamerno neizpolnjevanje pravil pogojenosti, pri čemer se 1 % uporabi za lažjo, 3 % za srednjo, 5 % za težjo in 10 % za hujšo stopnjo neskladnosti.
(3) Za nenamerne kršitve, ki so ugotovljene prvič in so bile zaznane s sistemom AMS, se uporabijo polovične vrednosti odstotkov upravne sankcije iz prejšnjega odstavka.
(4) Zavezancu, ki krši pravila pogojenosti iz te uredbe, se določi znižanje ali izključitev skupnega zneska plačil iz intervencij iz 4. člena te uredbe v skladu z določbami te uredbe, 84. členom Uredbe 2021/2116/EU, III. poglavjem Delegirane uredbe 2022/1172/EU in uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike. Za namen točke (a) drugega odstavka 11. člena Delegirane uredbe 2022/1172/EU se uporabita odstotka upravnih sankcij za lažjo oziroma srednjo nenamerno kršitev iz Priloge 2 te uredbe, za namen točke (b) drugega odstavka 11. člena Delegirane uredbe 2022/1172/EU pa se uporabita odstotka upravnih sankcij za težjo oziroma hujšo nenamerno kršitev iz Priloge 2 te uredbe.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek se v 36 mesecih od datuma odločbe o pravici do sredstev v zvezi z zahtevki za podporo mladim kmetom neizpolnjevanje predpisanih zahtev ravnanja s področja nitratov, če se izvajajo ukrepi za preprečevanje onesnaževanje okolja, in zaščite rejnih živali ne upošteva, če so te naložbe, ter predvidena odstopanja, čas odstopanja in ukrepi, ki bodo preprečevali onesnaževanje okolja, opredeljeni v poslovnem načrtu iz tretjega odstavka 75. člena Uredbe 2021/2115/EU ali poslovnem načrtu iz četrtega odstavka 19. člena Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 487), razveljavljene z Uredbo (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1305/2013/EU). V času izvajanja naložb iz tega odstavka je treba poskrbeti za ustrezno ravnanje z živinskimi gnojili in zaščito rejnih živali.
(neskladnost brez posledic ali z zanemarljivimi posledicami)
(1) Neskladnost brez posledic ali z zanemarljivimi posledicami je neizpolnjevanje pravil pogojenosti iz te uredbe, ki nima nobenih posledic ali ima le zanemarljive posledice za podnebje, okolje, vodo, tla, biotsko raznovrstnost ekosistemov, javno zdravje in zdravje rastlin ter dobrobit živali.
(2) V primeru ugotovljene neskladnosti iz prejšnjega odstavka agencija zavezancu ne določi nobene upravne sankcije. Agencija v skladu s tretjim odstavkom 85. člena Uredbe 2021/2116/EU o ugotovljeni neskladnosti iz prejšnjega odstavka zavezanca obvesti v zapisniku o pregledu na kraju samem v skladu z drugim odstavkom 6. člena te uredbe oziroma v primeru upravnega pregleda z odločbo ter ga z namenom ozaveščanja in izvedbe morebitnih popravnih ukrepov za odpravo neskladnosti napoti na storitve kmetijskega svetovanja, ki jih izvaja izvajalec javne službe kmetijskega svetovanja v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.
(1) Namerna neskladnost je neskladnost, pri kateri iz okoliščin očitno izhaja, da se je zavezanec zavedal, da bo imelo njegovo ravnanje ali opustitev za posledico neskladnost, vendar pa je kljub temu hotel nastanek te posledice ali je vsaj privolil v nastanek te posledice.
(2) Če zavezanec ponovi neskladnost, za katero mu je agencija dvakrat v treh zaporednih letih določila upravno sankcijo, se ta neskladnost šteje za namerno neskladnost iz ponovljivosti v skladu s tretjim odstavkom 9. člena Delegirane uredbe 2022/1172/EU.
(3) Če agencija ugotovi, da gre za namerno neskladnost, zavezancu določi upravno sankcijo iz prvega odstavka 7. člena te uredbe, pri čemer se odstotek upravne sankcije ali izključitev skupnega zneska plačil določi v skladu s preglednico za določanje stopnje kršitve za namerno neskladnost iz Preglednice 1 v Prilogi 3 te uredbe.
(4) Če agencija ugotovi, da gre za namerno neskladnost iz ponovljivosti, zavezancu določi upravno sankcijo iz prvega odstavka 7. člena te uredbe, pri čemer se odstotek upravne sankcije ali izključitev skupnega zneska plačil določi v skladu s preglednico za določanja stopnje kršitve za namerno neskladnost iz Preglednice 2 v Prilogi 3 te uredbe.
(ohranjanje trajnega travinja)
(1) Agencija iz prijavljenih površin kmetijskih zemljišč v zbirni vlogi za leto 2018 ugotovi in izračuna delež med površino trajnega travinja in površino kmetijskih zemljišč na območju Republike Slovenije v skladu z drugim pododstavkom prvega odstavka 48. člena Delegirane uredbe 2022/126/EU.
(2) Če je ugotovljeni delež izračunan za tekoče leto manjši od deleža iz prejšnjega odstavka za več kot 5 %, se uporabi tretji odstavek 48. člena Delegirane uredbe 2022/126/ES v skladu s pravilnikom, ki ureja ohranjanje trajnega travinja.
Vse podatke, ki jih zavezanci za pogojenost vodijo v okviru intervencij Skupne kmetijske politike, agencija lahko uporabi za namene kontrole iz 5. člena te uredbe in znižanje plačila iz 7. člena te uredbe.
(letni vnos dušika iz živinskih gnojil)
(1) Za zavezance za pogojenost se za posamezno kmetijsko gospodarstvo letni vnos dušika na hektar kmetijskih površin izračuna tako, da se za vsako vrsto rejnih živali število živali posamezne kategorije pomnoži z letno količino dušika v živinskih gnojilih iz uredbe, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, zmnožki pa se seštejejo in delijo z ugotovljeno kmetijsko površino iz zbirne vloge iz uredbe, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike. Za kmetijsko gospodarstvo, za katero upravičenec v tekočem letu oddaja ali nabavlja živinska gnojila, se pri izračunu letnega vnosa dušika upoštevajo tudi podatki o količini oddanih in prejetih živinskih gnojil iz »Obrazca za oddajo/prejem živinskih gnojil, digestata ali komposta« iz Priloge 4, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Pri izračunu letnega vnosa dušika iz živinskih gnojil iz prejšnjega odstavka se za govedo in drobnico upošteva povprečno število živali posameznih kategorij. Podatke o številu goveda in drobnice agencija prevzame iz Centralnega registra goveda (v nadaljnjem besedilu: CRG) oziroma Centralnega registra drobnice (v nadaljnjem besedilu: CRD) po stanju na dan 1. februar tekočega leta in na štiri naključno izbrane datume tekočega leta, ki jih določi in objavi na svoji spletni strani, vendar ne prej kot dva tedna po njihovi določitvi. Podatke o številu posameznih kategorij kopitarjev agencija prevzame iz Centralnega registra kopitarjev (v nadaljnjem besedilu: CRK) na dan 1. februar tekočega leta. Za druge rejne živali agencija prevzame podatke o številu posameznih vrst in kategorij na dan 1. februar tekočega leta iz Evidence rejnih živali, določene v pravilniku, ki ureja evidenco imetnikov rejnih živali. Za prašiče pitance in perutnino, ki se redijo v turnusih, se pri izračunu letnega vnosa dušika upoštevajo podatki o povprečnem številu živali v turnusu in skupno število dni vseh turnusov iz evidence rejnih živali.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se za planino oziroma skupni pašnik pri izračunu letnega vnosa dušika iz živinskih gnojil upoštevajo podatki o številu živali posameznih vrst in kategorij ter številu dni, ko so živali na paši, za govedo iz CRG, za drobnico iz CRD in za kopitarje iz CRK. Tako določena količina dušika se odšteje pri izračunu dušika na kmetijskih gospodarstvih, ki svoje živali za del leta premestijo na pašo na planino ali skupni pašnik.
(4) Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena se za kmetijsko gospodarstvo in posamezno planino oziroma skupni pašnik, za katerega je izveden pregled rejnih živali na kraju samem, pri računanju povprečnega števila živali upoštevajo tudi ugotovitve kontrolorja o številu živali, ki jih ugotovi pri pregledu na kraju samem.
(5) Kmetijska površina, ki leži v sosednji državi in je v Register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG) vpisana kot del kmetijskega gospodarstva, se upošteva pri izračunu letnega vnosa dušika iz tega člena.
(6) »Obrazec za oddajo/prejem živinskih gnojil, digestata ali komposta« iz Priloge 4 te uredbe pošlje agenciji upravičenec, ki oddaja živinska gnojila drugemu nosilcu kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: oddajalec). Izjemoma obrazec pošlje agenciji zavezanec, ki živinska gnojila, digestat ali kompost prejema od zavezancev za izvajanje določb uredbe, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, če oddajalec ne vlaga zbirne vloge. Obrazec podpišeta tako oddajalec kot prejemnik živinskih gnojil, zavezanec ga posreduje agenciji kot skenogram ali prek ponudnika poštnih storitev najpozneje do 15. decembra tekočega leta. Podatki iz tega obrazca se upoštevajo pri izpolnjevanju pogojev za posamezne ukrepe kmetijske politike za zavezanca, ki oddaja živinska gnojila in za zavezanca, ki je prejemnik živinskih gnojil.
(7) Če oddajalec odda živinska gnojila kmetijskemu gospodarstvu, ki v RKG nima prijavljenih površin, se ne glede na prejšnji odstavek podatki iz »Obrazca za oddajo/prejem živinskih gnojil, digestata ali komposta« Priloge 4 te uredbe ne upoštevajo oddajalcu.
(okoljsko občutljivo trajno travinje na ravni kmetijskega gospodarstva)
(1) Za namen pravila o pogojenosti DKOP 9 iz Priloge 1 te uredbe se za okoljsko občutljivo trajno travinje (v nadaljnjem besedilu: OOTT) štejejo GERK-i, ki so znotraj območij iz drugega odstavka tega člena in so zanje v RKG na podlagi dejanskega stanja po preveritvi geoprostorskih obrazcev zbirnih vlog za leto 2023 določene naslednje rabe: 1300 – trajni travnik, 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi, s površinami trajnega travinja in 1222 – ekstenzivni sadovnjak, ki je trajno zatravljen.
(2) OOTT je znotraj območja NATURA 2000 in obsega GERK-e z rabami iz prejšnjega odstavka, ki so bili del Območja OOTT v skladu z Uredbo o pravilih pogojenosti (Uradni list RS, št. 166/22 in 34/23), ter GERK-e iz evidence območij planin iz zakona, ki ureja kmetijstvo.
(3) OOTT je sestavljen iz:
1. GERK-ov OOTT, ki so bili del Območja OOTT iz prejšnjega odstavka in se delijo na:
a) podobmočje GERK-ov OOTT, ki je določeno na podlagi naravovarstvenih meril, in sicer izjemne ogroženosti vrst in habitatnih tipov v odvisnosti od travnikov, majhnosti območij, obstoja zavarovanega območja po predpisih s področja ohranjanja narave ali namembnosti teh površin za travniško rabo. Iz tega podobmočja se izvzamejo GERK-i, ki izpolnjujejo vsaj eno od naslednjih izločitvenih meril:
– GERK-i na kmetijskih gospodarstvih, kjer so nosilci kmetijskih gospodarstev prejeli podporo mladim prevzemnikom iz programa razvoja podeželja 2014-2020 in iz predpisa o izvajanju intervencij podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov in medgeneracijski prenos znanja iz strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027 za Slovenijo,
– GERK-i, ki so del obstoječih namakalnih sistemov,
– površine za katere je bila v RKG v obdobju od vključno leta 2009 do vključno leta 2023, na dan 30. 6. za tekoče leto, vsaj enkrat vpisana raba GERK-a, ki ni raba iz prvega odstavka tega člena ali katera od rab, ki so se v tem obdobju štele za trajno travinje v skladu s pravilnikom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev (1321 – barjanski travniki, 1330 – gorski pašnik, 1430 – ekstenzivni kraški pašnik in 1800 – kmetijske površine porasle z gozdnim drevjem);
b) podobmočje GERK-ov OOTT, ki ne spadajo v prejšnje podobmočje GERK-ov OOTT, in hkrati ne izpolnjujejo vsaj enega od naslednjih izločitvenih meril:
– GERK-i na kmetijskih gospodarstvih, ki so bila leta 2023 vključena v ekološko kmetovanje (intervencija EK),
– GERK-i na kmetijskih gospodarstvih, kjer so nosilci kmetijskih gospodarstev prejeli podporo mladim prevzemnikom iz programa razvoja podeželja 2014-2020 in iz predpisa o izvajanju intervencij podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov in medgeneracijski prenos znanja iz strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027 za Slovenijo,
– GERK-i na kmetijskih gospodarstvih, kjer so nosilci kmetijskih gospodarstev prejeli podporo iz ukrepov M4.1 in M4.2 iz programa razvoja podeželja 2014-2020,
– GERK-i, ki so del obstoječih namakalnih sistemov,
– površine za katere je bila v RKG v obdobju od vključno leta 2009 do vključno leta 2023, na dan 30. 6. za tekoče leto, vsaj enkrat vpisana raba GERK-a, ki ni raba iz prvega odstavka tega člena, ali katera od rab, ki so se v tem obdobju štele za trajno travinje v skladu s pravilnikom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev (1321 – barjanski travniki, 1330 – gorski pašnik, 1430 – ekstenzivni kraški pašnik in 1800 – kmetijske površine porasle z gozdnim drevjem);
2. GERK-ov OOTT, ki so vključeni v evidenco območij planin iz zakona, ki ureja kmetijstvo.
(4) Digitalni grafični sloj OOTT, ki vsebuje podatke o vključenosti posameznih GERK-ov v OOTT, je objavljen na javnem pregledovalniku grafičnih podatkov RKG. Informativni slikovni prikaz razporeditev OOTT je v Prilogi 6, ki je sestavni del te uredbe.
(5) Vse površine GERK-ov OOTT iz prejšnjega odstavka so predmet upravnih pregledov z uporabo sistema za spremljanje površin.
(6) Če je za tekoče leto z upravnimi pregledi z uporabo sistema za spremljanje površin ali s pregledi na kraju samem v skladu s to uredbo in z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike, ugotovljeno, da je nosilec kmetijskega gospodarstva zoral ali spremenil GERK-e z OOTT v rabe, ki niso naštete v prvem odstavku tega člena, se mu dodeli upravna sankcija iz pravila pogojenosti DKOP 9 iz Priloge 1 te uredbe in mora najpozneje do 31. 12. v letu ugotovitve kršitve te površine ponovno spremeniti v trajno travinje z eno od vrst rab GERK-a za trajno travinje iz prvega odstavka tega člena.
(7) GERK-i OOTT, določeni v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom tega člena, se lahko med dvema zaporednima letoma na ravni poligona spremenijo v mejah tolerance do 10 arov.
(8) Izjemoma se za površine iz šestega odstavka tega člena, ki so ponovno zasejane s travami ali mešanicami s travami, šteje kot trajno travinje za namen tega člena tudi raba 1131 – začasno travinje. To velja, dokler zadevna površina ne preide v rabo 1300.
(9) Površine pod OOTT iz četrtega odstavka tega člena, ki so del območja, namenjenega za komasacijo, se lahko v enakem obsegu v sklopu komasacijskega postopka prestavijo znotraj komasacijskega območja. Komasacijski odbor to prestavitev sporoči na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: MKGP). Prestavitev se bo v obliki spremembe digitalnega grafičnega sloja OOTT iz četrtega odstavka tega člena upoštevala z naslednjim letom.
(1) Za kolobar iz DKOP 7 iz Priloge 1 te uredbe se upravna kontrola in določitev sankcij izvede za tekoče subvencijsko leto. Za namen predpisane menjave posevkov se kolobar spremlja predhodna tri leta z začetkom spremljanja z letom 2023.
(2) Kolobar iz DKOP 7 iz Priloge 1 te uredbe se spremlja z upravnimi pregledi, s kontrolo na kraju samem in z uporabo sistema za spremljanje površin. Za vsako poljino se med posameznimi leti preverjata ustreznost kolobarja in sledenje vrstenja kmetijskih rastlin. Pri ugotavljanju dejanskega stanja lahko agencija uporablja vse zbirke podatkov, ki jih ima na voljo, vključno s podatki nosilcev KMG.
(3) Če v zbirni vlogi prijavljenih rastlin po preverjanju s sistemom za spremljanje površin ni mogoče potrditi, se zavezanca pozove, da dopolni zbirno vlogo. Če zavezanec zbirne vloge ne dopolni v danem roku, se šteje, da krši zahtevo po vrstenju rastlin iz DKOP 7 iz Priloge 1 te uredbe. V tem primeru se za ta GERK z naslednjim letom začne vrstenje posevkov spremljati od začetka.
(4) Za namene vrstenja kmetijskih rastlin iz DKOP 7 iz Priloge 1 te uredbe se na ravni kmetijskega gospodarstva upošteva toleranca v meji do 5 % oziroma ne več kot 50 arov.
(5) Praha in kmetijske rastline za zasnovo in spremljanje kolobarja so določene v šifrantu vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči, ki je v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za tekoče leto, objavljen na spletni strani agencije in na osrednjem spletnem mestu državne uprave.
(6) V primeru ugotovljene višje sile na katerem koli delu GERK-a in na katerem koli posevku tekočega leta podvrženega kolobarju iz DKOP 7, se za ta GERK vrstenje posevkov pretrga in z naslednjim letom začne spremljati od začetka. Ti GERK-i se v naslednjem letu ne štejejo v osnovo za izračun ornih površin na kmetijskem gospodarstvu za izvajanje DKOP 7. Ko se zanj začne spremljanje vrstenja posevkov od začetka, se štejejo za določanje vstopnega praga za izvajanje DKOP 7.
(1) Za namene DKOP 2 se šteje območje Cerkniškega jezera, kot je označeno na javnem pregledovalniku grafičnih podatkov RKG. Območje je habitatni tip presihajoča jezera in obenem tla z visoko vsebnostjo ogljika.
(2) Območje iz prejšnjega odstavka je določeno na podlagi ocene zalog talnega organskega ogljika v kmetijskih zemljiščih.
PREHODNE IN KONČNI DOLOČBI
(1) Za zavezance za izpolnjevanje pravil o pogojenosti, ki so vključeni v znanstvene in strokovne raziskave ali projekte, za katere so bila v preteklem programskem obdobju odobrena sredstva EU, se za namen dokončanja teh raziskav ali projektov zahteve iz Priloge 1 te uredbe ne uporabljajo.
(2) Ne glede na določbe te uredbe so prejemniki sredstev iz ukrepa prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov iz uredbe, ki ureja izvajanje podpornega programa v vinskem sektorju, zavezanci za navzkrižno skladnost iz uredbe, ki ureja navzkrižno skladnost, še tri leta po prejemu sredstev in morajo oddati zbirno vlogo v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike.
(3) Za leto 2024 se varovalni pasovi ob vodotokih iz zahteve številka 33 v DKOP 4 vzpostavijo tako, da se odmeri pet metrov od meje brega za vodotoke II. reda in petnajst metrov od meje brega za vodotoke I. reda na način, opisan v pravilniku, ki določa podrobnejši način določanja meje vodnega zemljišča celinskih voda. Varovalni pasovi za osuševalne jarke širše od dveh metrov so prikazani v sloju DKOP_4_OJ na javnem pregledovalniku grafičnih podatkov.
(4) Varovalni pasovi ob vodotokih iz DKOP 4 se v letu 2024 ne uporabljajo kot element neproizvodnih površin iz zahteve številka 53. v DKOP 8.
(5) Postopki, začeti na podlagi Uredbe o pravilih pogojenosti (Uradni list RS, št. 166/22 in 34/23), se dokončajo v skladu s to uredbo.
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o pravilih pogojenosti (Uradni list RS, št. 166/22 in 34/23).
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00704-1/2024
Ljubljana, dne 11. januarja 2024
EVA 2023-2330-0144
Vlada Republike Slovenije
