Na podlagi 129. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3) (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE in 95/23 – ZIUOPZP) ter na osnovi 17. člena Statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 91/20 – UPB-3) je Mestni svet Mestne občine Slovenj Gradec na 15. redni seji dne 31. 1. 2024 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Industrijsko cono Sever (enoti urejanja prostora SG 48 in SG 52-del)
S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za Industrijsko cono Sever (enoti urejanja prostora SG 48 in SG 52-del), v nadaljevanju OPPN, ki ga je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., pod št. naloge 23007. OPPN ima v državnem prostorskem informacijskem sistemu (PIS) identifikacijsko številko 3566.
(opis prostorske ureditve)
Na območju cone se načrtuje gradnja pretežno industrijskih in poslovnih stavb z navezavami na prometna omrežja (ceste, javni avtobusni potniški promet, peš in kolesarski promet) in druga omrežja gospodarske javne infrastrukture.
(1) Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Industrijsko cono Sever (enoti urejanja prostora SG 48 in SG 52-del) (v nadaljevanju: odlok) določa območje, pogoje za umestitev načrtovane prostorske ureditve v prostor, zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, parcelacijo, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe, dopustna odstopanja ter obveznosti investitorjev in izvajalcev.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled v prostorih Mestne občine Slovenj Gradec.
(1) Območje leži na skrajnem severnem robu mesta Slovenj Gradec pri naselju Pameče na zahodni strani glavne ceste G1-4 (Dravograd–Slovenj Gradec–Velenje–Arja vas).
(2) Velikost območja OPPN je približno 5,9 ha.
(3) Območje OPPN v skladu z geodetskim načrtom obsega zemljišča ali dele zemljišč s parc. št. 1219, 1505/2, 1221, 1236/5, 1236/6, 1222/13, 1239, 1236/2, 1238, 1240, 1222/2, 1222/3, 1232, 1505/3, 1231, 1234/1, 1234/3, 1234/4, 1234/10, 1234/8, 1234/7, 1234/6, 1234/5, 1234/9, 1517, 1504/12, 1518, 1520/1, 1254/1, 1254/2, 1516, 1520/3, 1522, 1519/7, 1521/4, 1519/5, 1519/6, 1521/1, 1521/3, 1521/2, 1520/2, 1519/3, 1519/4, vse k.o. 845 – PAMEČE.
(4) Območje OPPN je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prikaz njegove meje v naravi. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz grafičnega dela, karta 7 »Načrt parcelacije«.
(1) V območje se umeščajo predelovalne dejavnosti, obrtništvo, gradbeništvo, promet in skladiščenje.
(2) Kot spremljajoče dejavnosti je dopustno umeščati trgovske, poslovne in storitvene dejavnosti ter gostinstvo.
(3) Dopustno je umeščati le tiste dejavnosti, ki ne bodo pomenile večjega tveganja za onesnaževanje okolja v skladu z veljavno uredbo o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, in v skladu z veljavno uredbo o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic.
III. POGOJI ZA UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR
(1) Načrtuje se gradnja industrijskih in drugih nestanovanjskih stavb različnih gabaritov ter ureditev pripadajočih funkcionalnih površin. Razporeditev prometnih, manipulacijskih in gradbenih površin mora omogočati primerno izrabo območja proizvodnih dejavnosti.
(2) Stavbe se umeščajo vzdolžno ob smer glavne ceste. Ob dovozu in dostopu do posamezne stavbe se umestijo parkirne površine.
(3) Razdelitev gradbenih parcel je fleksibilna glede na potrebe posameznih investitorjev. Pri tem mora preostalo zemljišče omogočiti oblikovanje najmanj 850 m2 velike gradbene parcele.
Odstranijo se naslednji objekti:
– stanovanjska stavba s pomožnim objektom na zemljišču s parc. št. 1519/7, 1521/4, 1522, vse k.o. Pameče,
– stanovanjska stavba s pomožnim objektom na zemljišču s parc. št. 1519/5, 1520/2, 1521/1, 1521/2, 1521/3, vse k.o. Pameče,
– stanovanjska stavba na zemljišču s parc. št. 1234/5, 1234/9, obe k.o. Pameče,
– stanovanjska stavba s pomožnim objektom na zemljišču s parc. št. 1234/1, 1234/3, 1234/10, vse k.o. Pameče,
– pomožni objekt na zemljišču s parc. št. 1234/3, 1234/4, obe k.o. Pameče,
– pomožni objekt na zemljišču s parc. št. 1240, k.o. Pameče in
– stanovanjska stavba na zemljišču s parc. št. 1221, 1236/5, 1505/2, vse k.o. Pameče.
(pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje novogradenj)
(1) Horizontalni gabariti in lega objektov in ureditev so razvidni iz grafičnega dela na kartah št. 4/1 »Ureditvena situacija« in št. 4/2 »Urbanistični pogoji«, vertikalni gabariti pa iz karte št. 4/3 »Karakteristični vzdolžni in prečni prerezi«.
(2) Pomen regulacijskih elementov iz karte št. 4/2 »Urbanistični pogoji« in naslednjega odstavka:
– gradbena meja je črta, ki jo predvidena stavba ali objekt ne sme presegati, lahko pa se je dotika ali je od nje odmaknjen v notranjost;
– gradbena linija je črta, na katero mora biti z enim robom fasade postavljena načrtovana stavba, ki se gradi na gradbeni parceli po kateri črta poteka, izven gradbene linije so dovoljeni le manjši zamiki fasade ali delov fasade;
– odmik gradbene linije je odmik stavbe od osi glavne ceste oziroma ceste A;
– odstranitev objekta je oznaka stavb, ki se odstranijo;
– načrtovani objekt je informativno prikazana površina stavbe;
– dostop je smer glavnega dostopa do stavbe;
– faktor zazidanosti parcele je razmerje med vsoto površin tlorisnih projekcij zunanjih dimenzij vseh stavb nad terenom in površino gradbene parcele. Pri tlorisni projekciji se ne upoštevajo balkoni, napušči, nadstreški nad vhodom ipd.;
– v minimalni delež zelenih površin se štejejo le zasajene ali zatravljene površine, ki niso pozidane, tlakovane ali drugače utrjene in na njih ne stojijo pomožni objekti, razen podzemnih infrastrukturnih objektov.
(3) Stavbe:
– zgradi se več stavb;
– gradbene površine, na katere se postavljajo stavbe, se umestijo znotraj grafično opredeljenih gradbenih mej oziroma gradbenih linij. Pri tem mora biti zagotovljeni požarni odmik med stavbami. Pri določanju tlorisnih dimenzij stavb se upošteva faktor zazidanosti, ki znaša maksimalno 0,6 in minimalni delež zelenih površin, ki znaša 10 % posamezne gradbene parcele;
– višina stavb je do vključno 15 m, merjeno od kote urejenega terena;
– klet ni dovoljena;
– volumensko so stavbe lahko razgibane, sestavljene iz več delov;
– streha posameznega dela stavbe je ravna, z minimalnim naklonom za odvajanje padavinskih vod, lahko se ozeleni ali izkoristi za namestitev sončne elektrarne;
– fasade stavb morajo biti iz sodobnih materialov in izdelane v skladu z okoljevarstvenimi in požarnimi zahtevami. Fasada stavb proti dovozni cesti se oblikuje kot pročelje stavbe, ne sme biti oblikovana kot slepa;
– na gradbeni parceli se urejajo manipulacijske površine in parkirne površine, praviloma pred ali za stavbo, lahko tudi med stavbami, druge površine se zatravijo in zasadijo z drevjem in grmovnicami;
– dovozi in dostopi na gradbene parcele so z novih dostopnih cest, smeri so razvidne iz karte št. 4/2 »Urbanistični pogoji«;
– pomožni objekti: dovoljena je gradnja pomožnih objektov, ki dopolnjujejo funkcijo obstoječega osnovnega objekta, pri čemer je treba pri vseh objektih spoštovati določbe, ki se nanašajo na pozidanost gradbene parcele in zagotovitev deleža neutrjenih površin na gradbeni parceli. Pomožni objekti, ki so stavbe, se postavljajo znotraj opredeljene gradbene meje. Dovoljena je postavitev enega reklamnega stolpa na gradbeni parceli; gradbena površina stolpa je največ 2,5 m x 0,3 m, višina do 10 m.
– ograje: dovoljeno je postavljati ograje, kadar to zahteva tehnološki proces oziroma varovanje objekta. Ograje so lahko lesene, kovinske ali iz žičnatih prepletov, kot polni zidovi niso dovoljene, dovoljeni so le kamniti ali betonski oporni stebri s temeljem do višine 0,5 m;
– postavitev urbane opreme in javne razsvetljave ne sme onemogočati ali ovirati odvijanje prometa in vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.
(pogoji za urejanje odprtih površin)
(1) Ob glavni cesti G1-4 se zasadi drevored.
(2) Obstoječa drevesna vegetacija se v čim večji meri ohranja. Na območju urejanja se zasadijo srednje velika do velika drevesa, min. 20 dreves/ha na gradbeno parcelo. Priporočena je zasaditev po obodu parcele. Zasadijo se avtohtoni listavci.
(3) Predpisano zasaditev površin je treba izvajati z drevesi z obsegom min. 12–14 cm, merjeno na višini 1 m od tal. V primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotavljati ustrezno kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim sistemom. Odprtina za prehajanje zraka in vode mora biti najmanj 3 m2, odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa mora biti najmanj 2 m.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(1) Za načrtovano prometno, energetsko in komunalno infrastrukturo ter infrastrukturo omrežja elektronskih komunikacij se naroči projektno dokumentacijo. Projektiranje in gradnja infrastrukture mora potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, v kolikor niso v nasprotju s tem odlokom, ter skladno z zakonodajo, ki ureja področje sanitarnega, higienskega in požarnega varstva. Upošteva se predpisane minimalne odmike med vodovodom in kanalizacijo; minimalni horizontalni odmik je 3,0 m in minimalni vertikalni odmik je 0,5 m, pri čemer vodovod poteka nad kanalizacijo. V kolikor tega odmika ni mogoče doseči, je potrebno vodovod ustrezno zaščititi.
(2) Zasnova prometnega omrežja je razvidna v grafičnem delu na karti 5/1 »Ureditvena situacija prometne infrastrukture«. Potek komunalnih in energetskih infrastrukturnih objektov in naprav ter omrežja elektronskih komunikacij je razviden v kartografskem delu karta 5/2 »Ureditvena situacija komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja elektronskih komunikacij«.
(3) Odstrani se vsa gospodarska javna infrastruktura, ki ostane brez funkcije.
(prometna infrastruktura)
(1) Cona se priključuje na glavno cesto G1-4 (Dravograd–Slovenj Gradec–Velenje–Arja vas), odsek 1258, preko novega krožnega križišča v km 5+510. Notranja cestna mreža se priključi na glavno cesto le preko tega krožišča.
(2) Notranjo cestno mrežo tvorijo dvosmerne in dvopasovne ceste A, B in B1, ki zagotavljajo dovoze do gradbenih parcel in drugih ureditev v območju ter okoliških zemljišč, ter posamezne dovozne ceste za dovoze do zemljišč izven cone. Na notranjo cestno mrežo se z direktnimi ali skupnimi priključki priključujejo posamezne gradbene parcele. V primeru gradnje večjega proizvodnega kompleksa, se lahko med obema križiščema ceste A in ceste B cesta A ali cesta B v celoti ali v delu opusti, prav tako se lahko opusti cesta B1.
(3) Izvede se odsek kolesarske poti kot del navezave območja cone na državno kolesarsko povezavo t. i. Štrekno. Uredi se peš in kolesarska pot vzdolž glavne ceste. Uredi se vodenje kolesarjev v krožišču na glavni cesti.
(4) Notranje ceste A, B in B1 se uredijo z naslednjimi elementi: vozišče 7,00 m (vozna pasova in robna pasova) in obojestranski ali enostranski hodnik za pešce širine 2,00 m. Kolesarji se vodijo po vozišču.
(5) Znotraj cone se opredelijo kot javne ceste tisti odseki cest A, B in B1 ter priključne ceste, ki predstavljajo dovoze do več gradbenih parcel.
(6) Parkirne površine za osebna vozila se uredijo na lastnih parcelah ali pa kot skupne parkirne površine (na jugu območja) s kapaciteto v skladu z vrsto in obsegom dejavnosti, kot je opredeljeno v OPN MOSG. Parkirne vzorce prikazane v grafičnem delu je možno spreminjati in dopolnjevati glede potreb, ki bodo izhajale iz podrobnega programa investitorja in v skladu z določenimi odstopanji. Pri urejanju parkirnih mest mora biti 5 % parkirnih mest, vendar najmanj eno parkirno mesto, namenjeno vozilom oseb z invalidskimi vozički, ki naj bodo locirana čim bliže stavbi, ki mu pripadajo.
(7) Pred stavbami in/ali v stavbah se uredijo parkirna mesta za kolesa s kapaciteto v skladu z vrsto in obsegom dejavnosti, kot je opredeljeno v OPN MOSG.
(8) Uredi se omrežje peš povezav. Pešci se vodijo po skupnih peš in kolesarskih površinah, po hodnikih za pešce na notranji cestni mreži. Pešci se vodijo tudi ob južni strani krožišča.
(9) Poti za intervencijska vozila in dostavne poti se zagotovijo preko notranje cestne mreže. Vse intervencijske poti, dostavne poti, dostavna mesta in manipulativne površine (razkladanje, nakladanje, obračanje vozil) morajo biti primerno utrjene, dimenzionirane v skladu s programom investitorja in lastnostmi merodajnega vozila ter urejene brez ovir.
Zgradi se vodovodno hidrantno omrežje. Vodovodno omrežje cone se naveže na obstoječi vodovod PE DN 150 v bližini Centralne čistilne naprave Slovenj Gradec. Navezovalni vodovod PE DN 160 od priključnega mesta do cone se izvede vzdolž glavne ceste. Vodovodno omrežje znotraj cone se izvede v trasah notranje cestne mreže iz vodovodnih cevi PE DN 125. V coni se izvedejo hidranti, ki morajo biti nadzemni in postavljeni tako, da so dostopni ob vsakem času. Požarna varnost se zagotavlja v skladu z veljavnim pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov.
(odvajanje padavinskih in komunalnih odpadnih vod)
(1) Izvede se ločena sistema odvajanja padavinskih ter komunalnih odpadnih voda.
(2) Izvede se sistem za odvajanje komunalnih odpadnih voda. Komunalne odpadne vode se vodijo do zbirnih jaškov in črpališča. Do priključnega mesta na obstoječe javno kanalizacijsko omrežje pri Centralni čistilni napravi Slovenj Gradec se komunalne odpadne vode prečrpavajo, zato se poleg črpališča izvede tudi tlačni vod dolžine 645 m.
(3) Padavinske vode s streh in vode, ki ne bodo onesnažene z vodi škodljivimi snovmi, se speljejo v padavinsko kanalizacijo in se nato preko iztočne glave s protipovratno loputo iztekajo v Mislinjo. Za zadrževanje hipnega odtoka je treba obvezno predvideti zadrževanje padavinskih vod pred iztokom v vodotok. Padavinske vode z manipulativnih površin se pred priključkom na meteorno kanalizacijo očistijo v standardiziranem lovilcu olj.
(4 Odvodnjavanje padavinskih vod s cestnih površin in parkirišč se uredi preko cestnih požiralnikov in preko lovilcev olj do ponikovalnic. Ponikovalnice se dimenzionirajo tako, da zadržijo količino vode 15 minutnega naliva s povratno dobo 5 let. Varnostni preliv iz ponikovalnic se priključi na padavinsko kanalizacijo, ki se zaključuje z iztokom v reko Mislinjo. Iztok v reko Mislinjo se izvede v bližini obstoječega mostu čez Mislinjo (na dol vodni strani).
(5) Lovilci olj morajo imeti koalescentni filter, ki zagotavlja ustrezno čiščenje odpadnih vod. Vsa kanalizacija mora biti grajena v vodotesni izvedbi. Po njeni izgradnji se pridobi atest o vodotesnosti.
(elektroenergetska infrastruktura)
(1) Zgradi se transformatorska postaja 20/0,4 kV, 2x1000 kVA in srednjenapetostni razvod v kabelski izvedbi. Za napajanje z električno energijo se izvedejo ustrezni nizkonapetostni razvodi v trasah cest iz novo načrtovane transformatorske postaje.
(2) Zgradi se javna razsvetljava pod pogoji upravljavca. Napajanje javne razsvetljave se izvede iz načrtovane transformatorske postaje.
Zgradi se distribucijsko plinovodno omrežje, ki se priključi na obstoječi plinovod PEHD D90 v obstoječi poslovni coni Pameče južno od območja obravnave.
(omrežje elektronskih komunikacij)
(1) Zgradi se omrežje elektronskih komunikacij. TK kabelska kanalizacija se priključi v obstoječem TK jašku pri Centralni čistilni napravi Slovenj Gradec. KKS cevna kanalizacija se priključi ne severni strani območja pri mostu preko Mislinje.
(2) Omrežje elektronskih komunikacij se zgradi skladno s pogoji upravljavca.
Ogrevanje na ekološko nesprejemljive energente ni dopustno. Ogreva se s plinom ali obnovljivimi viri energije. V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko voda – voda, kjer je kot toplotni vir podzemna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne ali horizontalne zemeljske sonde, si je dolžan investitor pridobiti ustrezna dovoljenja in soglasja.
V. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO
(1) Parcelacija se izvede v skladu z načrtom parcelacije iz grafičnega dela občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki je prikazan na karti 7 »Načrt parcelacije«.
(2) Nove parcelne meje so določene s tehničnimi elementi, ki omogočajo njihov prikaz v naravi. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz grafičnega dela, karta 7 »Načrt parcelacije«.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
(varstvo kulturne dediščine)
Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNIH VIROV, OHRANJANJE NARAVE IN VAROVANJE ZDRAVJA LJUDI
(varovanje zunanjega zraka)
(1) Preprečuje se prašenje z odlagališč materiala in gradbišč in nekontrolirano raznašanje gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi. Dovozne gradbene poti morajo biti utrjene in redno čiščene. V času izkopa zemljine in ostalih gradbenih del je treba ob neugodnih vremenskih razmerah (suho in vetrovno vreme) površine vlažiti ali drugače preprečiti emitiranje prašnih delcev v ozračje.
(2) Vsi izpusti iz objektov (klimatski, drugi zračniki) se namestijo na strehe ali fasade stavb tako, da so usmerjeni vstran od stanovanjskih stavb. Po potrebi se izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje tehnoloških procesov) opremijo z ustreznimi filtri, v skladu z zakonskimi zahtevami, da mejne vrednosti emisij onesnaževal ne bodo presežene. Vse naprave morajo ustrezati predpisanim tehničnim in varnostnim zahtevam.
Med gradnjo se:
– posege v tla izvaja tako, da so prizadete čim manjše površine tal;
– material od izkopa gradbenih jam se ponovno uporabijo na območju posega;
– izkopani material se začasno odvaža in deponira na ustrezno pripravljenem odlagalnem mestu;
– posebno pozornost posveti onesnaženim tlom v primeru razlitja ali razsutja nevarnih tekočin ali drugih materialov. V tem primeru se onesnaženi material pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče analizira skladno z določili veljavnega pravilnika o ravnanju z odpadki. Pred začetkom odstranjevanja se določi tudi lokacija začasnega odlagališča na območju posega;
– na celotnem območju gradbenih del, dovoznih cest in drugih manipulativnih površin, ki so povezane z izvajanjem gradnje, zagotovi zbiranje in odstranjevanje odpadnih vod (v kolikor te nastajajo).
(1) Zagotovi se zbiranje in odvoz odpadkov v skladu z veljavnimi predpisi in veljavnim odlokom o ravnanju z odpadki v Koroški regiji.
(2) Zagotovi se ustrezna infrastruktura za ravnanje s komunalnimi odpadki. Za odjemna mesta se predvidi ekološki otok. Komunalni odpadki se zbirajo v ustreznih tipiziranih posodah. Zbiralnica na prostem se nadkrije z nadstreškom ustrezne dimenzije. Do zbiralnice se zagotovi dovoz za merodajna smetarska vozila.
(3) Nevarne odpadke je treba skladiščiti v primernih posodah ali objektih ter jih predajati pooblaščenim prevzemnikom nevarnih odpadkov s katerimi se sklene pogodba.
(1) Odpadne vode, ki bodo nastale zaradi obratovanja, so:
– padavinske vode s strehe stavb in utrjenih površin,
– komunalne odpadne vode ter
– industrijske odpadne vode.
(2) Industrijske odpadne vode je treba v skladu z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo pred izpustom v javno kanalizacijo ustrezno prečistiti na lokaciji, tako da ustrezajo parametrom za odvajanje v javno kanalizacijo, zaključeno s komunalno čistilno napravo.
(3) Negativne vplive na vode v času gradnje in po njej se na celotnem območju urejanja omeji ali prepreči z naslednjimi ukrepi:
– upošteva se vsa določila 13. člena tega odloka;
– pri gradnji se ne uporabijo materiali, ki vsebujejo nevarne spojine;
– odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbišču, se ne smejo izpuščati v podtalje;
– na gradbišču ni dovoljeno izpiranje mobilnih transporterjev (hrušk);
– prepovedano je izlivanje nevarnih in drugih tekočih odpadkov v tla (ali v kanalizacijski sistem, ko bo ta zgrajen);
– v času gradnje je investitor dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in v vodotoke;
– investitor mora po končanem projektiranju in pred gradnjo objektov na obravnavanem območju pridobiti mnenje na projektne rešitve oziroma vodno soglasje;
– vsi objekti (tudi nezahtevni) z najbolj izpostavljenimi deli, s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo, vključno z morebitno ograjo, razen GJI, morajo biti pri vodotokih 2. reda odmaknjeni 5 m od meje vodnega zemljišča, to je zgornjega roba brežine Lakužnice;
– ob izgradnji in obratovanju objektov je treba izvesti vse ukrepe, da v primeru poplave ne bo prišlo do škodljivih vplivov na vode in vodni režim, da se ne bo poslabšala poplavna varnost območja in da ne bo prišlo do drugih škodljivih vplivov na okolje;
– pred izgradnjo objektov se teren na območju cone nasipa tako, da je nivo tal v pritličju objektov vsaj 0,5 m višji od višine 100-letnih visokih vod;
– izgradnja objektov in ureditev, ki bi lahko povzročale spremembe vodnega režima, je možna le na območjih izven grafično določenega območja pogojne zazidljivosti, ki je razvidno iz karte 4/2 Urbanistični pogoji. Na preostalem območju bo gradnja objektov in ureditve, ki bi lahko povzročale spremembe vodnega režima, možna po izvedbi omilitvenih ukrepov, ki so določeni v Hidrološko hidravlični študiji za umestitev gospodarske in industrijske cone sever (Pameče) – del B (IZVO-R d.o.o., št. pr.: N11-A/20, september 2021, februar 2023) in razvidni iz karte 6 Prikaz ureditev za varovanje okolja, naravnih virov, ohranjanja narave, obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ali izvedbi omilitvenih ukrepov iz nove hidrološko hidravlične študije, ki bo podala omilitvene pogoje za gradnjo na pogojno zazidljivem območju.
(1) Skladno z veljavno zakonodajo se ureditveno območje razvrsti v območje IV. stopnje varstva pred hrupom. Umeščene dejavnosti ne smejo biti vir hrupa, ki bi presegal predpisane mejne vrednosti kazalcev hrupa. Dovoljena je uporaba tistih delovnih naprav in mehanizacije, ki so izdelane v skladu z normami kakovosti za emisije hrupa. V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba določiti načine preprečevanja širjenja hrupa v okolje za naprave nameščene na prostem ali na fasadah proizvodnih objektov.
(2) Pri najbližjih stavbah z varovanimi prostori hrup zaradi dejavnosti ne sme presegati mejnih vrednosti za območje, v katero so te stavbe razvrščene v OPN.
(3) V primeru gradnje objekta, za katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje, se za obratovanje gradbišča skladnost obremenitve okolja s hrupom ugotavlja na podlagi ocene obremenjenosti okolja s hrupom, ki je priloga k poročilu o vplivih na okolje.
(varstvo človekovega zdravja)
(1) Gradbišča je treba organizirati tako, da bo čas izvajanja del čim krajši. Čas gradnje in prevoza materiala, potrebnega za izgradnjo, se omeji na dnevni čas.
(2) Upoštevajo se tudi vsi drugi pogoji iz poglavja VII.
(1) Zunanja in javna razsvetljava se izvedeta z okolju prijaznimi svetili, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 %.
(2) Razsvetljava proizvodnega objekta, vključno z razsvetljavo za varovanje, izračunana na vsoto zazidane površine stavb proizvodnega objekta in osvetljene nepokrite zazidane površine gradbenih inženirskih objektov, ki so namenjeni proizvodnemu procesu na območju proizvodnega objekta, ne sme presegati 0,090 W/m² med izvajanjem proizvodnega procesa ter 30 minut pred začetkom in po koncu obratovalnega časa ter 0,015 W/m² zunaj časa za izvajanje proizvodnega procesa.
(3) Razsvetljava poslovne stavbe, vključno z razsvetljavo za varovanje, izračunana na vsoto zazidane površine stavb za izvajanje poslovne dejavnosti in osvetljene nepokrite zazidane površine gradbenih inženirskih objektov ob poslovni stavbi, ki so namenjeni prometu blaga in ljudi ali izvajanju poslovne dejavnosti, ne sme presegati 0,075 W/m² v obratovalnem času za izvajanje dejavnosti ter 30 minut pred začetkom in po koncu obratovalnega časa ter 0,015 W/m² zunaj obratovalnega časa za izvajanje dejavnosti.
(4) Nepokrite površine gradbišč in druge nepokrite površine, na katerih se izvajajo vzdrževalna ali druga dela obnove zunanjosti objektov, so lahko osvetljene z drugačnimi svetilkami, ki se 30 minut po prenehanju izvajanja gradbenih, vzdrževalnih ali drugih obnovitvenih del ugasnejo.
(5) Razsvetljava objektov mora biti skladna z veljavno zakonodajo.
(elektromagnetno sevanje)
Območje OPPN spada v II. stopnjo varstva pred elektromagnetnim sevanjem.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Obravnavano območje leži v potresni coni 7. stopnje po MCS lestvici (500-letno povratno obdobje s projektnim pospeškom tal 0,10 g) zato se temu primerno predvidi način gradnje.
(2) V primeru nezgod v času gradnje, prometnih nesreč v času obratovanja ali razlitja večjih količin goriv, olj in drugih škodljivih tekočin in materialov, je treba z ukrepi preprečiti izlitja nevarnih snovi v vodotoke in podtalnico in takoj obvestiti najbližji center za obveščanje, policijo ali gasilsko enoto.
(3) Pri projektiranju se upošteva požarno ogroženost naravnega okolja, požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi ter širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji. Zagotovi se:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja. Pogoji za odmike med stavbami in potrebne protipožarne ločitve, ki se določajo na podlagi slovenskih ali tujih predpisov, potrebne odmike se lahko določi tudi s pomočjo metod požarnega inženirstva, projektant je dolžan dokazati, da je s predlagano rešitvijo preprečen prenos požara z goreče na sosednjo stavbo. O smereh evakuacijskih poti odloči projektant;
– zadostno količino vode v hidrantnem omrežju za gašenje požarov;
– dovozne poti za gasilsko intervencijo. Projektirajo in izvedejo se tako, da omogočajo osni pritisk 100 kN in
– potrebne površine za gasilce ob zgradbah: dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilska vozila, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila.
(4) Nivo tal v pritličju objektov mora biti vsaj 0,5 m višji od višine 100-letnih visokih vod.
Območje obravnave se lahko izgrajuje etapno. Pred gradnjo posamezne stavbe mora biti zgrajena vsa tista predvidena javna gospodarska infrastruktura, na katero se posamezna stavba mora priključiti. Etapnost se prouči in določi v projektni dokumentaciji.
(tolerance glede oblikovanja objektov)
(1) Dopustno je združevanje in razdruževanje gradbenih parcel v skladu z določenimi gradbenimi mejami. V primeru združevanja ali razdruževanja je možno postaviti stavbo znotraj določenih gradbenih mej, pri tem se na vseh gradbenih parcelah zagotavlja faktor zazidanosti in minimalni delež zelenih površin.
(2) Pri določenih gradbenih mejah lahko sega pozidana površina največ 1,0 m izven gradbenih mej, možni so tudi konzolni previsi in nadstreški do maksimalno 2,0 m izven gradbene meje, vendar ne smejo posegati v svetli profil javnih cest. Nad dostavnimi potmi so dopustni konzolni previsi in nadstreški šele na višini 4,5 m, računano od nulte kote poteka dostave.
(3) Ne glede na določene regulacijske elemente v grafičnem delu, so enostavni objekti lahko izven določenih gradbenih mej, način gradnje in odmiki pa morajo biti v skladu s predpisi, ki urejajo področje gradnje enostavnih objektov, in v skladu z varstvenimi in varovalnimi režimi ter prometno-varnostnimi zahtevami.
(4) Tehnični elementi za zakoličenje objektov se določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka.
(5) Vse višinske kote se natančneje določijo v projektni dokumentaciji. Določitev višinskih kot stavb ne sme negativno vplivati na funkcioniranje sosednjih stavb.
(6) Vrste stavb, ki so opredeljene po klasifikaciji dejavnosti, so lahko tudi drugačne vrste stavb, katerih pretežen namen uporabe je v skladu z določenimi možnimi dejavnostmi.
(7) Vsem navedenim odstopanjem se prilagodi ureditev odprtih površin.
(tolerance glede infrastrukturnih ureditev in parcelacije)
(1) Dopustna so odstopanja od tehničnih rešitev in pogojev za javno gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega, tehnološkega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.
(2) V primeru združevanja, razdruževanja ali spremembe lokacije stavbe se lahko posamezne načrtovane priključke na javno gospodarsko infrastrukturo določene v grafičnem delu ukine oziroma njihove lokacije prilagodi zazidavi.
(3) V primeru gradnje večjega proizvodnega kompleksa znotraj gradbenih mej v osrednjem delu cone se med obema križiščema ceste A in ceste B lahko cesta A ali cesta B v celoti ali v delu opusti. Prav tako se lahko opusti cesta B1. Odločitev o opuščanju posameznih odsekov cest ne sme onemogočati prometne navezave in komunalnega opremljanja posameznih drugih gradbenih parcel. Spremenjena prometna ureditev in ureditev druge gospodarske javne infrastrukture se utemelji v projektni dokumentaciji.
(4) Pri vseh večjih odstopanjih morajo biti nove rešitve usklajene s pogoji, ki so jih nosilci urejanja prostora podali k temu podrobnemu prostorskemu načrtu. V primeru odstopanj od pogojev je treba ponovno pridobiti mnenje pristojnih nosilcev urejanja prostora.
(5) Tehnični elementi za zakoličenje gradbenih parcel se, ob upoštevanju načrta parcelacije in v skladu z dopustnimi odstopanji, določijo v projektni dokumentaciji. Parcele se po izvedenih posegih lahko delijo v skladu z izvedenim stanjem na podlagi lastništva ali upravljanja ter se po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam.
XI. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
(organizacija gradbišča in delovišča)
(1) Območje gradbišča in delovišča je celotno ali del območja tega OPPN.
(2) Gradbišče mora biti zavarovano z ograjo.
(3) Gradbišče in način dela je treba organizirati tako, da bo gradnja zavzela čim manj prostora in da bo preprečeno onesnaževanje tal. Pri odrivih zemlje je treba zagotoviti, da se humusna plast skrbno odgrne in deponira na lokaciji posega, ločeno od ostalega materiala ter se takoj po končani gradnji uporabi za ureditev zelenih površin.
(4) Transport materiala do območja poteka po obstoječih občinskih in državnih cestah.
(5) Na celotnem območju gradbišča, transportnih in manipulativnih površin se zagotovi zbiranje in odstranjevanje odpadne embalaže v skladu z veljavnim pravilnikom o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo.
(6) Po končani gradnji je treba odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene objekte in vse ostanke začasno deponiranih materialov ter površine urediti skladno z načrtovanim namenom.
Poleg obveznosti, navedenih v predhodnih členih tega odloka, so dodatne obveznosti investitorjev in izvajalcev naslednje:
– pred začetkom del je treba pravočasno obvestiti upravljavce komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja elektronskih komunikacij, z njimi evidentirati obstoječe objekte in naprave ter uskladiti vse posege v območje objektov in naprav in v njihove varovalne pasove;
– objekte in naprave je treba med gradnjo ustrezno zaščititi, po končani gradnji pa eventualno nastale poškodbe sanirati;
– zagotavljanje vseh ukrepov za zaščito območja in objektov pred negativnimi vplivi, ki bodo posledica gradnje in obratovanja hitre ceste (hrup, vibracije, prah ipd.), je obveznost investitorjev novih ureditev in objektov;
– izven območja OPPN se za oskrbo z vodo zgradi vodovodno omrežje do obstoječega vodovoda PE DN 150 v bližini Centralne čistilne naprave Slovenj Gradec;
– izven območja OPPN se za odvajanje komunalnih odpadnih vod zgradi kanalizacija za komunalne odpadne vode do priključnega mesta na obstoječe javno kanalizacijsko omrežje pri Centralni čistilni napravi Slovenj Gradec;
– izven območja OPPN se za odvajanje padavinskih vod zgradi padavinska kanalizacija do mostu preko Mislinje proti severu, kanalizacija poteka ob glavni cesti, ter proti jugu do območja Centralne čistilne naprave Slovenj Gradec;
– izven območja OPPN se za elektroenergetsko oskrbo območja zgradi elektroenergetsko omrežje do TP ob Centralni čistilni napravi Slovenj Gradec;
– izven območja OPPN se za oskrbo s plinom zgradi plinovodno omrežje do obstoječega omrežja južno od Centralne čistilne naprave Slovenj Gradec;
– izven območja OPPN se zgradi omrežje TK proti jugu do območja Centralne čistilne naprave Slovenj Gradec;
– izven območja OPPN se zgradi omrežje KKS do mostu preko Mislinje proti severu, kanalizacija poteka ob glavni cesti;
– vso elektroenergetsko infrastrukturo (novogradnja energetskih vodov in objektov) se projektno obdela v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi, ter pridobi gradbeno dovoljenje. Elektroenergetska infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi;
– v fazi pridobivanja ustrezne dokumentacije za elektroenergetske objekte in naprave morajo biti pridobljene overjene tripartitne služnostne pogodbe z lastniki zemljišč, kjer bo navedeno, da ima Elektro Celje d.d. pravico vpisa služnostne pravice gradnje in vzdrževanja omenjene infrastrukture v zemljiško knjigo;
– o vseh motnjah, do katerih bi eventualno prišlo pri komunalni in energetski oskrbi ter zagotavljanju elektronskih komunikacij, je treba pravočasno obvestiti pristojne upravljavce in uporabnike;
– za dovoljene gradnje na vodnih oziroma priobalnih zemljiščih, ki so v lasti Republike Slovenije v upravljanju DRSV, bo dolžan investitor z naslovnim organom skleniti pogodbo o ustanovitvi služnosti oziroma pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice po določilih 153. člena ZV-1;
– v času gradnje je treba zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi, v primeru nezgode pa zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih oseb;
– v najkrajšem možnem času je treba odpraviti vse morebitne negativne posledice in poravnati vso nastalo škodo v prostoru, ki bi nastala zaradi izgradnje in obratovanja načrtovanih ureditev;
– pri izvajanju zemeljskih del se obvezno izvaja geomehanski nadzor, ki bo zagotovil tehnično pravilno izvedbo, obenem pa podal morebitne spremembe geotehničnih pogojev z ozirom na strukturo tal;
– pri izvajanju zemeljskih del se v primeru odkritja posmrtnih ostankov oseb, za katere je glede na njihovo starost ali druge značilnosti mogoče utemeljeno domnevati, da gre za vojno grobišče, mora poskrbeti, da ostanejo nepoškodovani ter na mestu in v položaju, kot jih je odkril, o najdbi pa takoj obvestiti policijo. Enako velja tudi za druge posmrtne ostanke oseb.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-0034/2023
Slovenj Gradec, dne 31. januarja 2024
Mestne občine Slovenj Gradec
