Na podlagi 10. in 11.a člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US, 123/21, 44/22 in 130/22 – ZPOmK-2, 18/23 in 78/23) Vlada Republike Slovenije izdaja
o spremembah in dopolnitvah Uredbe o neposrednih plačilih iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027
V Uredbi o neposrednih plačilih iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 (Uradni list RS, št. 17/23, 63/23 in 113/23) se v 1. členu napovedni stavek spremeni tako, da se glasi:
»Ta uredba določa neposredna plačila, in sicer osnovno dohodkovno podporo za trajnostnost, dopolnilno prerazporeditveno dohodkovno podporo za trajnostnost, dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete, shemo za podnebje, okolje in dobrobit živali ter vezano dohodkovno podporo iz strateškega načrta, ki ureja skupno kmetijsko politiko 2023–2027 (v nadaljnjem besedilu: strateški načrt SKP 2023−2027), ki je dostopen na osrednjem spletnem mestu državne uprave in spletni strani skupne kmetijske politike 2023–2027 (https://skp.si/skupna-kmetijska-politika-2023-2027), za izvajanje:«.
V 2. členu se v 2. točki pod b) tretja alineja spremeni tako, da se glasi:
»– košnja vsaj enkrat letno do 15. oktobra tekočega leta, kadar gre za trajno travinje, ali vsaj enkrat do 15. oktobra naslednjega leta, kadar gre za izjeme, določene v uredbi, ki ureja plačila za okoljske in podnebne obveznosti ter naravne ali druge omejitve iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027, in v uredbi, ki ureja pogojenost;«.
V 3. točki se drugi stavek spremeni tako, da se glasi:
»Kmetijsko-gozdarski sistem na površinah pomeni kmetijsko površino, na kateri raste do 50 posamičnih samoniklih gozdnih dreves, dreves ali grmov na hektar, ali površino z več kot 50 posamičnimi samoniklimi gozdnimi drevesi ali grmi na hektar, ki je v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč zajeto kot 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem;«.
V 6. točki se v napovednem stavku tretji in četrti stavek spremenita tako, da se glasita:
»Če pridelava poteka neovirano, se lahko v upravičeno površino všteje do vključno 50 posamičnih dreves na hektar ali tolikšno število dreves, katerih pokrovnost drevesnih krošenj je manjša od 75 %, pri čemer se sadna drevesa ne štejejo. Površina, porasla s travinjem, kjer rastejo posamična drevesa, se redno, vsaj enkrat letno popase oziroma pokosi v skladu z definicijo vzdrževanja.«.
Prva alineja se spremeni tako, da se glasi:
»– so trave ali druge zelene krmne rastline iz te točke v skladu z drugim pododstavkom točke c) tretjega odstavka 4. člena Uredbe 2021/2115/EU trave, razen če so namenjene pridelavi semen, in travno-deteljne mešanice ter druge zelene krmne rastline, ki tradicionalno rastejo na naravnih pašnikih ali so običajno vsebovane v mešanicah semen za pašnike ali travnike, ne glede na to, ali se uporabljajo za pašo ali ne,«.
V 7. točki pod c) se besedilo »v skladu z uredbo« nadomesti z besedilom »v skladu s pravilnikom«.
V 6. členu se v tretjem odstavku besedilo »znašal manj kot 5.000 eurov« nadomesti z besedilom »znašal vključno ali manj kot 5.000 eurov«.
V četrtem odstavku se šesta alineja spremeni tako, da se glasi:
»– izkazuje pomemben prispevek k varovanju okolja v obliki vključitve večine površin kmetijskega gospodarstva v intervencije kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila – naravni viri, kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila – biotska raznovrstnost in krajina ali ekološko kmetovanje, biotično varstvo rastlin, operacije lokalne sorte v okviru intervencije lokalne pasme in sorte, ter intervenciji biotično varstvo rastlin ali habitatni tipi in vrste na območjih Natura 2000 iz uredbe, ki ureja plačila za okoljske in podnebne obveznosti ter naravne ali druge omejitve iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027.«.
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Za izpolnjevanje merila iz druge alineje četrtega odstavka tega člena se pri izračunu obtežbe upoštevajo podatki o številu govedi in drobnice, ki jih agencija prevzame iz Centralnega registra govedi (v nadaljnjem besedilu: CRG) oziroma Centralnega registra drobnice (v nadaljnjem besedilu: CRD) po stanju na dan 1. februar tekočega leta in na štiri reprezentativno izbrane datume, ki jih določi agencija in objavi na svoji spletni strani, vendar ne prej kot dva tedna po njihovi določitvi. Za druge rejne živali agencija prevzame podatke o številu posameznih vrst in kategorij na dan 1. februar tekočega leta iz Evidence rejnih živali, določene v pravilniku, ki ureja evidenco imetnikov rejnih živali (v nadaljnjem besedilu: evidenca rejnih živali). Za prašiče pitance in perutnino, ki se redijo v turnusih, se pri izračunu obtežbe upoštevajo podatki o povprečnem številu živali v turnusu in skupno število dni vseh turnusov iz evidence rejnih živali.«.
V 7. členu se v tretjem odstavku za prvim stavkom doda nov, drugi stavek, ki se glasi:
»Če nosilec kmetijskega gospodarstva na geoprostorskem obrazcu ne prijavi površin in prijavi le živali za vezano dohodkovno podporo iz te uredbe, se za njegov skupni znesek neposrednih plačil iz tretjega in četrtega odstavka prejšnjega člena upošteva odobreni skupni znesek neposrednih plačil za tekoče leto pred upoštevanjem upravnih sankcij.«.
18. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Nosilec kmetijskega gospodarstva pri izvajanju intervencije SOPO vodi evidenco o delovnih opravilih, ki se izvajajo pri shemah iz 23. člena te uredbe. Evidenca o delovnih opravilih se lahko vodi na obrazcih evidenc o delovnih opravilih za opravila, ki so navedena v teh obrazcih, ali se delovna opravila, ki so navedena v teh obrazcih, posnamejo z geografsko označeno fotografijo v aplikaciji Fotosopotnik. V primeru izvedene preveritve s pregledom na kraju samem nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je delovna opravila posnel z geografsko označenimi fotografijami, fotografije, na dan izvedenega pregleda, preko aplikacije Fotosopotnik pošlje na agencijo. Obrazci za evidence o delovnih opravilih so objavljeni na osrednjem spletnem mestu državne uprave in spletni strani skp.si.
(2) Evidence o delovnih opravilih iz prejšnjega odstavka vključujejo evidence o delovnih opravilih za:
– njivske površine za sheme iz 5., 6. in 7. točke 23. člena te uredbe;
– intenzivne sadovnjake, oljčnike in vinograde za shemo iz 11. točke 23. člena te uredbe;
– trajno travinje za shemi iz 1. in 2. točke 23. člena te uredbe.
(3) Nosilec kmetijskega gospodarstva vodi evidence iz prvega odstavka tega člena za površine za katere je oddal zahtevek za posamezno shemo SOPO.
(4) Na predpisanih obrazcih v tiskani obliki ali kot dokument v elektronski obliki excel ali drugem enakovrednem urejevalniku preglednic se vodijo:
‒ evidence iz prvega odstavka tega člena, ki se vodijo na obrazcih o delovnih opravilih, in
‒ evidence iz tretjega in šestega odstavka 22. člena te uredbe.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek se kot izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena šteje tudi vodenje evidenc v elektronski obliki, ki po vsebini in strukturi bistveno ne odstopa od elektronske oblike iz prejšnjega odstavka, kar pomeni, da je izpis dokumenta ali izvoz teh podatkov iz evidence primerljiv izpisu dokumenta ali izvozu podatkov iz evidenc iz prejšnjega odstavka.
(6) Evidence o delovnih opravilih oziroma geografsko označene fotografije iz prvega odstavka tega člena ter evidence iz tretjega in šestega odstavka 22. člena te uredbe se preverjajo s pregledom na kraju samem in po potrebi tudi z upravnimi pregledi, razen v primeru, če je za posamezno shemo določeno drugače.«.
V 19. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(4) Kombinacije intervencije SOPO z intervencijami kmetijsko-okoljsko-podnebnih plačil oziroma intervencijo ekološko kmetovanje iz uredbe, ki ureja plačila za okoljske in podnebne obveznosti ter naravne ali druge omejitve iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027, so določene v uredbi, ki ureja plačila za okoljske in podnebne obveznosti ter naravne ali druge omejitve iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027.«.
V petem odstavku se 3. točka spremeni tako, da se glasi:
»3. intervencijo lokalne pasme in sorte, pri čemer se operacija lokalne sorte lahko kombinira s shemo iz 5. in 6. točke 23. člena te uredbe na način, določen v uredbi, ki ureja plačila za okoljske in podnebne obveznosti ter naravne ali druge omejitve iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027.«.
4. točka se spremeni tako, da se glasi:
»4. intervencijo habitatni tipi in vrste na območjih Natura 2000, pri čemer se pri shemi iz 1. točke 23. člena te uredbe upošteva določba sedmega odstavka 24. člena te uredbe.«.
V 20. členu se v prvem odstavku prva točka spremeni tako, da se glasi:
»1. grafična evidenca območij za maksimalno trikratno, dvakratno rabo travinja oziroma območja Natura 2000, kjer se shema ne sme izvajati (v nadaljnjem besedilu: evidenca TRT_2x – evidenca območij za maksimalno dvakratno tradicionalno rabo travinja, evidenca TRT_3x – evidenca območij za maksimalno trikratno tradicionalno rabo travinja in TRT_Natura 2000 – evidenca območij Natura 2000, kjer se shema TRT ne izvaja);«.
Enajsti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(11) Vpogled v evidence iz prvega odstavka tega člena je mogoč na osrednjem spletnem mestu državne uprave.«.
V 22. členu se v tretjem odstavku za prvim stavkom doda nov, drugi stavek, ki se glasi:
»Ne glede na prejšnji stavek pri shemi iz 4. točke 23. člena te uredbe vodi evidenco uporabe organskih in mineralnih gnojil le v primeru, če izvaja kmetijsko prakso uporaba mineralnih gnojil, ki vsebujejo inhibitorje nitrifikacije, inhibitorje denitrifikacije ali inhibitorje ureaze za zmanjšanje izpustov amonijaka in didušikovega oksida.«.
V 24. členu se v tretjem odstavku šesta alineja spremeni tako, da se glasi:
»– izvajati se mora na vseh rabah GERK iz prejšnjega odstavka, ki so na kmetijskem gospodarstvu in presegajo velikost površine vsaj 0,1 ha;«.
Sedmi in osmi odstavek se spremenita tako, da se glasita:
»(7) Ne glede na sedmo alinejo tretjega odstavka tega člena se shema EKST ne sme izvajati na območjih iz evidence habitatnih tipov in vrst na območjih Natura 2000, ki je določena z uredbo, ki ureja plačila za okoljske in podnebne obveznosti ter naravne ali druge omejitve iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027.
(8) Ne glede na šesto alinejo tretjega odstavka tega člena lahko v primeru iz prejšnjega odstavka tega člena nosilec kmetijskega gospodarstva v shemo EKST vključi le travinje, ki je izven območja habitatnih tipov in vrst na območjih Natura 2000.«.
V 26. členu se šesti in sedmi odstavek spremenita tako, da se glasita:
»(6) Kmetijska praksa NIZI_hmeljišče pomeni nanos tekočih organskih gnojil z napravo za direkten vnos v tla ali z napravo za nanos neposredno na površino tal v hmeljišču. Uporaba opreme z razpršilno ploščo ni dovoljena. Kmetijska praksa NIZI_hmeljišče pomeni tudi zadelavo gnoja v tla najpozneje 24 ur po nanosu v hmeljišče. Zadelava v tla poteka s kultiviranjem oziroma zaoravanjem ali obsipavanjem hmelja. Pri tem mora nosilec kmetijskega gospodarstva na kmetijski parceli, za katero odda zahtevek za shemo NIZI, v tekočem letu tekoča organska gnojila vedno aplicirati po sistemu NIZI oziroma v primeru uporabe gnoja gnoj vedno zadelati v tla najpozneje 24 ur po nanosu.
(7) Nosilci kmetijskih gospodarstev, katerih površine GERK z dejansko rabo 1300 z vsaj 10 ar so na:
– območjih traviščnih habitatov metuljev, steljnikov, mokrotnih travnikov, mokrišč in barij, suhih kraških travnikov in pašnikov, območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov ali območjih habitatnih tipov in vrst na območjih Natura 2000 iz uredbe, ki ureja plačila za okoljske in podnebne obveznosti ter naravne ali druge omejitve iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027, se na teh površinah trajnega travinja ne smejo vključiti v shemo NIZI;
– območjih posebnih traviščnih habitatov iz uredbe, ki ureja plačila za okoljske in podnebne obveznosti ter naravne ali druge omejitve iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027, lahko na teh površinah trajnega travinja izvajajo shemo NIZI_travinje le za 40 kg dušika na ha iz organskih gnojil na leto.«.
27. člen se spremeni tako, da se glasi:
(shema INP 8.04 Dodatki za zmanjšanje emisij amonijaka in TGP – INHIBIT in KRMDOD)
»(1) V okviru sheme se izvajata dve kmetijski praksi:
– uporaba mineralnih gnojil, ki vsebujejo inhibitorje nitrifikacije, inhibitorje denitrifikacije ali inhibitorje ureaze za zmanjšanje izpustov amonijaka in didušikovega oksida – kmetijska praksa INHIBIT;
– uporaba krmnih dodatkov za zmanjšanje izpustov metana – kmetijska praksa KRMDOD.
(2) Shema INP 8.04 Dodatki za zmanjšanje emisij amonijaka in TGP – INHIBIT in KRMDOD (v nadaljnjem besedilu: shema INHIBIT in KRMDOD) se izvaja od vključno leta 2024 in zanjo okvirna finančna sredstva za posamezno leto znašajo 1.494.600,00 eura, od tega za kmetijsko prakso INHIBIT 870.000,00 eura, za kmetijsko prakso KRMDOD pa 624.600,00 eura.
(3) Mineralna gnojila, ki vsebujejo inhibitorje nitrifikacije, inhibitorje denitrifikacije ali inhibitorje ureaze, morajo imeti status sredstev za gnojenje EU in biti označeni z oznako CE, kot to določa Uredba 2019/1009/EU, pri čemer so uvrščeni v funkcijske kategorije 5.A. Inhibitor nitrifikacije, 5.B. Inhibitor denitrifikacije ali 5.C. Inhibitor ureaze.
(4) Kmetijska praksa INHIBIT se izvaja na GERK z vrstami rabe 1100 – njive in 1161 – hmeljišče v premeni, na kmetijski rastlini, ki je prijavljena kot glavni posevek v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge. Shema se lahko izvaja tudi na GERK z vrsto rabe 1160 hmeljišče, 1300 – trajno travinje in GERK z rabo 1222 – ekstenzivni sadovnjak, če izpolnjuje pogoj iz točke b) tretjega odstavka 22. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 7/23).
(5) Do plačila je upravičen nosilec kmetijskega gospodarstva, ki inhibitorje iz tretjega odstavka tega člena uporablja vgrajena v mineralna gnojila ali samostojno pred nanosom mineralnih gnojil, in pri tem izpolnjuje naslednje pogoje:
– na površini iz zahtevka zagotovi porabo najmanj 50 % dušika iz mineralnih gnojil z inhibitorjem glede na skupno količino porabljenega dušika iz mineralnih gnojil. Pri tem se podpora iz petnajstega odstavka tega člena lahko uveljavlja za porabo najmanj 30 kg dušika iz mineralnih gnojil z inhibitorjem na hektar;
– če uporablja samostojni inhibitor, poleg zahtev iz prejšnje alineje, nosilec inhibitor uporabi v priporočenih vrednostih, ki so za inhibitor določene v pravnem aktu o dovoljenju oziroma na deklaraciji v skladu z navodili proizvajalca;
‒ vodi evidenco o uporabi mineralnih in organskih gnojil iz 22. člena te uredbe za površine iz zahtevka tako, da sta na površini iz zahtevka razvidni skupna količina porabljenega dušika z mineralnimi gnojili brez inhibitorja in skupna količina porabljenega dušika z mineralnimi gnojili z inhibitorjem.
(6) Nosilec kmetijskega gospodarstva do 30. novembra tekočega leta pošlje agenciji kopijo evidenc iz druge alineje prejšnjega odstavka in deklaracije ter račune o nakupu dušikovih mineralnih gnojil z inhibitorji, iz katerih je razvidna tudi skupna količina teh mineralnih gnojil, oziroma deklaracije ter račune o nakupu samostojnih inhibitorjev.
(7) Če je porabljenega manj dušika iz mineralnih gnojil z inhibitorjem, kot je določeno v prvi alineji petega odstavka tega člena, se upoštevajo upravne sankcije v skladu s katalogom upravnih sankcij iz Priloge 10 te uredbe.
(8) Kmetijska praksa KMRDOD se lahko izvaja s krmnimi dodatki, ki jim je bilo izdano dovoljenje v skladu z Uredbo EU št. 183/2005 ter so uvrščeni v kategorijo dodatkov »zootehnični dodatki«, funkcionalna skupina »snovi, ki ugodno vplivajo na okolje« in je hkrati iz dovoljenja razvidno, da obstaja možnost za zmanjšanje nastajanja metana v prebavilih ter je dovoljenje izdano za krave molznice in krave za razmnoževanje. Kot krave molznice in krave za razmnoževanje se za kmetijsko prakso upošteva vse govedo ženskega spola, ki ima v CRG zavedeno vsaj eno telitev. Do plačila je upravičen nosilec KMG, ki proizvaja za lastne potrebe kmetijskega gospodarstva ali uporablja za krmljenje krmne mešanice, ki vsebujejo omenjen krmni dodatek.
(9) Za kmetijsko prakso KRMDOD mora nosilec kmetijskega gospodarstva izpolnjevati te zahteve:
– v kmetijsko prakso KMRDOD vključi vse govedo ženskega spola iz prejšnjega odstavka na kmetijskem gospodarstvu;
– krmi krmni dodatek iz osmega odstavka tega člena v priporočenih vrednostih, ki so za ta krmni dodatek določene v pravnem aktu o dovoljenju oziroma na deklaraciji v skladu z navodili proizvajalca.
(10) Število upravičenega goveda ženskega spola iz osmega odstavka tega člena se določi tako, da se upoštevajo podatki o številu goveda ženskega spola, ki jih agencija prevzame iz CRG po stanju na dan 1. februar tekočega leta in na štiri reprezentativno izbrane datume. Pri tem se upošteva le govedo ženskega spola, ki ima do ali vključno na izbrani datum v CRG že zavedeno vsaj eno telitev. Če je na reprezentativno izbrani datum govedo ženskega spola na planini ali skupnem pašniku, se v tem primeru ne šteje kot govedo na kmetijskem gospodarstvu. Ne glede na prejšnji stavek se število goveda ženskega spola ne zmanjšuje, če je zaveden premik na GERK z atributom planina, ki je pripisana nosilcu KMG, ki je fizična oseba. Agencija datume iz tega odstavka določi in objavi na svoji spletni strani, vendar ne prej kot dva tedna po njihovi določitvi.
(11) Nosilec kmetijskega gospodarstva do 30. novembra tekočega leta pošlje agenciji kopije oznak, deklaracij in računov o nakupu krmnih proizvodov, ki vsebujejo krmni dodatek iz osmega odstavka tega člena.
(12) Agencija preveri izpolnjevanje pogojev iz druge alineje devetega odstavka tega člena na podlagi upravičenega števila goveda ženskega spola iz desetega odstavka tega člena in na podlagi dokazil o količini proizvedenih oziroma krmljenih krmnih mešanic, ki so vsebovale krmni dodatek iz prejšnjega odstavka. Če pogoj iz druge alineje devetega odstavka tega člena ni izpolnjen, se uporabijo znižanja iz kataloga kršitev iz Priloge 10 te uredbe.
(13) Agencija za nosilce KMG, ki krmno mešanico, ki vsebuje ustrezni krmni dodatek, proizvajajo sami, preveri, ali je nosilec KMG vpisan v register obratov nosilcev dejavnosti na področju krme v tekočem letu.
(14) Pri uporabi dušika iz mineralnih gnojil, ki vsebujejo inhibitorje nitrifikacije, inhibitorje denitrifikacije ali inhibitorje ureaze ali dodatke za zmanjšanje izpustov metana, mora nosilec kmetijskega gospodarstva upoštevati navodila proizvajalca.
(15) Načrtovani znesek na enoto za kmetijsko prakso INHIBIT znaša 60,00 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto je 48,00 eura na ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto za vsa leta 75,00 eura na ha.
(16) Realizirani znesek na enoto se izračuna vsako leto, tako da se skupno število upravičenih hektarjev za kmetijsko prakso INHIBIT pomnoži z načrtovanim zneskom podpore iz prejšnjega odstavka. Če so s tem okvirna finančna sredstva iz drugega odstavka tega člena presežena ali neporabljena, se upoštevajo določbe drugega odstavka 4. člena te uredbe.
(17) Načrtovani znesek na enoto za kmetijsko prakso KRMDOD znaša 60,00 eura na GVŽ, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto je 48,00 eura na GVŽ in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto za vsa leta 75,00 eura na GVŽ.
(18) Realizirani znesek na enoto se izračuna vsako leto, tako da se skupno število upravičenih GVŽ za kmetijsko prakso KRMDOD pomnoži z načrtovanim zneskom na enoto iz prejšnjega odstavka. Če so s tem okvirna finančna sredstva iz drugega odstavka tega člena presežena ali neporabljena, se upoštevajo določbe drugega odstavka 4. člena te uredbe.«.
V 28. členu se peti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(5) Podsevek je posevek kmetijske rastline ali več kmetijskih rastlin različnih botaničnih družin, katerega setev je opravljena v glavni posevek, ki je določen v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge.«.
Enajsti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(11) Podpora za shemo se lahko uveljavlja za neprezimne in prezimne kmetijske rastline ali medovite kmetijske rastline ter podsevke iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin in pomoči, ki je v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge (v nadaljnjem besedilu: šifrant vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin in pomoči), ki je objavljen na spletnih straneh agencije in ministrstva. Pri tem so lahko v mešanici tudi kmetijske rastline, ki niso navedene v šifrantu vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin in pomoči, vendar morajo kmetijske rastline iz šifranta prevladovati.«.
Za enajstim odstavkom se doda nov dvanajsti odstavek, ki se glasi:
»(12) Shema NPP se na isti površini ne more kombinirati z zahtevo o zeleni prahi iz DKOP 8 o minimalnem deležu neproizvodnih površin iz uredbe, ki določa pogojenost.«.
Dosedanja dvanajsti in trinajsti odstavek postaneta trinajsti in štirinajsti odstavek.
V 29. členu se v osmem odstavku za prvim stavkom doda nov, drugi stavek, ki se glasi:
»Pri tem so lahko v mešanici tudi kmetijske rastline, ki niso navedene v šifrantu vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin in pomoči, vendar morajo kmetijske rastline iz šifranta prevladovati.«.
Za osmim odstavkom se doda nov deveti odstavek, ki se glasi:
»(9) Shema ZEL se na isti površini ne more kombinirati z zahtevo o zeleni prahi iz DKOP 8 o minimalnem deležu neproizvodnih površin iz uredbe, ki določa pogojenost.«.
Dosedanja deveti in deseti odstavek postaneta deseti in enajsti odstavek.
V 30. členu se črta četrti odstavek.
Dosedanji peti do enajsti odstavek postanejo četrti do deseti odstavek.
V 31. členu se za šestim odstavkom doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Če je med upravno preveritvijo zahtevkov POŠK ugotovljeno, da je zahtevek oddan za njivsko površino, ki je premajhna, da bi lahko nosilec KMG izpolnil pogoj iz prve alineje prejšnjega odstavka, ki se nanaša na oddaljenosti zaplate vsaj 5 m od roba njivske površine, se v tem primeru zahtevek za shemo POŠK na taki površini zavrne in se zanj uporabijo znižanja iz Priloge 10 te uredbe.«.
Dosedanji sedmi odstavek, ki postane osmi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(8) Zaplata se vzpostavi ob setvi kmetijske rastline iz tretjega odstavka tega člena, lahko pa se mehansko vzpostavi tudi pozneje, vendar najpozneje do 15. marca tekočega leta. Lahko se vzpostavi ob setvi tudi po 15. marcu, če je setev kmetijske rastline iz tretjega odstavka tega člena opravljena po 15. marcu, vendar najpozneje do 15. aprila tekočega leta.«.
Dosedanji osmi do enajsti odstavek postanejo deveti do dvanajsti odstavek.
V 32. členu se sedmi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(7) V skladu z 11. členom Uredbe 2022/1173/EU nosilec kmetijskega gospodarstva iz petega odstavka tega člena agenciji prek aplikacije Fotosopotnik pošlje dve geografsko označeni fotografiji varovanja gnezda. S prve geografsko označene fotografije mora biti razvidno varovanje gnezda, druga geografsko označena fotografija, s katere mora biti razvidno varovanje gnezda, mora biti posneta na zadnji dan varovanja gnezda oziroma najpozneje do 30. junija tekočega leta.«.
V 34. členu se v petem odstavku za tretjim stavkom doda nov, četrti stavek, ki se glasi:
»Življenjski prostor se lahko vzpostavi znotraj GERK ali ob zunanjem obodu GERK iz prejšnjega odstavka.«.
V šestem odstavku se za prvim stavkom doda nov, drugi stavek, ki se glasi:
»Če je življenjski prostor že bil vzpostavljen v okviru izvajanja kmetijske prakse v prejšnjih letih, se kot izpolnitev kmetijske prakse šteje tudi vzdrževanje življenjskega prostora, kar pomeni, da mora nosilec KMG zagotavljati, da je življenjski prostor v uporabnem stanju.«.
Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Pri kmetijski praksi iz druge alineje tretjega odstavka tega člena nosilec kmetijskega gospodarstva izvaja košnjo ali mulčenje ali valjanje trajno zatravljenega medvrstnega prostora, vendar hkrati samo v vsakem drugem medvrstnem prostoru. Kot trajno zatravljeni medvrstni prostor se za kmetijsko prakso šteje prostor, ki je posejan s travami ali drugimi zelenimi krmnimi rastlinami ali je na drugačen način ozelenjen. Zatravljeni medvrstni prostor mora biti vzpostavljen vsaj do 15. aprila tekočega leta oziroma vsaj do 1. junija tekočega leta, če gre za trajni nasad, ki je bil v tekočem letu mlajši od dveh let oziroma se je v tekočem letu delno obnavljal. Najkrajši možni čas med dvema mulčenjema ali košnjama ali valjanjema mora biti vsaj štirinajst dni, kar pomeni, da so lahko najprej obdelani medvrstni prostori ponovno obdelani čez najmanj 28 dni. Štirinajst dni pred obiranjem nasada, tudi če obiranje poteka v več časovnih intervalih, lahko nosilec hkrati mulči ali kosi ali valja vse medvrstne prostore.«.
Za sedmim odstavkom se doda nov osmi odstavek, ki se glasi:
»(8) V primeru enovrstnih teras v trajnih nasadih se brežine štejejo v medvrstni prostor, medtem ko se brežine v primeru dvovrstnih in večvrstnih teras v trajnih nasadih ne štejejo v medvrstni prostor, jih pa mora nosilec KMG vsaj dvakrat letno obdelati.«.
V dosedanjem osmem odstavku, ki postane deveti odstavek, se v prvem stavku besedilo »Ne glede na prejšnji odstavek« nadomesti z besedilom »Ne glede na sedmi odstavek tega člena«.
Dosedanji deveti odstavek, ki postane deseti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(10) Pri kmetijski praksi iz tretje alineje tretjega odstavka tega člena se cvetoči pas vzpostavi s setvijo na notranjem ali zunanjem obodu GERK iz četrtega odstavka tega člena tako, da je do 1. junija že viden zeleni pokrov zadevnih kmetijskih rastlin. Cvetoči pas se lahko zagotovi v več delih, ki ne smejo biti manjši od 25 m2, v skupni izmeri pa morajo dosegati vsaj 5 % površine GERK z zahtevkom. Cvetoči pas ne sme biti košen ali mulčen ali valjan vsaj do 15. avgusta tekočega leta.«.
Dosedanji deseti odstavek postane enajsti odstavek.
Dosedanji enajsti odstavek, ki postane dvanajsti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(12) Cvetoči pas iz tretje alineje tretjega odstavka tega člena se lahko vzpostavi s setvijo ene ali več kmetijskih rastlin iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin in pomoči oziroma se lahko vzpostavi tudi s setvijo mešanice drugih cvetočih rastlin, če je hkrati v tej mešanici kot prevladujoča prisotna vsaj ena izmed kmetijskih rastlin, ki so za to shemo opredeljene v šifrantu vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin in pomoči.«.
Dosedanji dvanajsti do petnajsti odstavek postanejo trinajsti do šestnajsti odstavek.
V 35. členu se v prvem odstavku besedilo »obdrži pravico do sorazmernega dela plačila« nadomesti z besedilom »obdrži pravico do celotnega plačila«.
Drugi odstavek se črta.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane drugi odstavek, se besedilo »v skladu s prvim odstavkom tega člen« nadomesti z besedilom » v skladu s prejšnjim odstavkom«.
V 38. členu se v drugem odstavku četrta alineja spremeni tako, da se glasi:
»– zagotovi, da je drobnica, ko je na njegovem kmetijskem gospodarstvu ali na planini, skupnem pašniku, od vključno prvega dne obdobja obvezne reje označena, vodena in so zanjo podatki priglašeni v CRD v skladu s pravilnikom, ki ureja identifikacijo in registracijo drobnice.«.
V 39. členu se v drugem odstavku četrta alineja spremeni tako, da se glasi:
»– zagotovi, da je govedo, ko je na njegovem kmetijskem gospodarstvu ali na planini, skupnem pašniku, od vključno prvega dne obdobja obvezne reje označeno, vodeno in so zanj podatki priglašeni v CRG v skladu s pravilnikom, ki ureja identifikacijo in registracijo govedi.«.
V 40. členu se v drugem odstavku peta alineja spremeni tako, da se glasi:
»– zagotovi, da so krave dojilje, ko so na njegovem kmetijskem gospodarstvu ali na planini, skupnem pašniku, od vključno prvega dne obdobja obvezne reje označene, vodene in so zanje podatki priglašeni v CRG v skladu s pravilnikom, ki ureja identifikacijo in registracijo govedi.«.
V 41. členu se v drugem odstavku četrta alineja spremeni tako, da se glasi:
»– zagotovi, da so krave molznice, ko so na njegovem kmetijskem gospodarstvu ali na planini, skupnem pašniku, od vključno prvega dne obdobja obvezne reje označene, vodene in so zanje podatki priglašeni v CRG v skladu s pravilnikom, ki ureja identifikacijo in registracijo govedi.«.
V 42. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Za podporo za beljakovinske rastline okvirna finančna sredstva za leto 2023 znašajo 2.630.601,72 eura, za leto 2024 2.630.600,76 eura, za leto 2025 2.630.600,90 eura, za leto 2026 2.630.600,65 eura in za leto 2027 2.630.600,71 eura.«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Nosilec kmetijskega gospodarstva je upravičen do podpore za beljakovinske rastline, če upošteva, da:
– je na površini dovoljena le setev teh kmetijskih rastlin: lucerne, detelje, deteljno-travne mešanice, krmnega boba, krmnega graha, soje, grašice, volčjega boba, boba, graha, fižola, leče, čičerike, nokote ali grahorja;
– če nosilec kmetijskega gospodarstva prideluje lucerno, detelje, deteljno-travne mešanice ali nokoto, obtežba na kmetijskem gospodarstvu znaša vsaj 0,9 GVŽ na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi;
– ne glede na prejšnjo alinejo v primeru, če nosilec KMG prideluje lucerno, detelje, deteljno-travne mešanice, nokoto in je vključen v ekološko pridelavo poljščin ali zelenjadnic ali ekološko rejo goveda, mora znašati obtežba na KMG vsaj 0,5 GVŽ na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi;
– kmetijske rastline iz prve alineje tega odstavka na prijavljeni površini prevladujejo;
– so kmetijske rastline iz prve alineje tega odstavka prisotne na kmetijskem gospodarstvu kot glavni posevek, kot je določen v uredbi, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge, in do tehnološke zrelosti, razen za kmetijske rastline iz druge alineje tega odstavka, za katere se namesto tehnološke zrelosti preveri, ali je nosilec kmetijskega gospodarstva v tekočem letu zanje zagotovil vsaj dva odkosa;
– tehnološka zrelost pri pridelavi beljakovinskih rastlin za zrnje iz prejšnje alineje pomeni stopnjo v razvoju zrna, ko to v skladu s skalo BBCH razvojnih faz gojenih beljakovinskih rastlin doseže polno zrelost, kar pomeni, da je zrnje trdo in ga z nohtom težko razpolovimo;
– skupna površina, za katero uveljavlja podporo za beljakovinske rastline, znaša vsaj 0,3 ha;
– ugotovljena površina upravičenih hektarjev kmetijskega gospodarstva znaša najmanj 1 ha;
– najmanjša ugotovljena upravičena površina kmetijske parcele, za katero uveljavlja podporo za beljakovinske rastline, znaša vsaj 0,1 ha.«.
Za osmim odstavkom se doda nov deveti odstavek, ki se glasi:
»(9) Za nosilce kmetijskih gospodarstev, ki so vključeni v ekološko pridelavo poljščin ali zelenjadnic iz tretje alineje drugega odstavka tega člena ali v ekološko rejo goveda, se štejejo nosilci kmetijskih gospodarstev, ki imajo certificirano ekološko pridelavo poljščin ali zelenjadnic na kmetijski površini, na kateri pridelujejo beljakovinske rastline oziroma imajo certificirano ekološko rejo goveda v tekočem letu oddaje zahtevka.«.
Dosedanji deveti odstavek, ki postane deseti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(10) Načrtovani znesek na enoto za beljakovinske rastline znaša:
– za leto 2023 292,00 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto je 233,60 eura na ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 350,40 eura na ha;
– za leto 2024 245,8 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto je 196,64 eura na ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 294,96 eura na ha;
– za leto 2025 224,83 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto je 179,86 eura na ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 269,8 eura na ha;
– za leto 2026 215,62 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto je 172,50 eura na ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 258,74 eura na ha;
– za leto 2027 207,13 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto je 165,70 eura na ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 248,56 eura na ha.«.
Dosedanji deseti odstavek postane enajsti odstavek.
Priloga 2 se nadomesti z novo Prilogo 2, ki je kot Priloga 1 sestavni del te uredbe.
Priloga 8 se nadomesti z novo Prilogo 8, ki je kot Priloga 2 sestavni del te uredbe.
Priloga 9 se nadomesti z novo Prilogo 9, ki je kot Priloga 3 sestavni del te uredbe.
Priloga 10 se nadomesti z novo Prilogo 10, ki je kot Priloga 4 sestavni del te uredbe.
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
Postopki, začeti na podlagi Uredbe o neposrednih plačilih iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 (Uradni list RS, št. 17/23, 63/23 in 113/23), se končajo v skladu z Uredbo o neposrednih plačilih iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 (Uradni list RS, št. 17/23, 63/23 in 113/23).
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00704-500/2023
Ljubljana, dne 11. januarja 2024
EVA 2023-2330-0145
Vlada Republike Slovenije
