Na podlagi prvega, četrtega in petega odstavka 49. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18, 82/20, 3/22 – ZDeb, 105/22 – ZZNŠPP in 18/23 – ZDU-1O) Vlada Republike Slovenije izdaja
o Regijskem parku Pohorje
(1) S to uredbo se ovršje masiva Pohorje zavaruje kot Regijski park Pohorje (v nadaljnjem besedilu: regijski park).
(2) Ta uredba določa meje regijskega parka, varstvena območja, pravila ravnanja, varstvene režime, razvojne usmeritve in način njihovega uresničevanja, način izvajanja ustanoviteljskih pravic in obveznosti, način upravljanja in nadzora, financiranje ter druga ravnanja, povezana s cilji in nameni te uredbe.
(1) Varstveni cilji regijskega parka so ohranitev naravnih vrednot, posebnih varstvenih območij (območij Natura 2000) in biotske raznovrstnosti, ohranitev ugodnega stanja ogroženih in mednarodno varovanih ter zavarovanih prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih habitatov, ohranitev najmanj obstoječega obsega in kakovosti habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju, ter ohranitev krajinske pestrosti in značilnosti krajine.
(2) Razvojni cilji regijskega parka so razvoj naravovarstveno sprejemljivih gospodarskih dejavnosti, ki so skladne s krajevno tradicijo območja, kulturno dediščino, naravi prijaznih športnih, rekreacijskih dejavnosti, zmanjševanje obstoječega in preprečevanje dodatnega obremenjevanja okolja.
(3) Nameni zavarovanja regijskega parka so ohranitev edinstvene naravovarstvene vrednosti ovršja Pohorja, doseganje varstvenih in razvojnih ciljev ter zagotovitev aktivnega upravljanja območja, prispevek k ohranjanju kulturne dediščine ter omogočanje izobraževanja, raziskovanja, ozaveščanja, obiskovanja in doživljanja regijskega parka z urejanjem in vzdrževanjem infrastrukture za obiskovanje.
II. OPIS, VARSTVENA OBMOČJA IN MEJE REGIJSKEGA PARKA
(1) Regijski park obsega dele območij občin Zreče, Vitanje, Mislinja, Lovrenc na Pohorju, Ruše in Slovenska Bistrica. Območje leži pretežno na nadmorskih višinah nad 1200 m in zavzema 52 km2 površin.
(2) Za regijski park, ki obsega ovršje masiva Pohorja, sta značilni izredna naravna ohranjenost in krajinska pestrost s pogostimi in izjemnimi naravnimi pojavi. Poseben in pester rastlinski ter živalski svet omogočajo neprepustna silikatna podlaga, razgiban relief, bogato omrežje površinskih voda ter razpon nadmorskih višin do nekaj več kot 1500 m.
(1) Regijski park obsega prvo in drugo varstveno območje.
(2) Prvo varstveno območje je naravovarstveno najpomembnejše ter je prednostno namenjeno uresničevanju varstva in ohranjanju naravnih vrednot, prvobitnih naravnih območij rastlinskih in živalskih vrst, njihovih osebkov in habitatov, naravnega razvoja ekosistemov in naravnih procesov ter značilne krajine.
(3) Drugo varstveno območje je območje, prednostno namenjeno ohranitvi in izboljšanju stanja narave in značilne krajine, trajnostni rabi naravnih virov zaradi izvajanja dejavnosti sonaravnega kmetijstva in gozdarstva, trajnostnemu gospodarjenju z divjadjo na način, da je to za naravo čim manj moteče ter naravovarstveno sprejemljivim gospodarskim dejavnostim.
(meje regijskega parka in varstvenih območij)
(1)Meje regijskega parka in varstvenih območij so določene s to uredbo na podlagi občinskih mej, namenske rabe prostora, zemljiškokatastrskega načrta in digitalnih topografskih kart ter ortofoto posnetkov.
(2) Meje iz prejšnjega odstavka se hranijo kot elektronski podatek o zavarovanih območjih v registru naravnih vrednot pri ministrstvu, pristojnem za ohranjanje narave (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(3) Seznam zemljiških parcel (v nadaljnjem besedilu: parcela), ki določajo meje regijskega parka, je naveden v Prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.
(4) Meje iz prvega odstavka tega člena so informativno prikazane na publikacijski karti v merilu 1: 80.000, ki je kot Priloga 2 sestavni del te uredbe.
III. RAZVOJNE USMERITVE IN UKREPI
(razvojne usmeritve za spodbujanje trajnostnega razvoja)
(1) Na območju regijskega parka se spodbuja trajnosten, torej s cilji ohranjanja narave in krajine, sprejemljiv razvoj ob hkratnem zagotavljanju razvojnih možnosti lokalnega prebivalstva. Omogoča naj se razvoj inovativnih ter naravi prijaznih dejavnosti z visoko dodano vrednostjo. Na območjih varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine se omogoča celostno ohranjanje kulturne dediščine vključno z njenim družbenim in simbolnim pomenom.
(2) Trajnostni razvoj iz prejšnjega odstavka se skladno s cilji regijskega parka uresničuje z:
1. uporabo ustreznih tehnologij in metod pri gospodarjenju z naravnimi viri, ki omogočajo ohranjanje naravnih procesov v ekosistemu in njihovo obnovljivost ter ohranjanje rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih življenjskih prostorov, naravnih vrednot, značilne krajine ter ohranjanje varovanih vrednot kulturne dediščine;
2. spodbujanjem naravi prijaznega kmetovanja, ki ohranja naravo in značilno krajino, omogoča razvoj in ohranitev kmetij;
3. sonaravnim gospodarjenjem z vodo, gozdom, divjadjo in ribami na način, ki omogoča ohranjanje biotske raznovrstnosti;
4. izobraževanjem o pomenu in ohranjanju narave;
5. spodbujanjem naravi prijaznega turizma, rekreacije in izobraževanja, ki omogočajo doživljanje in spoznavanje narave ter kulturne dediščine, pri čemer so obiskovalci usmerjeni na ekološko manj občutljiva območja;
6. urejanjem prostora tako, da se ohranjajo narava, značilnosti krajine in varovane vrednote kulturne dediščine;
7. ohranjanjem poseljenosti v okoliškem območju tako, da se omogočajo dopolnilne dejavnosti in nova delovna mesta;
8. povezovanjem in spodbujanjem kmetijskih, turističnih, rekreacijskih, obrtnih, kulturnih in drugih dejavnosti;
9. spodbujanjem proizvodov z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ali z razvojem znamke regijskega parka;
10. razvojem parkovne infrastrukture in podporo projektom za ohranjanje naravovarstvene vrednosti območja, predstavljanjem in interpretacijo regijskega parka ter s podporo ozaveščanju in izobraževanju javnosti in lokalnega prebivalstva.
(ukrepi za uresničevanje razvojnih usmeritev)
(1) Razvojne usmeritve iz drugega odstavka prejšnjega člena se uresničujejo zlasti s:
– sodelovanjem in vključevanjem lokalnega prebivalstva, lastnikov zemljišč na območju regijskega parka in občin pri upravljanju regijskega parka, pridobivanju finančnih sredstev, pa tudi z različnimi razvojnimi programi iz občinskih, državnih in mednarodnih virov;
– pridobivanjem in uporabo sredstev lokalnih, državnih in mednarodnih skladov, ustanov oziroma organizacij za varstvene in razvojne ter izobraževalne projekte, usklajene z varstvenimi in razvojnimi cilji regijskega parka;
– obveznim upoštevanjem razvojnih usmeritev iz drugega odstavka prejšnjega člena v strategijah, programih, planih, načrtih in drugih dokumentih občin in države;
– strokovno pomočjo, izobraževanjem, usposabljanjem in ozaveščanjem lokalnega prebivalstva in lastnikov zemljišč v območju regijskega parka za aktivno vključevanje v osnovne in dopolnilne dejavnosti v regijskem parku.
(2) V regijskem parku se lahko iz javnih sredstev financirajo samo tisti razvojni projekti, ki so v skladu s programi ter varstvenimi in razvojnimi cilji regijskega parka.
IV. VARSTVENI REŽIMI IN PRAVILA RAVNANJA
(splošni varstveni režim)
(1) V regijskem parku se posegi, dejavnosti in ravnanja lahko izvajajo v obsegu, času in na način, ki so v skladu z varstvenimi cilji in varstvenimi režimi iz te uredbe.
(2) Na območju regijskega parka je prepovedano:
1. izvajati posege in dejavnosti, ki bi lahko poslabšali hidrološke, geomorfološke in ekološke razmere na območju regijskega parka in zato negativno vplivali na ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti;
2. izvajati posege in dejavnosti na naravnih vrednotah na način, da se uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto;
3. izvajati posege in dejavnosti, ki bi lahko spremenili za regijski park značilno krajinsko pestrost ter značilne krajinske vzorce;
4. naseljevati ali gojiti tujerodne rastlinske in živalske vrste;
5. izvajati pašo živali zunaj za to določenih območij planin ali brez pašnih redov;
6. v komercialne namene odvzemati iz narave rastline prosto živečih vrst in njihove plodove, vključno z glivami, razen drevja;
7. taboriti, šotoriti, kuriti, urejati prostore za piknike ter objekte in naprave za vadbo ali rekreacijo, postavljati bivalne prikolice oziroma druga začasna bivalna vozila in objekte zunaj za to urejenih in v načrtu upravljanja ter v prostorskih aktih določenih območij;
8. izvajati športne dejavnosti, ki bi bile v nasprotju s prostorskim in časovnim režimom, predpisanim v načrtu upravljanja;
9. jahati in kolesariti zunaj cest, po katerih je dovoljen promet, ali zunaj površin, ki so za to določene v načrtu upravljanja;
10. spuščati pse s povodca, razen pri izvajanju lova in paše ter pri izvajanju nalog policije, vojske in gorske reševalne službe;
11. prirejati javne shode in prireditve ter organizirati športna tekmovanja v mirnih območjih;
12. gibati se zunaj urejenih in označenih poti v mirnih območjih;
13. postavljati in uporabljati vire svetlobe za osvetljevanje delov naravnega okolja;
14. postavljati znake in druge interpretacijske objekte ali naprave za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje v naravnem okolju, razen znakov za informiranje obiskovalcev regijskega parka, za informiranje lastnikov in uporabnikov zemljišč ter za označevanje kulturnih spomenikov, planinskih in drugih poti;
15. graditi in postavljati nove objekte ali naprave;
16. spreminjati namembnost obstoječih objektov;
17. širiti obstoječa smučišča oziroma tekaške poti ali graditi nova zunaj območij, ki so za to določena v prostorskih aktih;
18. z dodajanjem kemikalij ali mikroorganizmov umetno zasneževati ali utrjevati smučišča in tekaške proge;
19. graditi oziroma urejati nova vzletno-pristajalna mesta za zrakoplove, razen za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah;
20. določati nova območja za izkoriščanje mineralnih surovin;
21. voziti motorna vozila na gozdnih in nekategoriziranih cestah in drugih poteh, razen za izvajanje gozdarske dejavnosti v skladu z zakonom, ki ureja gozdove, in za druge namene, dovoljene z zakonom, ki ureja ohranjanje narave;
22. voziti z motornimi vozili za namene organiziranih športnih, testnih in podobnih voženj, motokrosov ter v reklamne, tekmovalne in podobne namene;
23. uporabljati motorne sani in druga vozila na motorni pogon za vožnjo po snegu in ledu v naravnem okolju, razen za namene, dovoljene z zakonom, ki ureja ohranjanje narave;
24. leteti z motornimi zrakoplovi s posadko pod višino 300 m nad najvišjo trenutno točko oziroma oviro med letenjem;
25. izvajati letenje z brezpilotnimi zrakoplovi, razen v dogovoru z upravljavcem regijskega parka;
26. snemati filme, fotografije, videospote in druge videoproizvode za komercialno javno predvajanje, razen v dogovoru z upravljavcem regijskega parka in pod pogojem, da snemanje ni v nasprotju z varstvenimi režimi, nima negativnega vpliva na naravo, ne moti obiskovalcev in lastnikov zemljišč ter da je sporočilnost posnetkov v skladu z varstvenimi cilji in nameni regijskega parka;
27. izvajati vojaške vaje in usposabljanja, razen usposabljanja v gorništvu ter za zaščito in reševanje oziroma v primeru poslabšanja varnostnih razmer ter vojne nevarnosti;
28. uporabljati pirotehnična in druga eksplozivna sredstva v naravnem okolju, razen za potrebe obrambe, zaščite in reševanja.
(3) Varstveni režimi iz prejšnjega odstavka se lahko podrobneje določijo v načrtu upravljanja.
(varstveni režim v prvem varstvenem območju)
(1) V prvem varstvenem območju poleg prepovedi iz prejšnjega člena tudi ni dovoljeno:
1. odvzemati iz narave rastline ali dele rastlin prosto živečih vrst, vključno z glivami;
2. trgati cvetje, izkopavati, nabirati, poškodovati ali lomiti rastline ali uničevati vegetacijske formacije;
3. loviti, ribariti, odvzemati iz narave in vznemirjati živali ter škoditi zdravju in dobrobiti živali;
4. izvajati melioracijska dela;
5. prirejati prireditve ter organizirati športna tekmovanja;
6. gibati se zunaj urejenih in označenih poti;
7. voziti z vozili na motorni pogon in kolesi;
8. postavljati obore in žičnate ograje.
(2) Varstveni režimi iz prejšnjega odstavka se lahko podrobneje določijo v načrtu upravljanja.
(1) Ne glede na prepovedi iz 8. in 9. člena te uredbe se v regijskem parku lahko v skladu z varstvenimi cilji iz te uredbe in v skladu z načrtom upravljanja izvajajo ukrepi varstva narave in posamezne naravovarstvene naloge ter gradijo ali postavljajo objekti in naprave, namenjeni varovanju in predstavitvi naravnih vrednot, ohranjanju biotske raznovrstnosti ter obisku in doživljanju regijskega parka (v nadaljnjem besedilu: parkovna infrastruktura).
(2) Ne glede na prepovedi iz 8. člena te uredbe se v regijskem parku lahko v skladu z varstvenimi cilji iz te uredbe, načrtom upravljanja in programi ali načrti izvajanja javne službe urejanja voda, gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in divjadjo, vzdrževanja objektov gospodarske javne infrastrukture ter objektov v javni rabi, izvajanja ukrepov varstva kulturne dediščine in drugih javnih služb:
1. izvajajo gozdarska, lovska in kmetijska dejavnost;
2. gradijo nove gozdne prometnice;
3. gradijo nestanovanjske kmetijske stavbe za opravljanje kmetijskih dejavnosti v regijskem parku za potrebe opravljanja kmetijske dejavnosti v regijskem parku;
4. gradijo nestanovanjske kmetijske stavbe in visoke preže za opravljanje gozdarskih in lovskih dejavnosti v regijskem parku za potrebe opravljanja gozdarske ali lovske dejavnosti v regijskem parku;
5. postavljajo oziroma gradijo telekomunikacijske, radionavigacijske in nadzorne naprave, namenjene zračnemu prometu;
6. postavljajo sončne elektrarne za samooskrbo na strehah obstoječih objektov in toplotne črpalke za centralno ogrevanje oziroma hlajenje ob obstoječih objektih;
7. leti z motornimi zrakoplovi s posadko ali z brezpilotnimi zrakoplovi za namene zagotavljanja obrambe države, zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, izvajanja javnih služb in znanstvenoraziskovalne dejavnosti;
8. rabi voda za oskrbo s pitno vodo ter gradijo objekti za oskrbo s pitno vodo, če to ne vpliva negativno na ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti;
9. opravljajo rekonstrukcije in vzdrževanje na obstoječih objektih ter vzdrževalna dela v varovalnih pasovih obstoječe gospodarske javne infrastrukture in objektov v javni rabi;
10. opravljajo naloge in posegi javnih služb s področja urejanja obveznih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda v skladu s predpisi, ki urejajo vode;
11. izvaja ribolov v skladu z veljavnimi vodnimi dovoljenji;
12. izvajajo posegi na enotah kulturne dediščine v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine.
(3) Ne glede na prepovedi iz 8. in 9. člena te uredbe se lahko izvajajo tradicionalni pohodi, javne prireditve in shodi, določeni v načrtu upravljanja.
(4) Ne glede na prepovedi iz prejšnjega člena se v regijskem parku lahko v skladu z varstvenimi cilji iz te uredbe ter v skladu z načrtom upravljanja:
– odvzema divjad iz narave zaradi preprečevanja pojava in širjenja nalezljivih bolezni ali ob porušenem naravnem ravnovesju zaradi čezmernega povečanja populacije ene vrste divjadi nad nosilno zmogljivostjo ekosistema, tako da so izkazani neugodni vplivi na druge živalske ali rastlinske vrste na posebej za to določenih območjih;
– odvzemajo divjad in ribe iz narave za znanstvenoraziskovalne namene in izvajajo ukrepi varstva živali prosto živečih vrst po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, pri čemer je o tem obveščen upravljavec regijskega parka;
– pobira divjad ali se pobirajo njeni deli v okviru opravljanja nalog upravljanja lovišča v skladu s predpisi, ki urejajo divjad in lovstvo.
(ravnanja, posegi in dejavnosti)
(1) Ravnanja, posege ali dejavnosti v regijskem parku je treba izvajati v obsegu, času, na način in z uporabo tehničnih pripomočkov, ki najmanj ogrožajo cilje regijskega parka, naravno ravnovesje, ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst, krajinsko pestrost in značilno krajino ter kulturno dediščino.
(2) Znanstvene raziskave v regijskem parku se izvajajo v skladu s to uredbo in načrtom upravljanja ter na podlagi priglasitve raziskave upravljavcu regijskega parka. Izvajalec znanstvene raziskave mora ob priglasitvi raziskave upravljavca seznaniti z obsegom, načinom, časom in potekom trajanja ter po koncu del upravljavcu regijskega parka poročati o rezultatih opravljene raziskave.
V. UPRAVLJANJE REGIJSKEGA PARKA
(ustanovitelji ter izvajanje ustanoviteljskih pravic in obveznosti)
(1) Ustanovitelji regijskega parka (v nadaljnjem besedilu: ustanovitelji) so Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) ter občine Zreče, Vitanje, Mislinje, Lovrenc na Pohorju, Ruše in Slovenska Bistrica (v nadaljnjem besedilu: občine).
(2) Ustanovitelji izvajajo ustanoviteljske pravice in obveznosti tako, da:
1. soglašajo, da regijski park upravlja Zavod Republike Slovenije za varstvo narave;
2. skupaj financirajo delovanje regijskega parka tako, da:
– država zagotavlja 50-odstotni delež in financira predvsem naloge varstva narave,
– občine zagotavljajo 50-odstotni delež in financirajo predvsem naloge usmerjanja razvoja, določene na podlagi načrta upravljanja in letnega programa dela, pripravljenega za celotni regijski park;
3. soglašajo, da občine sodelujejo pri izvajanju nadzora v regijskem parku z občinsko redarsko službo;
4. načrt upravljanja regijskega parka sprejme vlada na predlog ministrstva po pridobitvi mnenj občin.
(1) Upravljavec regijskega parka (v nadaljnjem besedilu: upravljavec) je Zavod Republike Slovenije za varstvo narave.
(2) Upravljavec vključuje v upravljanje regijskega parka občine, lokalno prebivalstvo, lastnike zemljišč v regijskem parku, strokovni organizaciji, pristojni za gozdarstvo in varstvo kulturne dediščine, ter zainteresirano javnost.
(3) Upravljavec v okviru javne službe ohranjanja narave opravlja varstvene, strokovne, nadzorne in upravljavske ter izobraževalne naloge na območju regijskega parka.
(naloge upravljavca regijskega parka)
Upravljavec v okviru javne službe ohranjanja narave opravlja naloge v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave.
(1) Upravljanje regijskega parka se izvaja na podlagi desetletnega načrta upravljanja, ki obsega tekstualni in grafični del.
(2) Načrt upravljanja obsega vsebine, določene v zakonu, ki ureja ohranjanje narave.
(priprava, sprejetje in spremljanje izvajanja načrta upravljanja)
(1) Načrt upravljanja pripravi upravljavec. Pri pripravi načrta upravljanja sodelujejo tudi druge strokovne organizacije, ki na podlagi predpisov izvajajo naloge varstva ali javno službo na področjih rabe ali upravljanja naravnih dobrin ter varstva kulturne dediščine, in občine ter predstavniki nevladnih organizacij.
(2) Upravljavec pripravi predlog načrta upravljanja na podlagi te uredbe in predpisov, ki urejajo ohranjanje narave, ter ob upoštevanju strokovnih podlag s področij iz prejšnjega odstavka, mnenj, stališč in pripomb z javne predstavitve, stališč občin in strokovnih organizacij iz prejšnjega odstavka. Načrti trajnostnega gospodarjenja, upravljanja naravnih dobrin ter varstva kulturne dediščine se kot strokovne podlage upoštevajo pri pripravi predloga načrta upravljanja.
(3) Upravljavec načrt upravljanja pošlje v potrditev ministrstvu in občinam. Po pridobitvi mnenj občin ministrstvo načrt upravljanja predloži v sprejem vladi. Vlada sprejme načrt upravljanja z uredbo.
(4) Če upravljavec ob spremljanju izvajanja načrta upravljanja ugotovi, da ga je treba prilagoditi spremenjenim razmeram, pripravi spremembe načrta upravljanja, ki se sprejemajo po postopku, predpisanem za njegovo sprejetje.
(5) Predlog za spremembo načrta upravljanja lahko dajo tudi občine, pri čemer mora biti predlog utemeljen in usklajen z varstvenimi cilji regijskega parka ter mora vsebovati predloge rešitev.
(1) Upravljavec na podlagi načrta upravljanja sprejme finančno ovrednoteni letni program dela, katerega vsebina se nanaša tudi na upravljanje regijskega parka.
(2) Z letnim programom dela se podrobneje določi časovni načrt izvedbe del in nalog iz načrta upravljanja tako, da se za posamezno vrsto teh del in nalog upoštevajo najugodnejše obdobje glede na pričakovano stanje v regijskem parku ter finančni viri za izvedbo del in nalog v regijskem parku.
(3) Upravljavec pošlje letni program dela in finančni načrt, ki se nanaša na regijski park, občinam.
(1) Upravljavec pridobiva finančna sredstva za upravljanje regijskega parka:
1. iz državnega proračuna;
2. s prihodki od prodaje blaga in storitev, ki jih opravlja;
3. iz različnih mednarodnih programov pomoči;
4. s pridobivanjem sredstev na podlagi sofinanciranja programov in projektov, ki so v skladu s cilji regijskega parka, iz sredstev lokalnih, državnih in mednarodnih skladov, ustanov oziroma drugih organizacij;
5. iz drugih virov.
(2) Sredstva iz proračuna občin se namenijo za izvajanje razvojnih ukrepov regijskega parka v skladu z načrtom upravljanja.
(neposredni nadzor v naravi)
(1) Neposredni nadzor v naravi v regijskem parku zagotavlja upravljavec.
(2) Neposredni nadzor v naravi v regijskem parku izvajajo naravovarstveni nadzorniki v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, in občinski redarji.
(3) Neposredni nadzor zagotavljajo tudi osebe javnega prava, ustanovljene z namenom usmerjanja trajnostnega gospodarjenja naravnih dobrin, na območjih teh dobrin.
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo pristojni inšpektorji v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave.
IX. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
Upravljavec pripravi predlog načrta upravljanja v dveh letih od uveljavitve te uredbe.
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00704-468/2023
Ljubljana, dne 31. januarja 2024
EVA 2023-2560-0054
Vlada Republike Slovenije
