Na podlagi prvega odstavka 119. člena v zvezi z drugo alinejo četrtega odstavka 289. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US) in v zvezi s tretjim odstavkom 338. člena ter tretjim odstavkom 298. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE in 95/23 – ZIUOPZP) ter na podlagi 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 31/21 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 11. seji dne 5. 2. 2024 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 374 Med Tolstojevo in Mašera-Spasićevo – vzhod
(1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt 374 Med Tolstojevo in Mašera-Spasićevo – vzhod (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) OPPN določa:
1. območje OPPN,
2. vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,
3. arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
4. načrt parcelacije,
5. etapnost izvedbe prostorske ureditve,
6. rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
7. rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,
8. rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
9. pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
10. dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev in
11. druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.
(prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN)
(1) Z OPPN je načrtovana gradnja večstanovanjske stavbe s pripadajočimi ureditvami. Proizvodni del stavbe stare tiskarne Mladinske knjige (EŠD 15585) (v nadaljnjem besedilu: stara tiskarna) se ohrani.
(2) OPPN določa prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za odstranitev obstoječih objektov, pogoje za posege na obstoječih objektih, pogoje za gradnjo novih objektov, pogoje za ureditev utrjenih in zelenih površin, pogoje za ureditev prostorov za igro otrok ter gradnjo prometne, okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture.
(1) OPPN vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in grafični del.
(2) Grafični del OPPN obsega naslednje grafične načrte:
1. | Načrt namenske rabe prostora | |
1.1 | Izsek iz Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana | |
| – izvedbeni del z mejo območja OPPN | M 1:2 500 |
2. | Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora | |
2.1 | Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora | M 1:2 000 |
3. | Načrt območja z načrtom parcelacije | |
3.1 | Katastrski načrt s prikazom meje območja OPPN | M 1:1 000 |
3.2 | Geodetski načrt s prikazom meje območja OPPN | M 1:500 |
3.3 | Načrt parcelacije in prikaz javnega dobra | |
| – prikaz na katastrskem načrtu | M 1:1000 |
3.4 | Zakoličbeni načrt z načrtom parcelacije in prikaz javnega dobra | |
| – prikaz na geodetskem načrtu | M 1:500 |
4. | Načrt arhitekturnih, krajinskih in oblikovalskih rešitev prostorskih ureditev | |
4.1 | Načrt odstranitve obstoječih objektov | M 1:500 |
4.2 | Arhitekturna zazidalna situacija – nivo strehe | M 1:500 |
4.3 | Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja | M 1:500 |
4.4 | Arhitekturna zazidalna situacija – nivo 1. kleti | M 1:500 |
4.5 | Arhitekturna zazidalna situacija – nivo 2. kleti | M 1:500 |
4.6 | Značilni prerezi in pogledi | M 1:500 |
4.7 | Prometno-tehnična situacija in idejna višinska regulacija | M 1:500 |
4.8 | Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav | M 1:500 |
4.9 | Prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter za zaščito pred hrupom | M 1:500 |
(spremljajoče gradivo OPPN)
Spremljajoče gradivo OPPN so:
1. Izvleček iz Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del,
2. Izhodišča za pripravo OPPN,
3. Prikaz stanja prostora,
4. Strokovne podlage,
5. Smernice,
6. Mnenja,
7. Elaborat ekonomike,
8. Obrazložitev in utemeljitev OPPN ter
9. Povzetek za javnost.
OPPN je stalno na vpogled pri Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelku za urejanje prostora, Upravni enoti Ljubljana in Četrtni skupnosti Bežigrad.
OPPN je izdelalo podjetje Šabec Kalan Šabec – arhitekti, Mojca Kalan Šabec s. p., Ljubljana, pod številko projekta UP 21-008 v januarju 2023.
(1) Območje OPPN obsega enoti urejanja prostora (v nadaljnjem besedilu: EUP) BE-590 in BE-593 ter del EUP BE-589.
(2) Območje OPPN obsega zemljišča s parcelnimi številkami 87/5, 87/7, 87/12, 87/20, 87/21, 87/23, 87/52, 89/2, 90/2, 100/35, 101/34, 101/35, 102/1 in 103/1, dele zemljišč s parcelnimi številkami 86/1, 87/4, 87/8, 87/14, 100/32, 100/36, 102/2 in 110/12, vsa v katastrski občini 2636 Bežigrad, ter zemljišče s parcelno številko 289 v katastrski občini 1736 Brinje I.
(3) Površina območja OPPN znaša 19 281 m2.
(4) Območje OPPN je razdeljeno na tri prostorske enote, in sicer:
– PE1 – površine, namenjene gradnji prometnih površin,
– PE2 – površine, namenjene gradnji večstanovanjske stavbe in obstoječi stavbi stare tiskarne,
– PE3 – površine, namenjene gradnji prometnih površin.
(5) Območje OPPN in prostorske enote so določeni v grafičnih načrtih št. 3.1 »Katastrski načrt s prikazom meje območja OPPN« in 3.2 »Geodetski načrt s prikazom meje območja OPPN«.
III. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI ENOTAMI UREJANJA PROSTORA
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora)
(1) Območje OPPN je prometno navezano na Tolstojevo ulico in Mašera-Spasićevo ulico, ki se navezujeta na Dunajsko cesto na vzhodni strani in na Slovenčevo ulico na zahodni strani. Na severni strani območja OPPN je po obstoječi uvozno-izvozni klančini urejen dostop do kletnih etaž pod stavbami v sosednji EUP BE-566. Za izboljšanje dostopnosti in prometne varnosti širšega območja so kot del komunalnega opremljanja zemljišč na območju OPPN načrtovane ureditve Mašera-Spasićeve ulice, Tolstojeve ulice in križišča Herbersteinove ulice z Glavarjevo ulico ter osvežitev prometne signalizacije na Glavarjevi ulici.
(2) Peš dostopi do območja OPPN so po hodnikih za pešce ob Tolstojevi ulici in Mašera-Spasićevi ulici. Kolesarji se vodijo po Tolstojevi ulici in Mašera-Spasićevi ulici. Na severni strani območja je načrtovana peš in kolesarska povezovalna pot, ki se na severni strani naveže na Tolstojevo ulico, preko sosednjih EUP pa na Dunajsko cesto na vzhodni strani in na Slovenčevo cesto na zahodni strani.
(3) Najbližji postajališči mestnega linijskega prevoza potnikov sta ob Dunajski cesti v oddaljenosti približno 100 m od območja OPPN. Najbližji postajališči mestnega linijskega prevoza potnikov ob Slovenčevi cesti sta od območja OPPN oddaljeni približno 290 m.
(4) Proizvodni del obstoječega objekta stare tiskarne arhitekta Savina Severja, ki je varovan kot kulturna stavbna dediščina, je ohranjen. V njem so načrtovane nestanovanjske dejavnosti, ki bodo programsko dopolnile ponudbo širšega območja.
(5) Območje OPPN se nahaja na ožjem vodovarstvenem območju z manj strogim režimom varovanja. Pri posegih v območju OPPN je treba upoštevati predpis, ki ureja gradnjo na vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja. Območje OPPN se skladno z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (Uradni list RS, št. 78/10, 10/11 – DPN, 22/11 – popr., 43/11 – ZKZ-C, 53/12 – obv. razl., 9/13, 23/13 – popr., 72/13 – DPN, 71/14 – popr., 92/14 – DPN, 17/15 – DPN, 50/15 – DPN, 88/15 – DPN, 95/15, 38/16 – avtentična razlaga, 63/16, 12/17 – popr., 12/18 – DPN, 42/18, 78/19 – DPN in 59/22, v nadaljnjem besedilu: OPN MOL ID) nahaja na območju »Visoka savska terasa«. Na podlagi elaborata Preliminarno geotehnično mnenje o sestavi tal in pogojih temeljenja (faza OPPN), SLP d.o.o., št. GEO008-01-2023 OPPN 374 STARA TISKARNA-BEŽIGRAD, januar 2023, dopolnjeno junij 2023, so z OPPN določeni ukrepi, da načrtovana gradnja ne bo negativno vplivala na okolje ter na sosednja območja in objekte.
(6) Na območju OPPN velja III. stopnja varstva pred hrupom. Na podlagi elaborata Strokovna ocena obremenitve s hrupom med gradnjo in obratovanjem, strokovna podlaga za OPPN 374 Med Tolstojevo in Mašera-Spasičevo – vzhod, Epi spektrum d.o.o., št. 2023-011, september 2023, so z OPPN načrtovani ukrepi za zagotavljanje zaščite načrtovanih stavb pred hrupom ter ukrepi za zagotavljanje zaščite okoliških stavb pred prekomernim hrupom zaradi načrtovane gradnje.
(7) Celotno območje OPPN spada pod ožje varovalno območje komunikacijske infrastrukture za potrebe obrambe. Skladno s pridobljenimi konkretnimi smernicami Ministrstva za obrambo na območju ni varovanih komunikacijskih koridorjev, ki bi jih bilo treba upoštevati pri načrtovanju.
(8) Na južni strani območje OPPN meji na površine z večstanovanjskimi stavbami, od katerih je treba zagotoviti odmike, določene z OPN MOL ID. Na severni strani območje meji na splošne eno- in dvostanovanjske površine. Vpliv na osončenje sosednjih stavb se zagotovi v okviru normativov OPN MOL ID.
(9) V Tolstojevi ulici in Mašera-Spasićevi ulici potekajo obstoječa javna komunalna in energetska omrežja ter elektronska komunikacijska omrežja, ki omogočajo priključitev načrtovanih stavb. Načrtovani sta ukinitev obstoječe in gradnja nove transformatorske postaje, ki omogoča priključitev obstoječih in načrtovanih objektov v območju OPPN. Območje v smeri sever–jug prečka primarni vod kanalizacijskega omrežja. V sklopu komunalnega opremljanja zemljišč je na območju OPPN načrtovana dograditev omrežja javne razsvetljave na Mašera-Spasičevi ulici na odseku vzdolž območja OPPN in na dovozni cesti v prostorski enoti PE1.
(10) Potrebe po prostih mestih na področju predšolske vzgoje trenutno izpolnjujejo Vrtec Jelka na Glavarjevi ulici 18a v oddaljenosti približno 150 m jugozahodno od območja OPPN, Vrtec Ciciban na Šarhovi ulici 29 v oddaljenosti približno 300 m severno od območja OPPN ter drugi javni vrtci v MOL. Prosta mesta za osnovnošolske otroke iz načrtovanih večstanovanjskih stavb zagotavlja Osnovna šola Franceta Bevka na Ulici Pohorskega bataljona 1 v oddaljenosti približno 300 m severozahodno od obravnavanih zemljišč.
(11) Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so razvidni iz grafičnega načrta št. 2.1 »Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora«.
IV. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV
(dopustni objekti in dejavnosti)
(1) V prostorskih enotah PE1 in PE3 so dopustni:
– 21121 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste: samo lokalne ceste in javne poti;
– pločniki in kolesarske steze.
(2) V prostorski enoti PE2 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
– 11220 | Tri- in večstanovanjske stavbe (razen v stavbah S3 in O1 ter na severni strani vzhodnega dela pritličja bloka S1); |
– 12112 | Gostilne, restavracije in točilnice; |
– 12111 | Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev; |
– 12201 | Stavbe javne uprave; |
– 12202 | Stavbe bank, pošt, zavarovalnic; |
– 12203 | Druge poslovne stavbe; |
– 12204 | Konferenčne in kongresne stavbe; |
– 12301 | Trgovske stavbe; |
– 12304 | Stavbe za storitvene dejavnosti, razen avtomehanične delavnice. Avtopralnice so dopustne le v etažah pod terenom; |
– 12620 | Muzeji, arhivi in knjižnice; |
– 12630 | Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo stavbe za neinstitucionalno izobraževanje; |
– 12640 | Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo zdravstvene posvetovalnice in ambulante; |
– 12650 | Stavbe za šport: samo stavbe za šport, pretežno namenjene razvedrilu: telovadnice, centri za fitnes, jogo in aerobiko ipd., brez prostorov za gledalce; |
– 24110 | Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem; |
– 24122 | Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine; |
– 12420 | Garažne stavbe: samo kolesarnice v pritličjih stavb. |
(3) V prostorski enoti PE2 je v blokih S1 in S2 seštevek BTP dejavnosti iz druge do petnajste alineje prejšnjega odstavka 2.400 m2. BTP je vsota vseh etažnih površin stavbe nad terenom in pod njim, izračunanih skladno s standardom SIST ISO 9836. Izračun BTP vključuje površine pod a) in b) točke 5.1.3.1 tega standarda.
(4) V prostorski enoti PE2 je na severni strani vzhodnega dela pritličja bloka S1 treba obvezno urediti javno dostopen lokal.
(5) Poleg objektov in dejavnosti iz tega člena so v prostorski enoti PE2 pri blokih S1 in S2 v etažah pod terenom, v stavbi O1 pa v delno vkopani etaži, dopustni še:
– 12420 | Garažne stavbe: samo garaže in kolesarnice; |
– 12520 | Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo skladiščne stavbe, dopustne za potrebe osnovne dejavnosti objekta. |
(6) Na celotnem območju OPPN so dopustni:
1. komunalni objekti, vodi in naprave:
– za oskrbo s pitno in požarno vodo;
– za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode;
– za distribucijo zemeljskega plina;
– za javno razsvetljavo in semaforizacijo;
– za distribucijo električne energije napetostnega nivoja do vključno 20 kV;
– za zagotavljanje elektronskih komunikacij: samo v podzemni izvedbi;
– zbiralnice ločenih frakcij odpadkov;
– objekti, vodi in naprave okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture;
2. parkirne površine za osebna motorna vozila za lastne potrebe: samo v prostorskih enotah PE1 in PE2;
3. pločniki, kolesarske steze, kolesarske poti, pešpoti, dostopne ceste do objektov;
4. dostopi za funkcionalno ovirane osebe, gradnja zunanjih dvigal in zunanjih požarnih stopnic na obstoječih objektih;
6. parkovne površine, drevoredi, posamezna drevesa, površine za pešce, trgi, otroška igrišča, urbana oprema in biotopi;
7. objekti za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda, zaklonišči in objekti za zaščito, reševanje in pomoč ter evakuacijske (požarne) stopnice izven objektov, ki so višji od 14 m;
8. naprave za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov), opazovalnice;
9. spominska, umetniška in podobna obeležja.
(zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve)
(1) V območju OPPN je v vzhodnem delu prostorske enote PE2 ohranjen proizvodni del stare tiskarne z oznako O1 (v nadaljnjem besedilu: stavba O1). Severno od stavbe O1 sta nekdanja poslovni in povezovalni del stare tiskarne odstranjena. Na območju OPPN je načrtovana nova stavba, ki jo sestavljajo blok S1 na zahodni strani stavbe O1, blok S2 na severni strani stavbe O1 in skupen podzemni del. Med stavbo O1 in blokom S2 je prehod, oblikovan kot ozelenjen prostor s pergolo, ki se na vzhodni strani zaključi s stavbo paviljonskega tipa z oznako S3 (v nadaljnjem besedilu: stavba S3). Ob paviljonu je treba zagotoviti prehod do površin na vzhodni strani bloka S2 in stavbe O1.
(2) Blok S2 je oblikovan kot lamela, v prostor je umeščen vzporedno s severno stranico stavbe O1. Blok S1 zavzema večino zahodnega dela območja OPPN. Oblikovan je kot stopničasto členjen atrijski objekt, ki na jugozahodni strani ni sklenjen. Geometrija bloka S2 je vzporedna oziroma pravokotna s stavbo O1 in blokom S1. Etaže bloka S1 so oblikovane kot členjene terase, ki se spuščajo v smeri proti severovzhodu in jugovzhodu ter v notranjost območja. Na obodu se volumni v višjih etažah zamikajo v notranjost območja in se tako odmikajo od obstoječe sosednje pozidave. Skozi blok S1 je v smeri od jugozahoda proti severovzhodu speljana notranja ulica, ki se nadaljuje skozi pasažo v severovzhodnem delu bloka S1 in se naveže na ozelenjeni prehod s pergolo med stavbo O1 in blokom S2. Pasaža je načrtovana tudi na severni strani bloka S1. S pasažo in notranjo ulico je pritličje bloka S1 razdeljeno na vzhodni, zahodni in severni del.
(3) Območje OPPN se na južni strani prometno navezuje na Mašera-Spasićevo ulico, kjer sta uvoz v kletne etaže načrtovane stavbe ter uvoz v kletno etažo pod stavbo O1. Na severni strani sta uvoz in dostop do objekta z oznako O2, v katerem je obstoječa uvozno-izvozna klančina, ki napaja kletne etaže pod stavbami v sosednji EUP BE-566 vzhodno od območja OPPN.
(4) Odprte bivalne površine za stanovanja z otroškimi igrišči ter prostorom za druženje in počitek stanovalcev so načrtovane v ozelenjenem prehodu med blokom S2 in stavbo O1, ob notranji ulici v atriju bloka S1, na severni, južni in zahodni strani bloka S1 ter na zeleni površini med blokoma S1 in S2. Prostor za igro otrok ter druženje in počitek stanovalcev je dopustno urediti tudi v okviru večnamenske ploščadi v poglobljenem atriju na južni strani stavbe O1. Zelene površine na raščenem terenu so zagotovljene tudi na zahodni strani stavbe O1. Del odprtih bivalnih površin za stanovanja je dopustno zagotoviti tudi na strehi bloka S2.
(5) Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve sta določeni v grafičnih načrtih št. 4.2 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo strehe«, 4.3 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja«, 4.4 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo 1. kleti«, 4.5 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo 2. kleti« ter 4.6 »Značilni prerezi in pogledi«.
(pogoji za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov)
(1) Na območju OPPN je nad terenom dopustna gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu z določbami tega člena ter 9., 10., 12. in 13. člena tega odloka. Pri umeščanju, dimenzioniranju ter oblikovanju enostavnih in nezahtevnih objektov je treba upoštevati tudi druge določbe tega odloka.
(2) Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, vodnih zbiralnikov in pomožnih infrastrukturnih objektov za potrebe načrtovanih objektov v območju OPPN v skladu z določbami tega odloka, ki urejajo pogoje za priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo.
(3) Drugih enostavnih in nezahtevnih objektov, razen objektov iz prvega in drugega odstavka tega člena, ni dopustno graditi oziroma postavljati.
(pogoji za oblikovanje objektov)
(1) V prostorski enoti PE2 je treba upoštevati naslednje splošne pogoje za oblikovanje blokov S1 in S2 ter stavbe S3:
1. fasade stavb morajo biti zasnovane sodobno ter s kakovostnimi in trajnimi materiali;
2. oblikovanje, materiali in barve ne smejo preglasiti stavbe O1. Barve fasad morajo biti neizstopajoče, žive ali fluorescentne barve niso dopustne;
3. načrtovane stavbe morajo biti oblikovane kot nevtralno ozadje objektu stare tiskarne. Stavbe oziroma njihovi posamezni deli morajo biti čimbolj monolitni in nestrukturirani. Teksture na fasadnem ovoju morajo biti enakomerne in brez izrazitih vzorcev;
4. klimatske naprave morajo biti izvedene brez zunanje enote ali tako, da zunanja enota na ulični fasadi objekta ni vidna. Namestitev klimatskih naprav je dopustna v objektu, na strehi, balkonih in ložah stavb ali kot sestavni del oblikovane fasade. Klimatska naprava ne sme imeti motečih vplivov (hrup, vroči zrak, odtok vode) na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje;
5. strehe stavb morajo biti ravne ali pod blagim naklonom. Nad najvišjo etažo je pri vseh stavbah treba urediti zeleno streho, razen v območju svetlobnikov, strojnic in drugih tehničnih, za delovanje objekta potrebnih inštalacij in naprav na strehi. Tehnične naprave na strehah morajo biti oblikovno zastrte;
6. v nivoju pritličja so na fasadah stavb dopustni napisi, izveski in svetlobni napisi za oglaševanje za lastne potrebe. Oblikovani morajo biti kot integralni del fasade, pri bloku S1 ne smejo segati v preglednostno polje ceste;
7. pri zasnovi stavb je treba upoštevati pričakovane podnebne spremembe in v zvezi s tem predvideti ustrezne rešitve (npr. senčenje, zelene fasade);
8. k zasnovi je treba pridobiti soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
(2) Poleg splošnih pogojev, določenih v prejšnjem odstavku, je treba pri bloku S1 upoštevati naslednje posebne pogoje za oblikovanje:
1. na vzhodni fasadi bloka S1 je treba z ozelenitvijo in drugimi tehničnimi rešitvami zmanjšati učinek pregrevanja stanovanj zaradi strehe obstoječega objekta stare tiskarne;
2. fasada na severni strani vzhodnega dela pritličja, kjer je umeščen lokal, mora biti transparentna, tako da je zagotovljen pogled z diagonalne pešpoti na tiskarno;
3. zagotavljati je treba naslednje odmike med fasadami delov bloka S1:
– na katere niso orientirani prostori, namenjeni prebivanju (vključno s slepimi fasadami), so odmiki najmanj enaki ali večji od polovice višine višjega dela stavbe, merjene do njegovega venca;
– na katere so orientirani prostori, namenjeni prebivanju, so odmiki najmanj enaki ali večji od višine višjega dela stavbe, merjene do njegovega venca;
– pri bloku S1 se višina posameznega dela stavbe meri od kote terena pri vhodu v stavbo do višine venca tega dela stavbe;
– odmik med deli stavb je najkrajša razdalja med fasadama, pri čemer se upoštevajo najbolj izpostavljeni deli objekta (npr. napušč, konzolna konstrukcija, balkon);
4. določbe prejšnje točke se ne uporabljajo za odmike med vogali stavbe oziroma delov stavbe ter za dele stavb, katerih tlorisna dimenzija je določena z gradbeno mejo (GM) iz tretjega odstavka 14. člena tega odloka.
(3) Poleg splošnih pogojev, določenih v prvem odstavku tega člena, je treba pri bloku S2 upoštevati naslednje posebne pogoje za oblikovanje:
– stavba mora biti preproste geometrijske oblike, brez izrazitih detajlov;
– oblikovanje fasade ter uporaba barv in materialov morata biti usklajena z blokom S1, hkrati pa tudi skladna s stavbo O1;
– ohraniti je treba berljivost prvotne arhitekturne zasnove tega dela in celotnega kompleksa tiskarne;
– na strehi stavbe je dopustna ureditev ozelenjene terase in otroškega igrišča. Zaščitna ograja je lahko visoka do 1,50 m in mora biti transparenta;
– na severno fasado bloka, ki meji na nadstrešnico nad uvozno-izvozno klančino ni dopustno orientirati naslednjih prostorov: dnevna soba, bivalni prostor s kuhinjo, bivalna kuhinja in otroška soba.
(4) Poleg splošnih pogojev, določenih v prvem odstavku tega člena, je treba pri stavbi S3 upoštevati naslednje posebne pogoje za oblikovanje:
– velikost, oblika in zasnova stavbe morajo povzemati arhitekturne značilnosti nekdanjega vhoda v tiskarno;
– stavba mora biti oblikovana kot vezni člen med blokom S2 in stavbo O1, od obeh jasno ločena s členitvijo fasade ali odmikom, vendar z njima oblikovno povezana v skladno celoto.
(pogoji za oblikovanje zunanjih površin)
(1) V načrtu zunanje ureditve morajo biti upoštevani naslednji pogoji za ureditev zunanjih površin:
1. ureditve morajo omogočati dostop funkcionalno oviranim ljudem v skladu s predpisom, ki ureja univerzalno graditev in uporabo objektov;
2. za tlakovane ureditve na stiku z raščenim terenom je treba uporabljati porozne materiale ali na drug način zagotoviti vodoprepustnost tlakovane površine;
3. pešpoti morajo biti tlakovane, opremljene s klopmi in z drugo mikrourbano opremo ter primerno osvetljene ter osenčene;
4. elementi mikrourbane opreme morajo biti v območju OPPN oblikovani enotno;
5. pešpoti za dostop do načrtovanih stavb morajo biti široke najmanj 2 m;
6. v prostorski enoti PE2 je treba zagotoviti najmanj 4 810 m2 odprtih bivalnih površin, od tega jih mora biti najmanj 1 920 m2 urejenih kot zelene površine na raščenem terenu. Do 500 m2 odprtih bivalnih površin je dopustno zagotoviti na strehi bloka S2. Odprte bivalne površine so zelene ali tlakovane površine, namenjene skupni rabi vseh stanovalcev in bivanju na prostem, ki ne služijo kot prometne ali komunalne funkcionalne površine (na primer dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke);
7. ureditev zasebnih teras stanovanjskih enot izven tlorisnih gabaritov stavbe in ograjevanje zunanjih površin nista dopustna;
8. v sklopu odprtih bivalnih površin mora biti zagotovljenih najmanj 7,50 m2 površin na stanovanje, namenjenih za otroška igrišča, in najmanj 5 m2 površin za rekreacijo in druženje stanovalcev;
9. otroška igrišča morajo biti dostopna vsem stanovalcem v območju OPPN. Na otroških igriščih je treba namestiti igrala, namenjena različnim starostnim skupinam otrok, ki morajo omogočati raznolike vrste gibanja;
10. za raščen teren se štejejo vse zunanje površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode ter omogočajo zasaditev visokoraslega drevja. V kvoto raščenega terena iz 6. točke tega odstavka se šteje le raščen teren s sklenjeno površino najmanj 200 m2 in širino najmanj 4 m;
11. odprte bivalne površine na strehi bloka S2 morajo biti urejene kot skupne odprte zazelenjene terase, pri čemer terasa ne sme biti manjša od 100 m2, mora biti urejena kot zelena ureditev, ustrezno zavarovana in namenjena uporabnikom vseh stavb v območju OPPN;
12. v prostorski enoti PE2 je treba na raščenem terenu zasaditi najmanj 40 dreves. Do 30 % dreves je dopustno nadomestiti tudi z visokimi grmovnicami;
13. v območju diagonalne pešpoti je treba na raščenem terenu ali na strehi garaže zagotoviti rastni prostor in zasaditi najmanj tri drevesa s predvideno končno višino najmanj 10 m. Za sajenje dreves na strehi garaže je treba za vsako drevo predvideti korito s skupnim volumnom zemlje najmanj 40 m3 z globino substrata najmanj 1,1 m v območju debla in 0,75 m na robovih ter s sistemom za zalivanje in odvodnjavanje;
14. v primeru tlakovanja površin ob drevesih na raščenem terenu je treba zagotavljati ustrezno kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim sistemom. Odprtina za prehajanje zraka in vode mora biti najmanj 3 m²;
15. pri izboru drevesnih vrst in pripravi tal za sajenje dreves je treba upoštevati »Strokovno mnenje arborista svetovalca«, Tisa d.o.o., št. 63/2022, december 2022 in »Strokovno mnenje št. 2023-55«, Tisa d.o.o., oktober 2023;
16. odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa mora biti najmanj 2 m. Če odmika iz te točke ni mogoče zagotoviti, je treba z ustreznimi ukrepi zavarovati komunalne vode pred poškodbami zaradi rasti podzemnih delov dreves;
17. izbor rastlin mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno-zdravstvene zahteve ter predvidene podnebne spremembe;
18. predpisano zasaditev površin je treba izvajati z drevesi z obsegom debla več kot 18 cm, merjeno na višini 1 m od tal po saditvi;
19. višinske razlike terena morajo biti praviloma premoščene z ozelenjenimi brežinami, izjemoma so v prostorski enoti PE2 dopustni oporni zidovi, ki morajo biti vključeni v zunanjo ureditev. Oporni zidovi z višino več kot 0,40 m so dopustni le:
– ob uvozno-izvoznih klančinah,
– ob poglobljenem atriju na južni strani stavbe O1, kjer mora biti oporni zid z višino več kot 1 m ozelenjen,
– z višino do največ 0,8 m pri koritih za saditev dreves na strehi garaže;
20. na tlakovanih površinah pred vhodi v stavbe so dopustni nadstreški za kolesa, ki morajo biti znotraj območja OPPN oblikovani enotno;
21. intervencijske poti izven vozišča morajo biti urejene tako, da je po njih mogoča vožnja gasilskih vozil z osno obremenitvijo 10 t;
22. v prostorski enoti PE2 je pri uvozu v garažo dopustno urediti do tri parkirna mesta za kratkotrajno parkiranje na terenu. Obstoječa parkirna mesta na vzhodni strani stare tiskarne je dopustno ohraniti. Parkirna mesta na terenu je treba ozeleniti. Na vsaka štiri parkirna mesta je treba zasaditi najmanj po eno drevo.
(2) Zasnova zunanje ureditve je določena v grafičnih načrtih št. 4.2 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo strehe« in 4.3 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja«.
(1) Tlorisni gabariti stavbe obsegajo vse dele stavbe nad terenom, vključno z ložami in balkoni, brez napuščev in konzolnih nadstreškov nad vhodi. Dolžina se meri v smeri vzhod–zahod, širina pa v smeri sever–jug.
(2) Tlorisni gabariti nad terenom so:
1. blok S1:
– dolžina 60,75 m;
– širina 98,25 m;
2. blok S2:
– dolžina 55,90 m;
– širina 15,75 m;
3. stavba S3:
– dolžina 7,00 m;
– širina 7,00 m.
(3) Izvedba bloka S1 je dopustna znotraj gradbenih mej (v nadaljnjem besedilu: GM). GM je črta, ki je deli bloka S1 ne smejo preseči, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost gradbene parcele. GM lahko presegajo le terase na strehi predhodne etaže, če so ograjene s transparentno ali prosojno ograjo, ki je od roba fasade predhodne etaže odmaknjena najmanj 1,00 m. GM določajo največje dopustne tlorisne gabarite posameznega dela bloka S1 glede na višino:
– GM8 za dele bloka S1 z višino do 8 m,
– GM14 za dele bloka S1 z višino do 14 m,
– GM20 za dele bloka S1 z višino do 20 m,
– GM26 za dele bloka S1 z višino do 26 m,
– GM32 za dele bloka S1 z višino do 32 m.
(4) Izvedba kleti je dopustna znotraj gradbene meje pod zemljo (v nadaljnjem besedilu: GMz). GMz je črta, ki je načrtovana stavba v kletni etaži ne sme preseči, lahko se je dotika z zunanjo linijo nosilne konstrukcije ali pa je od nje odmaknjena v notranjost gradbene parcele.
(5) Tlorisni gabariti stavb so določeni v grafičnem načrtu št. 4.2 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo strehe«.
(6) Lega blokov S1 in S2, stavbe S3 ter poteki GM8, GM14, GM20, GM26, GM32 in GMz so s točkami v državnem koordinatnem sistemu D96/TM določene v grafičnem načrtu št. 3.4 »Zakoličbeni načrt z načrtom parcelacije in prikazom javnega dobra – prikaz na geodetskem načrtu«. Geokoordinate točk so navedene v spremljajočem gradivu OPPN »Obrazložitev in utemeljitev OPPN«.
(višina stavb in etažnost)
(1) Višina stavbe (h) je najvišja dopustna višina stavbe. Meri se od kote terena ob vhodu v stavbo do najvišje točke venca strehe zadnje etaže. Višina posameznega dela bloka S1 se meri od kote terena ob vhodu v stavbo do najvišje točke venca strehe posameznega dela bloka S1.
(2) Višina stavb je:
– blok S1: | h = 32 m; |
– blok S2: | |
višinski gabarit ne sme preseči nivoja vrha betonske konstrukcije, ki prodre na fasado stavbe O1.
(3) Nad najvišjo dopustno višino iz prejšnjega odstavka je dopustna postavitev transparentne ali prosojne zaščitne ograje ter izvedba dostopov na streho, prostorov s strojnicami za dvigala, dimnikov, odduhov, izpustov, tehničnih naprav, strojnih inštalacij in elektronskih komunikacijskih naprav, če so izpolnjene zahteve glede osončenja sosednjih stavb.
(4) Svetla višina pasaže na severovzhodni strani bloka S1 je najmanj 4,50 m.
(5) Etažnost stavb je:
– blok S1: | P + 9; |
– blok S2: | P + 2; |
– stavba S3: | P. |
(6) Dopustna je podkletitev blokov S1 in S2 z dvema kletnima etažama. Kletna etaža mora biti načrtovana in izvedena na način, da vdor talne vode ter površinske vode z zunanjih površin ob stavbah v kletne prostore ni mogoč.
(7) Višina stavb in etažnost sta določeni v grafičnih načrtih št. 4.2 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo strehe« in 4.6 »Značilni prerezi in pogledi«.
(višinske kote terena in pritličja)
(1) V prostorskih enotah PE1 in PE3 je treba ohranjati obstoječe kote terena, razen na stiku s prostorsko enoto PE2, kjer je višinsko koto dopustno prilagoditi zunanji ureditvi v prostorski enoti PE2.
(2) Višinske kote urejenega terena v prostorski enoti PE2 so:
– pri vhodu v blok S1: | 302,50 m n. v.; |
– pri vhodu v blok S2: | 302,20 m n. v.; |
– pri vhodu v stavbo S3: | 302,50 m n. v.; |
– poglobljeni atrij na južni strani stavbe O1: | 300,30 m n. v. |
(3) Višinske kote pritličij so: | |
– blok S1: | 302,50 m n. v.; |
– blok S2: | 302,20 m n. v.; |
– stavba S3: | 302,50 m n. v. |
(4) Višinske kote terena in pritličij so določene v grafičnemu načrtu št. 4.7 »Prometno-tehnična situacija in idejna višinska regulacija«.
(1) Zmogljivost prostorske enote PE1 je:
– površina PE1: | 415 m². |
(2) Zmogljivost prostorske enote PE2 je: | |
1. površina PE2: | 17 517 m², |
2. BTP načrtovanih stavb nad terenom: | 28 150 m², od tega: |
– blok S1: | 25 500 m²; |
– blok S2: | 2 600 m²; |
– stavba S3: | do 50 m²; |
3. BTP načrtovanih stavb pod terenom: | |
– etaže pod terenom pri blokih S1 in S2: | 14 600 m². |
4. obstoječa stavba O1: | |
– BTP nad terenom: | 6 400 m²; |
– BTP pod terenom: | 4 550 m²; |
5. obstoječi objekt O2: | |
– BTP nad terenom: | 276 m²; |
6. število stanovanj: | do 240. |
(3) Zmogljivost prostorske enote PE3 je: | |
– površina PE3: | 1 349 m². |
(4) BTP je vsota vseh etažnih površin stavbe nad terenom in pod njim, izračunanih skladno s standardom SIST ISO 9836. Izračun BTP vključuje površine pod a) in b) točke 5.1.3.1 tega standarda.
(usmeritve glede posegov na obstoječih objektih)
(1) Na obstoječih legalno zgrajenih objektih v območju OPPN so dopustni naslednji posegi:
– odstranitev objektov, razen stavbe O1;
– redna vzdrževalna dela;
– rekonstrukcije brez povečanja prostornine objektov; omejitev povečanja prostornine iz te alineje ne velja za urejanje dostopov za gibalno ovirane osebe;
– povečanje stavbišča in stavbnega ovoja za potrebe izolacije ali utrditve konstrukcije v okviru energetske ali protipotresne prenove stavb in urejanja dostopov za gibalno ovirane osebe.
(2) Poleg posegov iz prejšnjega odstavka so na obstoječih legalno zgrajenih objektih v območju OPPN dopustne tudi spremembe namembnosti objektov v okviru dopustnih dejavnosti iz 9. člena tega odloka, za katere ni treba zagotoviti novih parkirnih mest ali se parkirna mesta lahko zagotovijo na drugih ustreznih površinah, ki so od objekta oddaljene največ 200 m in na katerih je etažnim lastnikom oziroma uporabnikom stavbe zagotovljena njihova trajna uporaba.
(objekti, načrtovani za odstranitev)
(1) V območju OPPN se odstranita naslednja objekta:
– stavba z oznako R1 na zemljiščih s parcelnimi številkami 87/12, 87/20 in 87/52, vse v katastrski občini 2636 Bežigrad in
– stavba z oznako R2 na zemljiščih s parcelnimi številkami 87/4, 87/7 in 87/14 v katastrski občini 2636 Bežigrad.
(2) Objekta iz prejšnjega odstavka sta določena v grafičnem načrtu št. 4.1 »Načrt odstranitve obstoječih objektov«.
(1) Območje OPPN je razdeljeno na naslednje gradbene parcele:
1. prostorska enota PE1:
– C1: parcela javne ceste, ki obsega zemljišče s parcelno številko 289 v katastrski občini 1736 Brinje I. Površina C1 meri 415 m2;
2. prostorska enota PE2:
– P1: parcela dovoza in objekta O2, ki obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 87/12 in 89/2, oba v katastrski občini 2636 Bežigrad. Površina P1 meri 809 m2;
– P2: gradbena parcela blokov S1 in S2 ter stavbe S3, ki obsega zemljišče s parcelno številko 87/7 ter del zemljišč s parcelnimi številkami 87/4, 87/5, 87/8, 87/12, 87/14, 87/20, 87/52 in 89/2 vsa v katastrski občini 2636 Bežigrad. Površina P2 meri 10 206 m2;
– P3: gradbena parcela stavbe O1, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 87/5, 87/52, 89/2, 100/35, 101/34 in 102/1, vsa v katastrski občini 2636 Bežigrad. Površina P3 meri 6 063 m2;
– P4: parcela parkirišča, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 89/2 v katastrski občini 2636 Bežigrad. Površina P4 meri 439 m2;
3. prostorska enota PE3:
– C2: parcela, namenjena gradnji javne ceste, ki obsega zemljišča s parcelnimi številkami 87/21, 87/23, 90/2, 103/1 in 101/35 ter dele zemljišč s parcelnimi številkami 86/1, 87/20, 87/52, 89/2, 100/32, 100/35, 100/36, 101/34, 102/1, 102/2 in 110/12, vsa v katastrski občini 2636 Bežigrad. Površina C2 meri 1 349 m2.
(2) Parcelacija je določena v grafičnem načrtu št. 3.3 »Načrt parcelacije in prikaz javnega dobra – prikaz na katastrskem načrtu«. Točke za zakoličbo parcel ter geografske koordinate za zakoličbo so določene v grafičnem načrtu št. 3.4 »Zakoličbeni načrt z načrtom parcelacije in prikaz javnega dobra – prikaz na geodetskem načrtu«.
(površine, namenjene javnemu dobru)
(1) Površini, namenjeni javnemu dobru, sta parceli C1 in C2. Parcela C1 predstavlja javno površino, namenjeno dovozni cesti od Tolstojeve ulice do prostorske enote PE2. Parcela C2 predstavlja javno površino, namenjeno Mašera-Spasićevi ulici. Površine, namenjene javnemu dobru, skupaj merijo 1 764 m2.
(2) Površine iz prejšnjega odstavka obsegajo zemljišča s parcelnimi številkami 87/21, 87/23, 90/2, 103/1 in 101/35 ter dele zemljišč s parcelnimi številkami 86/1, 87/20, 87/52, 89/2, 100/32, 100/35, 100/36, 101/34, 102/1, 102/2 in 110/12, vsa v katastrski občini 2636 Bežigrad, ter zemljišče s parcelno številko 289 v katastrski občini 1736 Brinje I.
(3) Površine, namenjene javnemu dobru, so določene v grafičnih načrtih št. 3.3 »Načrt parcelacije in prikaz javnega dobra – prikaz na katastrskem načrtu« in 3.4 »Zakoličbeni načrt z načrtom parcelacije in prikaz javnega dobra – prikaz na geodetskem načrtu«.
VI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
(1) Posegi iz 18. člena tega odloka ter prometne, okoljske, energetske in elektronske komunikacijske ureditve v območju OPPN se lahko izvajajo v posameznih ločenih etapah.
(2) Gradnjo blokov S1 in S2, stavbe S3 ter pripadajočo zunanjo in prometno ureditev na gradbeni parceli P2 je treba izvesti v eni zaključeni etapi.
(pogoji za gradnjo in uporabo stavb)
(1) Za gradnjo blokov S1 in S2 ter stavbe S3 je treba na gradbeni parceli P2 zagotoviti potrebne pripadajoče objekte, naprave in ureditve ter priključke na gospodarsko javno infrastrukturo.
(2) Do začetka uporabe stavb iz prejšnjega odstavka je treba:
– urediti Mašera-Spasićevo ulico od križišča s Slovenčevo ulico do križišča z Dunajsko cesto,
– urediti Tolstojevo ulico od križišča s Slovenčevo ulico do križišča z Dunajsko cesto,
– urediti križišče Herbersteinove ulice z Glavarjevo ulico,
– osvežiti prometno signalizacijo na Glavarjevi ulici,
– urediti dovozno cesto v prostorski enoti PE1,
– zgraditi novo transformatorsko postajo z navezavo na srednjenapetostno omrežje in
– zgraditi kanalizacijski priključek za stavbo O1 na javno kanalizacijsko omrežje v Mašera-Spasićevi ulici.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
(celostno ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Na območju OPPN je na vzhodnem delu parcele P2 ter na parcelah P3 in P4 stavba stare tiskarne, registrirana kot enota kulturne dediščine Ljubljana – Tiskarna Mladinska knjiga (EŠD: 15585).
(2) Osnovno kompozicijo stavbe stare tiskarne sestavljajo tri stavbne enote: proizvodni del na južni strani, administrativni del na severni strani ter vmesni povezovalni del. Stavbo O1, ki zajema nekdanji proizvodni del stavbe, je treba obvezno ohraniti.
(3) Posegi na parcelah P2, P3 in P4 so dopustni v skladu s smernicami Ministrstva za kulturo št. 35012-17/2022-3340/17 z dne 23. 5. 2022. Za vse posege na gradbenih parcelah P2, P3 in P4 je treba pridobiti soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
(4) Investitor mora zaradi izvedbe strokovnega konservatorskega nadzora z nameravanimi posegi pisno seznaniti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije najmanj 14 dni pred začetkom del. Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezen splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE
(varstvo vode in podtalnice)
(1) Območje OPPN se nahaja v vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja na območju, kjer velja režim IIB, podobmočje z manj strogim vodovarstvenim režimom, ter v ožjem vodovarstvenem območju vodonosnika Ljubljanskega polja in njegovega hidrografskega zaledja, ogroženega zaradi fitofarmacevtskih sredstev in lahkohlapnih kloriranih ogljikovodikov z manj strogim režimom varovanja.
(2) Posegi na območju OPPN morajo biti načrtovani tako, da ne pride do poslabšanja stanja voda in da ni onemogočeno varstvo pred škodljivim delovanjem voda.
(3) Pri načrtovanju in izvajanju gradnje na območju OPPN je treba upoštevati naslednje pogoje:
1. objekte in naprave je treba graditi nad srednjo gladino podzemne vode. Ne glede na prejšnji stavek je dovoljeno z gradnjo posegati v območje vodonosnika, če pretok podzemne vode in s tem transmisivnost v vodonosniku pod območjem gradnje nista zmanjšana za več kot 10 %, kot to določa predpis, ki ureja gradnjo na vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja. Če je med gradnjo ali obratovanjem treba drenirati ali črpati podzemno vodo, je za to treba pridobiti vodno soglasje v skladu s predpisom, ki ureja vode;
2. neposredno odvajanje neočiščene odpadne vode v podzemne vode ni dopustno;
3. posredno odvajanje padavinske odpadne vode v podzemne vode je dopustno le, če je zagotovljena obdelava padavinske odpadne vode v lovilniku olj;
4. pri ureditvi sistema odvajanja padavinskih voda je treba upoštevati predpise, ki urejajo emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Dno ponikovalnice mora biti najmanj 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode;
5. odvajanje padavinskih voda je treba urediti v skladu s predpisi, ki urejajo vode, prioritetno je treba predvideti ponikanje padavinskih voda. Padavinske vode s streh je treba voditi v ponikanje, padavinske vode z utrjenih in voznih površin pa v javno kanalizacijo prek ustreznega lovilnika olj. Ponikovalnice morajo biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Pred iztokom v javno kanalizacijo je treba padavinske vode zadržati na območju OPPN;
6. cevovod za odvajanje odpadnih voda mora biti izveden tako, da je preprečeno ponikanje v podzemno vodo ali zajetje. Pred uporabo cevovodov za odpadno vodo je treba preveriti vodotesnost interne kanalizacije s standardiziranimi postopki;
7. uporaba gradbenega materiala, iz katerega se lahko izločajo snovi, škodljive za vodo, ni dovoljena;
8. izvedba kletnih etaž in vseh utrjenih voznih površin mora biti vodotesna, brez iztoka v podtalje ali kanalizacijo. Zagotovljeni morajo biti zajem, črpanje ter odvod požarnih, padavinskih in drugih voda. Za vsakim lovilnikom olj mora biti vgrajen ročni zasun oziroma loputa, ki jo je treba pred začetkom gašenja zapreti. Požarno vodo z območja je treba po gašenju analizirati in jo glede na rezultate analize voditi v javno kanalizacijo ali odpeljati v nadaljnjo obdelavo kot odpadek;
9. v transformatorskih postajah se morajo praviloma uporabljati suhi transformatorji ali biorazgradljiva olja. Lovilna skleda za zajem transformatorskega olja mora biti izvedena vodo- in oljetesno ter mora omogočiti zajem celotne količine olja;
10. pri urejanju območja in izvajanju dejavnosti na območju OPPN je treba uporabljati transportna sredstva, stroje in naprave, ki so tehnično brezhibni;
11. pri urejanju območja je dovoljena uporaba samo tistih materialov, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje.
(4) V projektni dokumentaciji je treba načrtovati sodobne tehnične rešitve za varčno in smotrno rabo pitne vode, npr. zadrževanje, uporabo sive oziroma padavinske vode za sanitarno vodo, zalivanje, vodo za gašenje.
(5) Na gradbišču je dopustna le postavitev kemičnih stranišč ali stranišč z urejenim odvajanjem odpadne komunalne vode v javno kanalizacijo.
(6) Območje OPPN se nahaja na območju krovnih plasti vodonosnika z oznako B »Visoka savska terasa«, kjer je gradnja pod nivojem terena dopustna le, če se z geološko geomehanskim elaboratom dokaže, da taka gradnja ne bo negativno vplivala na okolje in na sosednja območja in objekte.
(7) Načrtovana gradnja na območju OPPN ne bo posegala v območje podtalnice. V fazi izvedbe je treba izvesti podrobnejše preiskave. Če se ugotovi prisotnost ujete podzemne vode, je treba za nov objekt izvesti ustrezno vodotesno varovalno konstrukcijo za izvedbo izkopa gradbene jame.
(8) Za vse posege na varstvenih in ogroženih območjih ter za posege zaradi odvajanja odpadnih voda je treba pridobiti vodno soglasje v skladu s predpisom, ki ureja vode.
(9) Pri izdelavi projektne dokumentacije je treba upoštevati elaborat »Preliminarno geotehnično mnenje o sestavi tal in pogojih temeljenja (faza OPPN)«, SLP d.o.o., št. GEO008-01-2023 OPPN 374 STARA TISKARNA-BEŽIGRAD, januar 2023, dopolnjeno junij 2023.
Pri gradnji je treba uporabljati materiale, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje.
(1) Prezračevanje vseh delov stavbe je treba izvesti naravno ali prisilno. Odvod dimnih plinov in umazanega zraka je treba speljati nad strehe stavb. Odpadni zrak iz garaž je treba odvajati na mestih, kjer v neposredni bližini ni otroških in športnih igrišč ter stanovanj.
(2) Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti opremljeni z ustreznimi filtri v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.
(3) V času odstranitve objektov in gradnje je treba preprečevati nekontrolirano prašenje.
(1) Območje OPPN je v skladu z OPN MOL ID opredeljeno kot območje III. stopnje varstva pred hrupom.
(2) Vse prostore, v katerih so hrupnejši agregati in naprave, je treba protihrupno izolirati. Zunanji sistemi za prezračevanje in hlajenje morajo biti izbrani, umeščeni, režimsko prilagojeni in po potrebi opremljeni z dodatnimi akustičimi zaslombami tako, da dopustne ravni hrupa pri bližnjih stavbah z varovanimi prostori na območju posega in v njegovi v okolici ne bodo presežene.
(3) Za zmanjšanje emisij hrupa med gradnjo je treba izvajati naslednje ukrepe:
– uporablja se gradbena mehanizacija, katere zvočna moč ne presega vrednosti, določenih s predpisom, ki ureja emisije strojev, ki se uporabljajo na prostem;
– gradbena dela se izvajajo samo v dnevnem času in v času delovnih dni v skladu s predpisom, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju. Dinamiko izvajanja hrupnejših del in transportnih poti za potrebe gradbišča je treba načrtovati tako, da bo neposredna obremenitev s hrupom pri najbolj izpostavljenih stavbah čim manjša;
– zagotovi se ustrezna organizacija gradbišča (omejitev zvočnih signalov, omejitev obratovanja motorjev strojev v prostem teku, po potrebi časovna omejitev izvajanja hrupnejših del);
– transportne poti v času gradnje je treba voditi po čim krajši poti na Dunajsko cesto in v smeri severne obvoznice;
– vstop na gradbišče je treba urediti z južne strani na Mašera-Spasičevo ulico;
– po severni, zahodni in južni meji območja gradbišča je treba izvesti polno gradbiščno ograjo višine 2,5 m. Na severni strani gradbiščne ograje je dopustno izvesti dostop, ki se lahko uporablja le izjemoma za nujne prevoze in manjša vozila, sicer pa mora biti zaprt s polnimi vrati.
(4) Pri pripravi projektne dokumentacije in pri izvajanju načrtovanih posegov je treba upoštevati elaborat »Strokovna ocena obremenitve s hrupom med gradnjo in obratovanjem, strokovna podlaga za OPPN 374 Med Tolstojevo in Mašera-Spasičevo – vzhod«, Epi spektrum d.o.o., št. 2023-011, september 2023.
(5) Lokacija protihrupne ograje v času gradnje je določena v grafičnem načrtu 4.8 »Prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter za zaščito pred hrupom«.
(1) Stavbam v območju OPPN in obstoječim stavbam na zemljiščih, ki mejijo na območje OPPN, je treba v naslednjih prostorih: dnevna soba, bivalni prostor s kuhinjo, bivalna kuhinja, otroška soba zagotoviti naravno osončenje v času od sončnega vzhoda do sončnega zahoda:
– dne 21. decembra najmanj 1 h ter
– dne 21. marca in dne 21. septembra najmanj 3 h.
(2) Če je naravno osončenje v obstoječih stavbah v prostorih iz prejšnjega odstavka krajše od določenega v prejšnjem odstavku, se pogoji naravnega osončenja v teh stavbah zaradi gradnje novih objektov ne smejo poslabšati.
(3) Ustreznost osončenja je treba preveriti in dokazati v projektni dokumentaciji.
(odstranjevanje odpadkov)
(1) Zbirna in prevzemna mesta za komunalne odpadke morajo biti urejena v skladu s predpisi, ki urejajo obvezno gospodarsko javno službo zbiranja komunalnih odpadkov. Število in velikost zabojnikov za komunalne odpadke (mešani komunalni odpadki, biološki odpadki, embalaža, papir, steklo) je treba določiti skladno s predpisom, ki ureja zbiranje komunalnih odpadkov v Mestni občini Ljubljana. Prostor za zbirno mesto mora biti dovolj velik za hranjenje odpadkov, ki nastanejo na območju OPPN, tako odpadkov, ki so predmet zbiranja znotraj obvezne gospodarske javne službe, kot odpadkov, ki nastajajo znotraj posameznih dejavnosti.
(2) Uporabnik je dolžan prepuščati:
– mešane komunalne odpadke v zabojnike za mešane komunalne odpadke,
– embalažo, papir in steklo (v nadaljnjem besedilu: ločene frakcije) v zabojnike za ločene frakcije na zbirnih mestih, ekoloških otokih in zbirnih centrih,
– biološke odpadke v zabojnike za biološke odpadke, razen če se kompostirajo,
– kosovne odpadke na prevzemno mesto ob določenem času po predhodnem naročilu in
– nevarne odpadke v zbirne centre ali v premične zbiralnice nevarnih odpadkov.
(3) Zbirni mesti za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov sta načrtovani v pritličjih blokov S1 in S2. Prevzemno mesto za bloka S1 in S2 je na vzhodni strani ceste v prostorski enoti PE1. Prevzemno mesto za blok S1 je tudi na južni strani ob uvozu v kletno etažo. Zbirno in prevzemno mesto za stavbo O1 je na jugozahodni strani stavbe ob uvozno-izvozni klančini. Komunalna vozila dostopajo po Mašera-Spasićevi ulici in ustavljajo na vozišču ob uvozu v klet. Pri dimenzioniranju voznih poti je treba upoštevati karakteristike smetarskih vozil, ki jih uporablja izvajalec obvezne gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov. Pri slepo zaključenem dovozu do prevzemnega mesta, ki je daljši kot 50 m, je treba zagotoviti ustrezno dimenzionirano obračališče. Območje prevzemnega mesta, kjer ustavlja komunalno vozilo, mora biti ravno, brez klančin. Višinske razlike na poteh med zbirnim in prevzemnim mestom ter med prevzemnim mestom in cesto, kjer ustavlja komunalno vozilo, morajo biti premoščene s klančinami v blagem naklonu.
(4) Pred začetkom urejanja območja OPPN morajo biti zagotovljeni ukrepi in rešitve za ravnanje z odpadki, ki bodo nastali pri urejanju območja. Zanje je treba poskrbeti v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.
(5) Razmestitev zbirnih in prevzemnih mest za komunalne odpadke je določena v grafičnem načrtu št. 4.6 »Prometno-tehnična situacija in idejna višinska regulacija«.
(1) Postavitev in jakost svetilk za osvetlitev stavb in zunanjih površin morata biti v skladu s predpisom, ki ureja mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
(potresna varnost in zaklanjanje)
(1) Območje OPPN se nahaja v območju potresne mikrorajonizacije z ocenjeno vrednostjo pospeška tal 0,285 (g) pri povratni dobi 475 let. Pred začetkom projektiranja je treba identificirati tip tal in določiti ustrezna izhodišča za projektiranje konstrukcije. Objekti morajo biti grajeni potresno odporno v skladu s predpisom, ki ureja mehansko odpornost in stabilnost objektov, glede na cono potresne nevarnosti, geološko sestavo tal in namembnost objekta. Pri načrtovanju nekonstrukcijskih elementov stavbe je treba smiselno upoštevati predpis, ki ureja mehansko odpornost in stabilnost objektov.
(2) Pri načrtovanju novogradenj je treba predvideti ojačitev prve plošče nad kletjo ali gradnjo zaklonišč, če to zahteva predpis, ki ureja graditev in vzdrževanje zaklonišč.
(3) Morebitna obstoječa zaklonišča je treba ohraniti in vzdrževati, njihova zaščitna funkcija se ne sme spreminjati. Za vsa odstopanja je treba pridobiti soglasje Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje.
(ukrepi za varstvo pred požarom)
(1) Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
– pogoje za hitro zaznavanje požara, njegovo samodejno javljanje javni gasilski službi in samodejno gašenje,
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– odmike od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve,
– neovirane in varne dovoze, dostope in delovne površine za intervencijska vozila ter
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) Stavbe v območju OPPN morajo izpolnjevati bistvene zahteve za varnost pred požarom v skladu s predpisom, ki ureja požarno varnost v stavbah.
(3) Pri načrtovanju ukrepov za zaščito požarne varnosti je treba upoštevati ocenjeni čas intervencijskega pokrivanja javne gasilske službe Mestne občine Ljubljana, ki znaša 10 min.
(4) Do vseh objektov v območju OPPN je treba zagotoviti ureditev dostopov in površin za delovanje intervencijskih vozil. Dovoz intervencijskih vozil z južne strani je določen po Mašera-Spasićevi ulici in krožno skozi območje OPPN po notranji ulici bloka S1, skozi pasažo na severovzhodni strani bloka S1 ter po pešpoti med blokom S1 in stavbo O1. S severne strani intervencijska vozila dostopajo s Tolstojeve ulice po cesti v prostorski enoti PE1. Z vzhodne strani intervencijska vozila dostopajo po vozišču parkirišča v EUP BE-590 na vzhodni strani stare tiskarne. Intervencijske poti in površine, namenjene intervencijskim vozilom, morajo biti projektirane skladno z veljavnimi standardi. V območju intervencijskih poti ne sme biti grajenih ali drugih nepremičnih ovir in tudi ne drevesnih krošenj. Površin za gasilce ni dopustno načrtovati na zelenih površinah ob stavbah.
(5) Požarna zaščita je načrtovana z zunanjim hidrantnim omrežjem. V primeru požara je voda za gašenje zagotovljena iz obstoječega in novega javnega hidrantnega omrežja. Če pretok vode ne zadošča, mora investitor zgraditi požarni bazen ali zagotoviti ustrezno požarno varnost z drugimi ukrepi.
(6) Z izbranimi materiali in odmiki je treba preprečiti možnost širjenja požara z objektov na sosednja zemljišča ali objekte. Odmiki morajo biti utemeljeni v projektni dokumentaciji za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja v skladu s predpisom, ki ureja požarno varnost v stavbah.
(7) V projektni dokumentaciji za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja je treba načrtovati način varne evakuacije iz stavb v območju OPPN na proste površine ob njih. Evakuacija je mogoča z odprtih bivalnih površin ob stavbi do Mašera-Spasićeve ulice in Tolstojeve ulice.
(8) Ureditve v zvezi z varstvom pred požarom so določene v grafičnem načrtu št. 4.8 »Prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter za zaščito pred hrupom«.
X. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(pogoji za prometno urejanje)
(1) Vse zunanje pohodne in povozne površine morajo zagotavljati univerzalno dostopnost. Stavbe in zunanje površine morajo biti grajene v skladu s predpisom, ki ureja univerzalno graditev in uporabo objektov.
(2) Povozne in pohodne površine morajo biti ustrezno utrjene in asfaltirane ali tlakovane.
(3) Prometna ureditev je določena v grafičnem načrtu št. 4.6 »Prometno-tehnična situacija in idejna višinska regulacija«.
(ureditev cest in priključevanje na javne ceste)
(1) Območje OPPN je na južni strani prometno navezano na Mašera-Spasičevo ulico po obstoječem priključku za stavbo O1 in po načrtovanem priključku za dostop do kletnih etaž pod blokoma S1 in S2. Na severni strani je po dovozni cesti v prostorski enoti PE1 urejen dovoz v območje s Tolstojeve ulice, namenjen dovozu do podzemih garaž obstoječih stavb v EUP BE-566 ter dostopu komunalnih intervencijskih vozil.
(2) Mašera-Spasićeva ulica je načrtovana za rekonstrukcijo. Preko območja OPPN promet poteka enosmerno v smeri proti Dunajski cesti.
(3) Prečni profil Mašera-Spasičeve ulice na odseku od zahodne meje območja OPPN do križišča z Glavarjevo ulico JP 715681 je: |
– pas za pešce levo: 1 x 2 | 2 m, |
– kolesarski pas: 1 x 1,25 | 1,25 m, |
– enosmerni vozni pas: 1 x 3,5 | 3,5 m, |
– pas za pešce desno: 1 x 2 | 2 m, |
– skupaj | 8,75 m. |
(4) Prečni profil Mašera-Spasičeve ulice na odseku od križišča z Glavarjevo ulico JP 715681 do vzhodne meje območja OPPN je: |
– pas za pešce levo: 1 x 0,65 | 0,65 m, |
– kolesarski pas: 1 x 1,25 | 1,25 m, |
– enosmerni vozni pas: 1 x 3,5 | 3,5 m, |
– pas za pešce desno: 1 x 2 | 2 m, |
– skupaj | 7,4 m. |
(5) Dovozna cesta v prostorski enoti PE1 je predvidena za rekonstrukcijo. Prečni profil je: |
– pas za pešce na zahodni strani: 1 x 2 | 2 m, |
– dvosmerni vozni pas: 2 x 3 | 6 m, |
– zelenica na vzhodni strani: 1 x 2 | 2 m |
– skupaj | 10 m. |
(6) Pri izdelavi projektne dokumentacije je treba upoštevati idejno zasnovo »Ureditev in posodobitev Tolstojeve ulice, Glavarjeve ulice, Mašera-Spasićeve ulice oziroma javnih prometnih odsekov v vplivnem območju OPPN 374: Med Tolstojevo in Mašera-Spasićevo – vzhod, OPPN 132 Med Tolstojevo in Mašera-Spasićevo – zahod«, številka 413/23, ki jo je izdelalo podjetje Pro – ini d.o.o. v septembru 2023.
(1) Parkirna mesta za osebna vozila je treba urediti v kletnih etažah stavb. Ne glede na prejšnji stavek je nad terenom dopustno urediti parkirna mesta za kratktrajno parkiranje pri uvozu v kletne etaže pod blokoma S1 in S2 ter pri severnem uvozu v prostorsko enoto PE2. Dopustno je ohraniti tudi parkirna mesta na terenu na vzhodni strani stavbe O1.
(2) Parkirna mesta za kolesa je dopustno urediti v stavbah in na tlakovanih površinah ob stavbah v bližini vhodov.
(3) Za potrebe stavb v območju OPPN je treba znotraj območja OPPN zagotoviti parkirna mesta ob upoštevanju naslednjih normativov, določenih z »Mobilnostnim načrtom za OPPN 374 med Tolstojevo in Mašera-Spasičevo – vzhod«, št. UP 21-008-MN, Šabec Kalan Šabec – arhitekti, Mojca Kalan Šabec, s. p, december 2022, dopolnjeno december 2023 (v nadaljnjem besedilu: mobilnostni načrt):
Namembnost objektov | Število parkirnih mest (PM) za motorni promet | Število parkirnih mest (PM) za kolesarski promet |
11220 Tri- in večstanovanjske stavbe | 1 PM/stanovanje v velikosti do 70 m2 neto tlorisne površine, od tega 10 % za obiskovalce 2 PM/stanovanje v velikosti nad 70 m2 neto tlorisne površine, od tega 10 % za obiskovalce | 2 PM na stanovanje za stanovalce ter dodatno 1 PM/5 stanovanj za obiskovalce |
12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno namestitev: samo penzioni in gostišče | 1 PM/5 sob, od tega najmanj 75 % PM za goste | 1 PM/10 sob |
12112 Gostilne, restavracije in točilnice | 1 PM/10 sedežev in 1 PM/tekoči meter točilnega pulta, od tega najmanj 75 % PM za goste | 1 PM/10 sedežev in 1 PM/tekoči meter točilnega pulta |
12201 Stavbe javne uprave | 1 PM/70 m2 BTP objekta, od tega najmanj 30 % PM za obiskovalce | 1 PM/100 m2 BTP objekta |
12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic | 1 PM/70 m2 BTP objekta, od tega najmanj 40 % PM za obiskovalce | 2 PM/100 m2 BTP objekta |
12203 Druge poslovne stavbe (mešani poslovni programi) | 1 PM/70 m2 BTP objekta, od tega 10 % PM za obiskovalce | 1 PM/100 m2 BTP objekta |
12204 Konferenčne in kongresne stavbe | 1 PM/7 sedežev (obiskovalcev), od tega najmanj 80 % PM za obiskovalce | 1 PM/5 sedežev |
12301 Trgovske stavbe, lokalna trgovina do 200 m2 BTP | PM ni treba zagotavljati | PM ni treba zagotavljati |
12301 Trgovske stavbe, lokalna trgovina od 200 do 500 m2 BTP | 1 PM/40 m2 BTP, od tega najmanj 75 % za obiskovalce | 2 PM/100 m2 BTP |
12301 Trgovske stavbe, trgovina z neprehrambenimi izdelki | 1 PM/70 m2 BTP objekta, od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce in največ 30 % na nivoju terena | 1 PM/100 m2 BTP objekta |
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (obrtno-servisne dejavnosti – frizer, urar, čistilnica, fizioterapija …) do 200 m2 BTP | PM ni treba zagotavljati | PM ni treba zagotavljati |
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (obrtno-servisne dejavnosti – frizer, urar, čistilnica, fizioterapija …) nad 200 m2 BTP | 1 PM/25 m2 BTP objekta, od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce, ne manj kot 2 PM za obiskovalce na lokal | 1 PM/100 m2 BTP objekta |
12620 Muzeji, arhivi in knjižnice | 1 PM/80 m2 BTP objekta, od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce | 1 PM/60 m2 BTP objekta |
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo stavbe za neinstitucionalno izobraževanje | 1 PM/60 m2 BTP objekta, od tega 10 % PM za obiskovalce | 1 PM/100 m2 BTP objekta |
12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo zdravstvene posvetovalnice in ambulante | 1 PM/20 m2 BTP objekta in ne manj kot 3 PM, od tega najmanj 50 % PM za obiskovalce | 1 PM/20 m2 BTP objekta |
12650 Stavbe za šport: pretežno namenjene razvedrilu, telovadnice, centri za fitnes, aerobiko, ples in jogo ter podobno, brez prostorov za gledalce | 1 PM/25 m2 BTP objekta, od tega najmanj 80 % PM za obiskovalce | 1 PM/25 m2 BTP objekta |
24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem | PM ni treba zagotavljati | PM ni treba zagotavljati |
(4) V BTP objekta iz prejšnjega odstavka se ne upošteva BTP, namenjene servisnim prostorom objekta (garaže, kolesarnice in prostori za inštalacije). V izračunu neto tlorisne površine stanovanj se upoštevajo le zaprti prostori stanovanj, brez zunanjih shramb ter lož in balkonov.
(5) Ne glede na število parkirnih mest določeno v drugem odstavku tega člena, je treba za potrebe stavb znotraj območja OPPN zgraditi najmanj:
– 50 % parkirnih mest za motorni promet, razen za 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe, za katere je treba zgraditi najmanj 70 % parkirnih mest za motorni promet, vendar ne manj kot eno parkirno mesto na stanovanje, in
– 70 % parkirnih mest za kolesarski promet. Določba te alineje se ne uporablja za 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe ter za 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo.
(6) Parkirna mesta za obiskovalce morajo biti jasno označena in namenjena izključno obiskovalcem. Z ustrezno tehnično rešitvijo mora biti obiskovalcem ves čas omogočen dostop do parkirnih mest, ki so jim namenjena.
(7) V prostorski enoti PE2 je treba poleg števila parkirnih mest za motorni promet, določenega v tem členu, zagotoviti še najmanj dve parkirni mesti za kratkotrajno parkiranje, ki omogočata hitro dostavo, ustavljanje taksijev, pobiranje sovoznikov po sistemu sopotništva idr.
(8) Za določitev števila parkirnih mest za vozila oseb z invalidskimi vozički je treba upoštevati predpis, ki ureja univerzalno graditev in uporabo objektov.
(9) Vsako parkirišče z več kot 100 parkirnimi mesti za motorni promet mora imeti najmanj eno mesto z napravo za napajanje električnih avtomobilov in infrastrukturo za napeljavo vodov za električne kable, nameščeno na vsaj eno od vsakih pet parkirnih mest tako, da je mogoča namestitev polnilnih mest za električna vozila. Za parkirna mesta za električno polnjenje je treba zagotoviti ustrezno požarno zaščito skladno s predpisom, ki ureja požarno varnost v stavbah, in zadnjim stanjem tehnike, da je ob morebitnem vžigu v čim večji možni meri preprečen prenos in širjenje požara ter omogočeno gašenje baterije električnega vozila.
(10) Zagotoviti je treba polnilne postaje za električna kolesa oziroma ostala dvokolesna e-vozila in postavitev servisnih delavnic koles po sistemu »popravi si sam«.
(11) Za vsako etapo gradnje je treba od števila parkirnih mest, določenega v skladu s tem členom za osebna motorna vozila, zagotoviti dodatnih 5 % parkirnih mest za druga enosledna vozila.
(12) Parkirna mesta za avtomobile, kolesa in druga enosledna vozila iz tega člena se v izračunu zaokrožijo navzgor.
(13) Za zagotavljanje trajnostne mobilnosti je treba na podlagi mobilnostnega načrta do začetka uporabe načrtovane stavbe izdelati akcijski načrt, v katerem bodo določeni ukrepi, način izvajanja ukrepov, nadzor nad izvajanjem in način upravljanja mobilnostnega načrta.
(1) Dostop za pešce je določen s severne strani po hodniku za pešce ob dovozni cesti v prostorski enoti PE1, z južne strani po hodniku za pešce ob Mašera-Spasićevi ulici in z vzhodne strani prek prostorske enote BE-566. Preko območja je treba vzpostaviti peš in kolesarsko povezavo v smeri vzhod–zahod z navezavo na Tolstojevo ulico preko prostorske enote PE1 ter na zemljišča na zahodni in vzhodni strani območja OPPN. Dostopi do vhodov v stavbe so po pešpoteh v območju OPPN.
(2) Širina pešpoti v območju OPPN je najmanj 2 m.
(3) Pešpoti so določene na grafičnem načrtu št. 4.6 »Prometno-tehnična situacija in idejna višinska regulacija«.
(1) Kolesarji dostopajo v območje OPPN s severne strani s Tolstojeve ulice po dovozu v prostorski enoti PE1 in z vzhodne strani po prometnih površinah na vzhodni strani stare tiskarne v EUP BE-566. Dostop z južne strani je po Mašera- Spasićevi ulici, po vozišču ceste za smer vožnje proti vzhodu in po kolesarskem pasu za smer vožnje proti zahodu. Znotraj prostorske enote PE2 kolesarji dostopajo do vhodov v stavbe po poteh, namenjenih pešcem in kolesarjem.
(2) Stojala za kolesa na zunanjih površinah morajo biti v območju OPPN oblikovana enotno in morajo omogočati priklepanje koles.
(dostava in odvoz odpadkov)
(1) Dostop za dostavna in komunalna vozila je na južni strani območja OPPN določen po Mašera-Spasićevi ulici. Komunalna vozila ustavljajo na vozišču. Na severni strani območja OPPN je dostop za komunalna vozila določen po Tolstojevi ulici. Komunalna vozila uvažajo vzvratno po dovozu v prostorski enoti PE1 do prevzemnega mesta za odpadke. Vozne poti ter prostor za obračanje in ustavljanje komunalnih vozil morajo biti urejeni v skladu s predpisi, ki urejajo javno gospodarsko službo zbiranja komunalnih odpadkov.
(2) Parkiranje in ustavljanje za dostavna in servisna vozila za obratovanje in servisiranje objektov in dejavnosti znotraj območja OPPN je treba urediti v sklopu parkirišč na terenu ali v kletnih etažah.
Dovoz intervencijskih vozil je določen po Mašera-Spasićevi ulici in po Tolstojevi ulici. V območju OPPN sta zagotovljena krožna pot po notranji ulici bloka S1 in po pešpoti med blokom S1 in stavbo O1 ter dostop s severne strani prek prostorske enote PE1.
(splošni pogoji za okoljsko, energetsko in elektronsko komunikacijsko urejanje)
(1) Splošni pogoji za potek in gradnjo okoljske in energetske infrastrukture so:
1. načrtovani objekti morajo biti priključeni na obstoječe in načrtovano okoljsko in energetsko infrastrukturno omrežje po pogojih posameznih upravljavcev okoljskih in energetskih vodov;
2. vsi sekundarni in primarni vodi morajo praviloma potekati po javnih površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno njihovo vzdrževanje;
3. upoštevati je treba predpisane odmike od obstoječih okoljskih, energetskih in elektronskih komunikacijskih vodov ter naprav;
4. kadar potek po javnih površinah ni mogoč, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih okoljskih, energetskih in elektronskih komunikacijskih vodov ter naprav na svojem zemljišču, upravljavec pa mora za to od lastnika pridobiti služnost;
5. gradnja okoljskih, energetskih in elektronskih komunikacijskih vodov in naprav ter objektov mora potekati usklajeno;
6. dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti izdelane v skladu s programi upravljavcev in izvedene tako, da jih je mogoče vključiti v končno fazo ureditve posameznega okoljskega oziroma energetskega ali elektronsko komunikacijskega voda po izdelanih idejnih rešitvah za območje OPPN;
7. obstoječo okoljsko, energetsko in elektronsko komunikacijsko infrastrukturo je dopustno obnavljati, dograjevati in povečevati njeno zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi.
(2) Okoljska, energetska in elektronska komunikacijska ureditev so določene v grafičnem načrtu št. 4.7 »Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav«.
(1) Severno od območja OPPN poteka v severnem delu Tolstojeve ulice sekundarni javni vodovod NL DN 100. Južno od območja OPPN poteka v Mašera-Spasićevi ulici primarni javni vodovod PVC d 160, ki v vzhodnem delu ulice preide v NL DN 150.
(2) Stavba O1 je na vodovodno omrežje priključena prek obstoječega priključka, ki se ohrani. Načrtovana bloka S1 in S2 ter stavbo S3 je dopustno priključiti na javno vodovodno omrežje v Tolstojevi ulici in Mašera-Spasićevi ulici. Priključki morajo biti dimenzionirani glede na pričakovano največjo porabo pitne vode v načrtovanih stavbah in načrtovani način gašenja.
(3) Voda za gašenje je v primeru požara zagotovljena iz obstoječega javnega hidrantnega omrežja v Tolstojevi ulici in Mašera-Spasićevi ulici ter iz načrtovanega internega hidrantnega omrežja ob stavbah.
(4) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju vodovodov je treba upoštevati določbe predpisa, ki ureja oskrbo s pitno vodo. Vodovod in pripadajoče objekte je treba izvesti v skladu z internim dokumentom Javnega podjetja Vodovod Kanalizacija Snaga d. o. o.: Tehnična navodila za vodovod.
(5) Pred priključitvijo na javno vodovodno omrežje je treba zaprositi upravljavca javnega vodovoda za soglasje za priključitev posameznih objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
(1) Na širšem območju je javna kanalizacija zgrajena v mešanem sistemu. Prek zahodnega dela območja poteka zbiralnik A1 DN 2100. V Tolstojevi ulici poteka javni kanal za odpadne komunalne vode B DN 400. V vzhodnem delu Mašera-Spasićeve ulice poteka odsek javne kanalizacije za odvod komunalne in padavinske vode PVC DN 250, v zahodnem delu pa javni kanal DN 700.
(2) Stavba O1 je na kanalizacijsko omrežje priključena prek obstoječega priključka na zbiralnik A1. Pred gradnjo bloka S1 je treba stavbo O1 priključiti na kanalizacijsko omrežje v Mašera-Spasićevi ulici. Načrtovana bloka S1 in S2 ter stavbo S3 je dopustno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje v Tolstojevi ulici in Mašera-Spasićevi ulici. Priključitev na zbiralnik A1 ni dopustna. Hišni priključki morajo biti načrtovani v utrjenih površinah, ki omogočajo dostop za čiščenje in vzdrževanje.
(3) Odvajanje padavinskih vod s streh in utrjenih površin je treba urediti tako, da bo čimbolj zmanjšan odtok padavinskih voda z območja OPPN. Predvideti je treba ukrepe za zadrževanje padavinske vode in njeno ponovno uporabo. Padavinske vode s streh je treba voditi v ponikanje na območju prostorske enote PE2, padavinske vode z utrjenih povoznih površin pa je treba odvajati v javno kanalizacijo prek lovilnika olj. Za bloka S1 in S2 je treba urediti sistem zajemanja, shranjevanja in uporabe padavinske vode s strešin stavbe za ponovno uporabo te vode v stavbi ali v njeni okolici.
(4) Priključevanje na javno kanalizacijsko omrežje je dopustno samo za odtoke iz pritličnih etaž in etaž nad pritličjem. Odtok iz kletnih etaž je dopusten le prek črpališč.
(5) Obstoječega zbiralnika A1, ki prečka območje OPPN, ni dopustno prestaviti. Podzemni temelji in drugi deli stavbe pod terenom morajo biti od zunanjega roba kanala odmaknjeni najmanj 2,5 m, pri čemer je treba upoštevati tudi debelino cevi in obbetoniranja kanala. Gradnja bloka S1 nad zbiralnikom A1 je dopustna pod pogojem, da se kot zaščita javne kanalizacije izvede nova kineta v celoti brez odprtin s 5 m svetle širine, nad zbiralnikom pa nadkritje 1 m. Prostor med zbiralnikom in vrhom kinete je treba zasuti s prodnatim materialom. Ob porušitvi in gradnji stropnega dela kinete je treba zbiralnik zaščititi pred morebitnimi poškodbami. Ob dokončanju nove kinete in po končani gradnji bloka S1 je treba v Službi za vzdrževanje kanalizacijskega omrežja naročiti pregled stanja obstoječega zbiralnika.
(6) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije je treba upoštevati predpis, ki ureja oskrbo s pitno vodo, ter predpis, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda. Upoštevati je treba interni dokument Javnega podjetja Vodovod Kanalizacija Snaga d. o. o.: Tehnična navodila za kanalizacijo.
(7) Pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje je treba zaprositi upravljavca javne kanalizacije za soglasje za priključitev stavbe in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
(1) Prek območja OPPN poteka obstoječe vročevodno omrežje, ki se odstrani:
– priključni vročevod P222 DN 100 in
– priključni vročevod P2227 DN 80.
(2) Preko območja OPPN poteka obstoječe vročevodno omrežje, ki se ohrani:
1. glavni vročevod T1814 DN 150,
2. glavni vročevod T1827 DN 125,
3. priključni vročevod P222 DN 150,
4. priključni vročevod P222 DN 150,
5. priključni vročevod P2468 DN 150/100/80 (Dunajska cesta 119) in
6. priključni vročevod P2467 DN 80 (Dunajska cesta 117).
(3) Načrtovane stavbe v območju OPPN se priključijo na obstoječe glavno vročevodno omrežje T1814, ki poteka po dovozu na severni strani prostorske enote PE2.
(4) Za posege v varovalne pasove obstoječega vročevodnega omrežja je treba pridobiti soglasje Javnega podjetja Energetika Ljubljana d. o. o. Pred odstranitvijo obstoječih stavb je treba delno odstraniti priključna vročevoda P222 in P2227 ter ju zaključiti izven območja gradbenih del. Zagotoviti je treba ustrezne odmike, gradnjo pa je treba prilagoditi tako, da bosta zagotovljena nemoteno obratovanje in vzdrževanje omrežja. Za prestavitve obstoječega omrežja je treba pridobiti pogoje in pozitivno mnenje upravljavca omrežja.
(5) Vročevodno omrežje, toplotne postaje in notranje napeljave morajo biti izvedeni skladno z dokumentoma:
– Sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem toplote za geografsko območje Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 85/16 in 82/19) in
– Tehnične zahteve za graditev vročevodnega omrežja in toplotnih postaj ter za priključitev stavb na vročevodni sistem (Javno podjetje Energetika Ljubljana d. o. o.).
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Prek območja potekajo podzemni vodi 10/20 kV v lasti in upravljanju Elektro Ljubljana d. d. V stavbi R1, načrtovani za odstranitev, je obstoječa transformatorska postaja TP0440-MK Dunajska 123, vzankana v 10 kV srednje napetostno omrežje in se napaja iz RTP Bežigrad (K32), iz katere se preko podzemnih vodov oskrbujejo bližnji objekti.
(2) Na območju OPPN je načrtovana nova transformatorska postaja TP Stara tiskarna z možnostjo vgradnje dveh transformatorjev z močjo 1 000 kVA, na katero se priključijo obstoječi in načrtovani objekti v območju OPPN. Načrtovano je vzankanje transformatorske postaje TP Stara tiskarna v 20 kV srednjenapetostno omrežje, ki poteka na severni strani območja OPPN. Načrtovana srednjenapetostna kanalizacija poteka od 20 KV srednjenapetostnega omrežja na severni strani območja do transformatorske postaje TP Stara tiskarna in od transformatorske postaje TP Stara tiskarna do srednjenapetostnega omrežja v Mašera-Spasićevi ulici.
(3) Obstoječa transformatorska postaja TP0440-MK Dunajska 123 z navezavo na 10 kV srednjenapetostno omrežje se ukine. V času gradnje načrtovanih stavb je treba zagotoviti začasno transformatorsko postajo, ki bo napajala stavbo O1.
(4) Kablovode in transformatorski postaji je treba dimenzionirati tako, da bo mogoča priključitev fotovoltaičnih naprav za zagotovitev energetske samooskrbe.
(5) Obstoječi in načrtovani objekti v območju OPPN se napajajo iz načrtovane TP Stara tiskarna. Nizkonapetostne kable obstoječih odjemalcev je treba podaljšati in priklopiti v nizkonapetostni stikalni blok TP Stara tiskarna.
(6) Pri izdelavi projektne dokumentacije je treba upoštevati elaborat »IDR 21_22 EE napajanje za območje OPPN 374 med Tolstojevo in Mašera-Spasičevo-vzhod v Ljubljani«, Elektro Ljubljana, št. 21/22, januar 2023.
(elektronsko komunikacijsko omrežje)
(1) Po Tolstojevi ulici, Mašera-Spasićevi ulici in prek območja OPPN poteka obstoječe elektronsko komunikacijsko omrežje. Načrtovana je odstranitev priključkov za obstoječe stavbe, ki so predvidene za odstranitev v skladu z 19. členom tega odloka.
(2) Stavba O1 je na južni strani priključena na omrežje dveh operaterjev, ki poteka v Mašera-Spasićevi ulici. Priključka se ohranita. Na severovzhodni strani sta načrtovana dva dodatna priključka na omrežji, ki potekata po severnem robu prostorske enote PE2.
(3) Za bloka S1 in S2 so načrtovani priključki na omrežja treh operaterjev, na južni strani na omrežje v Mašera-Spasićevi ulici in na severni strani na omrežji, ki potekata po severnem robu prostorske enote PE2.
(4) Pri izdelavi projektne dokumentacije je treba upoštevati elaborat »IDP Načrt s področja elektrotehnike – elektronske komunikacije za občinski podrobni prostorski načrt 374 Med Tolstojevo in Mašera-Spasićevo – vzhod«, ESPiN, d.o.o., št. E-202/22, december 2022.
(1) Po Tolstojevi ulici in Mašera-Spasićevi ulici poteka omrežje javne razsvetljave.
(2) Na območju OPPN je načrtovana dograditev omrežja na Mašera-Spasičevi ulici na odseku vzdolž območja OPPN in na dovozni cesti v prostorski enoti PE1.
(3) Javne površine v območju OPPN morajo biti opremljene z javno razsvetljavo. Za izvedbo javne razsvetljave je treba uporabiti tipske elemente, ki se uporabljajo na območju Mestne občine Ljubljana. Svetlobna telesa morajo biti skladna z usmeritvami glede energijske učinkovitosti in varstva pred vsiljeno svetlobo. Osvetlitev na območju OPPN mora biti zadostna, enakomerna in nebleščeča.
(4) Interna osvetlitev zunanjih površin ob stavbi v območju OPPN mora biti zadostna, enakomerna in nebleščeča. Svetloba mora biti usmerjena tako, da ne sveti neposredno v prostore stanovanj.
(5) Pri nadaljnjem načrtovanju je treba upoštevati elaborat »Izgradnja javne razsvetljave na območju OPPN 374«, IZP, JRS, št. 01-30-2976/3046, december 2022.
(učinkovita raba energije v stavbah)
Pri projektiranju stavb v območju OPPN je treba upoštevati predpis, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah.
XI. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
Dopustna odstopanja od v tem odloku načrtovanih rešitev so:
1. tlorisni gabariti:
– dolžina in širina bloka S1 ter tlorisni gabariti posameznih etaž lahko odstopajo znotraj GM, če so zagotovljeni zadostni odmiki med fasadami delov bloka S1 v skladu z 12. členom tega odloka;
– dolžina in širina bloka S2 lahko odstopata do ±2,00 m, če je zagotovljen odmik najmanj 5 m od meje sosednjega zemljišča v EUP BE-566 oziroma najmanj 3 m ob pridobljenem soglasju lastnika tega zemljišča;
– širina stavbe S3 lahko odstopa do ±1,00 m, dolžina pa do 1 m navzgor in do 4 m navzdol;
– odstopanja iz te točke so dopustna, če so zagotovljene odprte bivalne površine, zelene površine na raščenem terenu, otroška igrišča in pogoji glede osončenja v skladu z določbami tega odloka;
2. višinski gabariti in etažnost stavb:
– višine stavb (h) lahko odstopajo le navzdol;
– etažnost stavb se lahko znotraj dopustne višine spremeni;
– izvedba tretje kletne etaže je dopustna, če se na podlagi geološko-geomehanskega elaborata ugotovi, da gradnja ne bo imela negativnih vplivov na geološko-geomehanske razmere za sosednja območja in objekte;
3. višinska regulacija terena in višinska kota pritličja:
– pri višinskih kotah pritličja so dopustna odstopanja navzdol in do +0,50 m navzgor;
– kote terena lahko odstopajo, če je zunanja površina prilagojena višinskim kotam pritličij stavb v območju OPPN in ureditvam na sosednjih zemljiščih izven območja OPPN;
4. vhodi in dostopi:
– mikrolokacije vhodov in dostopov do stavb se lahko spremenijo;
5. parcelacija in zakoličba:
– pri poteku parcelnih mej in pri površinah parcel so dopustna odstopanja v okviru dopustnih odstopanj pri geodetskih meritvah;
– koordinate zakoličbenih točk objektov lahko odstopajo v okviru dopustnih odstopanj pri tlorisnih gabaritih objektov;
6. prometna, okoljska, energetska in elektronska komunikacijska ureditev:
– pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od poteka tras, površin, objektov, naprav in priključkov posamezne prometne, okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture, če so pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju pridobljene rešitve, ki so primernejše s tehničnega ali okoljevarstvenega vidika ali omogočajo boljše prometno funkcioniranje in dostopnost celotnega območja načrta, ki pa ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo, oziroma upravljavci posameznega voda;
– rešitve v zvezi z energetsko oskrbo stavb lahko odstopajo, če so skladne s predpisom, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah, in predpisom, ki ureja prioritetno uporabo energentov za ogrevanje na območju Mestne občine Ljubljana;
– mikrolokacija zbirnih in prevzemnih mest za komunalne odpadke je lahko spremenjena, če je načrtovana ustrezna rešitev za dostop s komunalnimi vozili;
– število parkirnih mest lahko odstopa le navzgor, vendar na celotnem območju OPPN ne sme preseči števila 600 parkirnih mest. Večje odstopanje navzgor ter odstopanje navzdol je dopustno, če je na podlagi novega ali dopolnjenega mobilnostnega načrta ugotovljeno, da predlog prometne ureditve pomeni uresničevanje celostne prometne strategije Mestne občine Ljubljana. Mobilnostni načrt potrdi oddelek Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, pristojen za promet;
– lokacijo parkirnih mest za kratkotrajno parkiranje je dopustno spremeniti;
– odstopanja, ki so dopustna pri izvajanju prometne, okoljske, energetske in elektronske komunikacijske ureditve, se smiselno upoštevajo pri pogojih za etapnost izvedbe prostorskih ureditev iz 22. in 23. člena tega odloka;
7. zmogljivost stavb:
– BTP blokov S1 in S2 lahko odstopa do 5 % navzgor in do 10 % navzdol, pri čemer seštevek BTP blokov S1 in S2 ter stavbe S3 ne sme preseči 28 150 m2;
– BTP kleti pod blokoma S1 in S2 lahko odstopa znotraj GMz do ±30 %, če so zagotovljene zelene površine na raščenem terenu v skladu s 13. členom tega odloka ter če skupna BTP blokov S1 in S2 nad in pod terenom ne presega 47 000 m2;
– seštevek BTP dejavnosti iz tretjega odstavka 9. člena tega odloka v blokih S1 in S2 lahko odstopa do ±10 %;
– BTP stavbe O1 lahko odstopa znotraj dopustnih gabaritov stavbe;
8. osončenje: največ 20 % celotnega števila stanovanj znotraj posamezne stavbe lahko odstopa od pogojev glede osončenja bivalnih prostorov, določenih v 29. členu tega odloka;
9. varstvo pred hrupom: ukrepi lahko odstopajo na podlagi strokovne ocene obremenitve s hrupom, s katero je treba dokazati, da zaradi načrtovanih posegov v območju OPPN v času gradnje in med obratovanjem ne bo prihajalo do čezmernih obremenitev skladno s predpisi, ki določajo mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju.
XII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Investitor gradnje mora najmanj dve leti pred predvideno pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekte in druge posege, načrtovane z OPPN, o tem obvestiti Mestno občino Ljubljana, oddelka mestne uprave, pristojna za načrtovanje in izvedbo gospodarske javne infrastrukture ter pripravo programa opremljanja zemljišč, razen če se z njima dogovori drugače.
(2) Investitor mora najpozneje dve leti po sprejetju tega odloka zagotoviti parcelacijo, določeno v 20. členu tega odloka.
(3) Za zagotavljanje prometne varnosti med gradnjo objektov ter zaradi zagotavljanja kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
1. zagotoviti morajo nemoteno komunalno oskrbo prek vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav, infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani,
2. zagotoviti morajo sanacijo objektov, pripadajočih ureditev in naprav, poškodovanih zaradi gradnje. Izvedena sanacija je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja,
3. v času gradnje morajo zagotoviti ustrezen strokovni nadzor, vključno z rednim nadzorom stanja sosednjih objektov, tudi zunaj območja OPPN. Pred gradnjo je treba ugotoviti stanje objektov in namestiti naprave za merjenje posedkov. Investitor gradnje posameznega objekta je dolžan izvesti sanacijo poškodb na sosednji stavbi, če je ta nastala zaradi izvajanja gradbenih del. Stopnja poškodb se ugotovi s strokovno ekspertizo. Ob pripravi projektne dokumentacije za vsako posamezno etapo geomehanik določi, katere od obstoječih objektov je treba opazovati, in opredeli potreben obseg meritev,
4. v času urejanja zelenih površin in saditve dreves je treba zagotoviti nadzor arborista ali druge strokovno usposobljene osebe za saditev dreves,
5. promet v času gradnje morajo organizirati tako, da prometna varnost zaradi gradnje ni slabša in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju,
6. zagotoviti morajo naročilo za prevzem gradbenih odpadkov, preden se začnejo izvajati gradbena dela,
7. pred uporabo objektov morajo investitorji zagotoviti celovito ravnanje s posameznimi vrstami odpadkov, tako odpadkov, ki so predmet zbiranja znotraj obvezne gospodarske javne službe, kot odpadkov, ki nastajajo znotraj posameznih dejavnosti,
8. zagotoviti morajo izvedbo monitoringa hrupa v času gradnje in obratovanja skladno s predpisom, ki ureja prvo ocenjevanje in obratovalni monitoring za vire hrupa ter pogoje za njegovo izvajanje.
(4) V času gradnje mora izvajalec zagotoviti uporabo čiste tehnologije, brezhibne mehanizacije in ustrezne zaščitne ukrepe za varovanje podtalnice. Morebitno razlitje goriv je treba odstraniti in deponirati v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. Če onesnaženje predre v nasičeni del vodonosnika, ga je treba odstraniti s črpanjem.
(5) Investitor mora v času gradnje vrtec na zemljišču s parcelno številko 87/4 v katastrski občini 2636 Bežigrad obvestiti o hrupnejših delih in delih, kjer so pričakovane večje količine prahu, najmanj en dan pred pričetkom teh del. Sočasno z odstranitvijo stavbe R2 je treba izvesti toplotno izolacijo in fasado ter po potrebi tudi konstrukcijsko sanacijo vzhodne stene stavbe vrtca.
(posegi, dopustni po izvedbi načrtovanih ureditev)
Po izvedbi z OPPN načrtovanih ureditev so na celotnem območju OPPN dopustni naslednji posegi:
1. odstranitev objektov in naprav, razen stavbe O1,
2. vzdrževalna dela na objektih prometne, okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture,
3. vzdrževalna dela in rekonstrukcije, s katerimi se ne spreminjata zunanji gabarit in konstrukcijska zasnova stavb,
4. obnove fasadnega plašča stavb, če se pri oblikovanju fasad ohranijo oblikovne lastnosti fasad stavb, zgrajenih v območju OPPN,
5. postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni v območju OPPN, in
6. spremembe namembnosti delov stavbe v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje na območju OPPN, če je na parceli, namenjeni gradnji stavb, zagotovljeno zadostno število parkirnih mest ter dovolj odprtih bivalnih in zelenih površin v skladu z določbami tega odloka. Potrebno število parkirnih mest za spremembo namembnosti je treba določiti s spremembo mobilnostnega načrta za celo območje OPPN, ki jo potrdi oddelek Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, pristojen za promet.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Identifikacijska številka 2786
Št. 35021-29/2021-197
Ljubljana, dne 5. februarja 2024
