Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 – ZNOrg in 78/23 – ZUNPEOVE), 14. člena Statuta Občine Ilirska Bistrica (Uradni list RS, št. 189/20) ter predloga Zavoda za varstvo kulturne dediščine št. NG-0007-1/2023-O/O z dne 13. 1. 2023 je Občinski svet Občine Ilirska Bistrica na 10. seji dne 25. 1. 2024 sprejel
o razglasitvi cerkve sv. Antona Padovanskega na Ostrožnem Brdu za kulturni spomenik lokalnega pomena
1. člen
Za kulturni spomenik lokalnega pomena (v nadaljnjem besedilu: spomenik) se razglasi naslednja enota dediščine: Ostrožno Brdo – Cerkev sv. Antona Padovanskega, EID 1-04032.
Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik so:
– Leta 1793 posvečena cerkev je bila zgrajena okoli leta 1780 na osnovi starejše cerkve sv. Antona Padovanskega s konca 17. stoletja, pri čemer je bil uporabljen tudi gradbeni material, posamezni arhitekturni elementi in deli opreme iz cerkve sv. Kancijana iz sredine 17. stoletja. Cerkvena ladja in zvonik sta bila v preteklosti tudi povišana.
– Navzven preprosta poznobaročna arhitektura z netipično polkrožno zaključenim prezbiterijem in prostorno pravokotno ladjo ima bogato okrašeno notranjščino, členjeno s pilastri in pilastrskima nišama, prostor obteka dvojno profilirano ogredje, kor je konveksno razgiban.
– Skupaj s cerkveno opremo predstavlja cerkev za to območje dokaj bogat interier in presega raven običajni brkinskih podružnic poznobaročnega časa. Cerkev ima ohranjena dva naslikana stranska oltarja, delo Štefana Šubica iz 1873, in kvalitetno opremo.
– Cerkev s pokopališčem je locirana na robu vasi in se odpira v odprt prostor. Novi del pokopališča se terasasto spušča po brežini proti gozdu, obenem pa se cerkev s pročeljem obrača proti vasi in ustvarja potencial za javno odprto površino znotraj vasi. V neposredni bližini je spomenik NOB in javni objekt.
Varovane sestavine spomenika so:
– Stavba v celoti s tlorisnim in višinskim gabaritom, konstrukcijsko zasnovo in gradivom, strešno konstrukcijo, kritino, arhitekturnimi členi, kompozicijo fasade, gradivom, barvo in strukturo fasade, likovnimi prvinami in fasadnimi detajli, stavbnim pohištvom in poslikavami, vključno s prvotnimi ometi in morebitnim še neodkritimi poslikavami.
– Notranjščina cerkve s funkcionalno zasnovo in oblikovanostjo, vključno z načinom obdelave prostorov in materiali, štukaturami, prvotnimi ometi, poslikavo in morebitnim še neodkritimi poslikavami.
– Od opreme se varuje: kamnit podstavek glavnega oltarja (dat. 1692), kropilnik v steni zakristije (dat. 1647), marmorna kipa na obhodnih lokih glavnega oltarja (iz 18. stoletja), kamnita podstavka stranskih oltarjev (dat. 1735), stopnice na kor (ena od stopnic je spolija, dat. 1719); kamnita kropilnika pod korom, marmorni veliki oltar sv. Antona Padovanskega (zač. 19. stoletja), poznobaročna stranska oltarja sv. Kancijana in sv. Frančiška Ksaverija ob slavoločni steni (dat. 1781), razpelo s križanim iz 18. ali začetka 19. stoletja, veliko misijonsko razpelo iz 1901, lesena vhodna vrata (dat. 1891), bandero s procesijskim križem, dva lestenca s steklenimi obeski, lestenci in večne lučke, procesijski svetilki na drogu, svečniki, lesena korna klop v prezbiteriju, zakristijski omari.
– Varujejo se arheološke plasti v cerkvi in ožji okolici.
– Varuje se nepozidanost travnika zahodno od cerkve.
– Ohranja se gozdni rob.
– Ohranja se zasnova pokopališča z avtentično lokacijo križa.
– Ohranja se cerkveni zid s kamnitim vhodom in kovinskimi vrati.
Obseg spomenika:
Spomenik obsega nepremičnine: parcele št. 3687, 1220/2 (del), k.o. 2519 – OSTROŽNO BRDO, stavbo št. 78, k.o. 2519 – OSTROŽNO BRDO.
Zaradi zagotavljanja prostorske celovitosti se spomeniku določi vplivno območje, ki obsega nepremičnine: parcele št. 3337/1 (južni del ob cerkvi in pokopališču), 1223, 1217, 1228, 1225, 484/5, 484/4, 487, 1220/2, 1220/1, 1218, 1210, 1232, 1229, 1233/2, 3329/4 (osrednji del), k.o. 2519 – OSTROŽNO BRDO.
Za spomenik velja splošni varstveni režim, ki določa:
– celostno ohranjanje varovanih sestavin spomenika s tlorisnim in višinskim gabaritom, konstrukcijsko zasnovo in gradivom, strešno konstrukcijo, primerno kritino, arhitekturnimi členi, kompozicijo fasade, gradivom, barvo in strukturo fasade, likovnimi prvinami in fasadnimi detajli, lesenim stavbnim pohištvom in poslikavami, vključno s prvotnimi ometi in morebitnim še neodkritimi poslikavami,
– celostno ohranjanje notranjščine cerkve s funkcionalno zasnovo in oblikovanostjo, vključno z načinom obdelave prostorov in materiali, štukaturami, prvotnimi ometi, poslikavo in morebitnim še neodkritimi poslikavami,
– prepoved spreminjanja varovanih sestavin spomenika; v primeru okrnitve spomenika ali njegovega varovanega dela je treba zagotoviti povrnitev v prvotno stanje na stroške povzročitelja,
– prepoved premeščanja spomenika ali njegovih delov, razen če je premestitev nujna zaradi fizične zaščite delov spomenika,
– ohranjanje vedut na spomenik in iz spomenika na okolico,
– prepoved gradnje ali postavljanja trajnih ali začasnih objektov na ali ob cerkvi, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in predstavitev ter delovanje dediščine,
– zagotavljanje dostopa javnosti v obsegu, ki ne ogroža varovanja spomenika, namembnosti in pravic lastnika,
– označitev posameznega spomenika s predpisano oznako, ki ne krni likovne podobe ali posameznih delov kulturnega spomenika,
– redno in strokovno vzdrževanje ter obnavljanje izvirnih sestavin in celotne arhitekture,
– morebitno osvetljevanje mora biti racionalno ter okolju in spomeniku prijazno,
– predhodno izdelavo konservatorskega načrta za večje posege v spomenik ali njegovo celovito prenovo,
– ob posegih v tlake cerkve, pod obstoječe temelje ter ob posegih v zemljino v neposredni okolici cerkve je potrebno opraviti arheološke raziskave, s katerimi se natančneje določijo ukrepi varstva ali arheološke ostaline nadzorovano odstranijo, arheološke raziskave obsegajo tudi poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega najdišča,
– v primeru izjemnega odkritja, predvsem ostankov grajenih struktur, je potrebno ostaline ohraniti ali prezentirati na mestu odkritja.
Za notranjo opremo velja splošni varstveni režim, ki določa:
– ohranjanje notranje opreme v celoti, v njeni funkciji, izvirnosti in neokrnjenost (v barvi, legi, materialu, obliki, strukturi, velikosti),
– dovoljeno je strokovno nadzorovano konserviranje – restavriranje izvirnih sestavin z rekonstrukcijo avtentične podobe opreme,
– izjemoma so dovoljena začasna premeščanja za razstave in druge promocije, vendar le po muzealskih standardih in s soglasjem pristojnih strokovnih služb.
Za vplivno območje velja varstveni režim, ki določa:
– v vplivnem območju morajo biti vsi posegi in raba podrejeni varovanju kvalitetnih pogledov na spomenik,
– v vplivnem območju je potrebno obnovo obstoječih gradenj in novogradenj oblikovati tako, da bo cerkev ostala prostorska in vizualna dominanta,
– za izvajanje redne pokopališke dejavnosti kulturnovarstvenega soglasja ni potrebno pridobiti.
Lastnik, posestnik in upravljavec spomenika morajo v sorazmerju s svojimi zmožnostmi javnosti omogočiti dostopnost spomenika in njegovo predstavljanje. Javni dostop ne sme ogrožati spomenika in posameznih spomeniških vrednot, zlasti ne njegove osnovne namembnosti.
Spomenik mora biti označen v skladu s Pravilnikom o označevanju nepremičnih kulturnih spomenikov (Uradni list RS, št. 57/11) z oznako, ki ne krni likovne podobe ali posameznih delov kulturnega spomenika.
Za vse posege v spomenik in v njegovo vplivno območje, razen če zakon ne določa drugače, je treba predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje zavoda.
Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na nepremičninah, navedenih pri kulturnih spomenikih v rubriki »Obseg spomenika«, razen, če je pri kulturnem spomeniku v rubriki »Vpis zaznambe spomeniškega območja v zemljiško knjigo« navedeno drugače.
Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja inšpektorat, pristojen za področje kulturne dediščine.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 622-3/2023-9
Ilirska Bistrica, dne 25. januarja 2024
dr. Gregor Kovačič
