Na podlagi četrtega odstavka 63. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ, 64/17 – ZZDej-K, 36/19, 189/20 – ZFRO, 51/21, 159/21, 196/21 – ZDOsk, 15/22, 43/22, 100/22 – ZNUZSZS, 141/22 – ZNUNBZ, 40/23 – ZČmIS-1 in 78/23) Vlada Republike Slovenije izdaja
o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2024
I. DELSPLOŠNE DOLOČBE
(1) Ta uredba določa vsebino dogovora o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: programi), opredelitev zmogljivosti, potrebnih za njegovo izvajanje, in obseg sredstev za leto 2024.
(2) Programi se ne nanašajo na osebe, zavarovane v skladu z evropskim pravnim redom ter bilateralnimi sporazumi o socialni varnosti, ter na osebe, ki so prostovoljno zdravstveno zavarovane za pravice do zdravstvenih storitev v obsegu, ki je določen za obvezno zdravstveno zavarovanje.
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
1. administrativno tehnični kader je kader, ki izvaja podporne funkcije za temeljne procese;
2. brezšivna skrb je farmacevtska obravnava pacienta za zagotavljanje neprekinjene preskrbe in prenosa informacij o zdravljenju z zdravili pri prehajanju med različnimi ravnmi zdravstvenega varstva, ki zagotavlja boljše izide zdravljenja z zdravili;
3. celotna vrednost programa pomeni vrednost storitev, ki je zagotovljena z obveznim zdravstvenim zavarovanjem;
4. CBZ je centralna baza zdravil. Je osrednja referenčna nacionalna zbirka podatkov o zdravilih, ki imajo dovoljenje za promet v Republiki Sloveniji. Med drugim vsebuje podatke o razvrščenih zdravilih in živilih, podatke o omejitvi predpisovanja in izdajanja ter podatke o cenah zdravil in živil za obračun in podatke o najvišji priznani vrednosti zdravil ali živil na določen dan. Cene in najvišje priznane vrednosti v CBZ so brez DDV. Izvajalci jo za potrebe predpisovanja, izdajanja in obračuna v svoje sisteme uvažajo dnevno v obliki XML;
5. cena zdravila za obračun v CBZ je najvišja cena, po kateri Zavod zdravilo plača izvajalcu. Je regulirana cena, in sicer najvišja dovoljena cena ali izredna višja dovoljena cena. Če se Zavod s proizvajalcem zdravil oziroma njegovim zastopnikom dogovori za nižjo ceno, je cena zdravila za obračun dogovorjena cena;
6. cena živila za obračun v CBZ je najvišja cena, po kateri Zavod živilo plača izvajalcu. Je dogovorjena cena, ki jo Zavod dogovori s proizvajalcem živil ali njegovim zastopnikom;
7. defektolog v zdravstveni dejavnosti je zdravstveni sodelavec, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje poklica defektolog v zdravstveni dejavnosti;
8. deležniki so Zavod, pristojne zbornice, združenja zdravstvenih zavodov in drugih zavodov ter organizacij, ki opravljajo zdravstveno dejavnost in se vsako leto dogovorijo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, pri čemer opredelijo zmogljivosti, potrebne za njegovo izvajanje, obseg sredstev, izhodišča za izvajanje programov in za oblikovanje cen programov ter druge podlage za sklepanje pogodb z zdravstvenimi zavodi, drugimi zavodi in organizacijami, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, ter zasebnimi zdravstvenimi delavci;
9. DMS je diplomirana medicinska sestra in diplomirani zdravstveni tehnik;
10. DORA je državni presejalni program za zgodnje odkrivanje raka dojk;
11. DPOR je državni program za obvladovanje raka;
12. DS1, DS2, DS3, DS4, DS5 je dežurna služba v skladu s pravilnikom, ki ureja službo nujne medicinske pomoči;
13. iCKZ je integrirani center za krepitev zdravja;
14. izvajalec je izvajalec zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe;
15. javni zavod je zdravstveni dom, lekarna, bolnišnica in druga oblika zdravstvene organizacije v skladu z zakonoma, ki urejata zdravstveno in lekarniško dejavnost;
16. koncesionar je pravna ali fizična oseba, ki ji je na podlagi zakona, ki določa zdravstveno dejavnost, podeljena koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti;
17. logoped v zdravstveni dejavnosti je zdravstveni sodelavec, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje poklica logoped v zdravstveni dejavnosti;
18. LZM je ločeno zaračunljiv material;
19. ministrstvo je Ministrstvo za zdravje;
20. MoE NRV je mobilna enota nujnega reševalnega vozila v skladu s pravilnikom, ki določa službo nujne medicinske pomoči;
21. MoE REA je mobilna enota reanimobila v skladu s pravilnikom, ki določa službo nujne medicinske pomoči;
22. MoE VUZ je mobilna enota v sestavi zdravnik in diplomirani zdravstvenik za izvajanje intervencij NMP na terenu in ambulanti;
23. MOE VDZ je mobilna enota v sestavi zdravnik in tehnik zdravstvene nege za izvajanje neodložljivih zdravstvenih storitev na domu in ambulanti;
24. NIJZ je Nacionalni inštitut za javno zdravje;
25. NMP je nujna medicinska pomoč;
26. nacionalna evidenca je evidenca vseh pacientov oziroma nosilcev bolezni, prizadetih zaradi bolezni, okvar in drugih motenj, za katere velja posebna pozornost na nacionalni ravni, kamor pa ne sodijo interne evidence izvajalcev. Naziv evidence, vsebino, namen, naziv upravljavca ter druge karakteristike so opredeljene v zakonu, ki ureja zbirke podatkov oziroma v drugih predpisih;
27. nacionalni register bolezni je register vseh pacientov, prizadetih zaradi bolezni, okvar in drugih motenj, za katere velja posebna pozornost na nacionalni ravni. Naziv registra, vsebina, namen, naziv upravljavca in druge karakteristike nacionalnega registra so opredeljeni v zakonu, ki ureja zbirke podatkov v zdravstvu, oziroma v drugih predpisih;
28. navodilo o beleženju in obračunavanju zdravstvenih storitev in izdanih materialov je navodilo, kjer so opisana pravila obračunavanja storitev in materialov po posameznih dejavnostih ter nabor podatkov, ki jih morajo izvajalci evidentirati za opravljene storitve ter pravila za pripravo in izstavljanje dokumentov za obračun, ki jih pripravi Zavod in objavi na svoji spletni strani. Sestavni del navodila so šifranti za obračun zdravstvenih storitev;
29. neakutna bolnišnična obravnava se izvaja po končani akutni bolnišnični obravnavi (končana diagnostika bolezenskega stanja, uvedena ustrezna terapija in določena rehabilitacija), ko zaradi zdravstvenega stanja ali socialnih razlogov ni možen odpust pacienta v domače okolje ali ni več možna nega v domačem okolju. Neakutna bolnišnična obravnava obsega podaljšano bolnišnično zdravljenje, zdravstveno nego in paliativno oskrbo;
30. OZG je Osnovno zdravstvo Gorenjske;
31. pediater je zdravnik specialist pediatrije;
32. podvrsta zdravstvene dejavnosti je vrsta zdravstvene dejavnosti, ki v pravilniku, ki določa vrste zdravstvene dejavnosti, sodi pod raven 2;
33. prvi pregled je prvi pregled v skladu z zakonom, ki ureja pacientove pravice;
34. pozitivna lista zdravil in živil je lista na katero so razvrščena zdravila in živila, ki se prepisujejo na recept v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja;
35. psiholog je zdravstveni sodelavec, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje poklica psiholog v zdravstveni dejavnosti;
36. seznam A je seznam ampuliranih in drugih zdravil za ambulantno zdravljenje;
37. seznam B je seznam bolnišničnih zdravil;
38. socialni delavec je zdravstveni sodelavec, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje poklica socialni delavec v zdravstveni dejavnosti;
39. SOUS je Skupnost organizacij za usposabljanje Slovenije;
40. SVIT je državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki;
41. TZN je tehnik zdravstvene nege;
42. tim je opredeljen za enega nosilca programa posamezne vrste zdravstvene dejavnosti ali za storitev ter vključuje vrsto in število zdravstvenih delavcev in sodelavcev ter administrativno tehnični kader;
43. UC je urgentni center;
44. SUC je satelitski urgentni center;
45. utež je storitev, izražena v relativnih enotah;
46. visoka cena količnika je cena, ki se izračuna na podlagi načrtovanega celotnega prihodka za dejavnost otroškega in šolskega dispanzerja, ambulant splošne in družinske medicine, dispanzerja za ženske in načrtovanega števila količnikov za storitve;
47. vrsta zdravstvene dejavnosti je vrsta zdravstvene dejavnosti, ki v pravilniku, ki določa vrste zdravstvene dejavnosti, sodi pod raven 1 (v nadaljnjem besedilu: VZD);
48. ZD je zdravstveni dom;
49. zdravstvena storitev je storitev, ki jo določa zakon, ki ureja pacientove pravice;
50. zobozdravnik je doktor dentalne medicine, ki izpolnjuje pogoje za samostojno opravljanje zdravniške službe v skladu z zakonom, ki ureja zdravniško službo;
51. ZORA je državni presejalni program za odkrivanje predrakavih in zgodnjih rakavih sprememb na materničnem vratu;
52. ZTM je Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino;
53. ZVC je zdravstveno vzgojni center;
54. zavod je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije;
55. živila so živila za posebne zdravstvene namene.
II. DEL PROGRAM STORITEV OBVEZNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA
I. Splošne usmeritve za načrtovanje in izvajanje programa
(1) Izvajalec programe načrtuje na ravni plana iz pogodb preteklega leta, razen za programe, za katere je s to uredbo določeno drugače.
(2) Javni zavod programe storitev iz 178. člena te uredbe načrtuje najmanj na ravni plana iz pogodbe preteklega leta in največ do ravni realizacije preteklega leta, razen programov splošne in družinske medicine ter otroškega in šolskega dispanzerja, ki se načrtujejo na ravni plana iz pogodbe preteklega leta in drugih programov, za katere je s to uredbo določeno drugače.
(3) Če izvajalec za program, ki je plačan po realizaciji, v preteklem letu ni imel realizacije, se zanj obseg programa opredeli na podlagi pričakovane realizacije, ki jo oceni izvajalec, vendar ne manj kot 1.
(4) Če izvajalec določeno storitev izvaja v obsegu, ki je na letni ravni manjši od 75 storitev, Zavod z izvajalcem ne sklene pogodbe o izvajanju te storitve.
(5) Prejšnji odstavek se ne uporablja za storitve, kjer je število storitev na nacionalni ravni manjše od 75 in te storitve izvajata največ dva izvajalca ter za programe, ki se načrtujejo na podlagi realizacije preteklega leta.
(6) Izvajalec načrtuje programe in poroča realizacijo programov ločeno po vrstah in podvrstah zdravstvene dejavnosti, razen v dejavnostih odraslega in mladinskega zobozdravstva ter zobozdravstva za študente, kjer program zdravljenja in protetike načrtuje skupaj.
(dogovor o spremembi programa)
Zavod in izvajalec lahko tekom koledarskega leta s pogodbo dogovorita dodatni program ali povečanje obstoječega programa za tiste vrste zdravstvene dejavnosti, za katere so v tej uredbi opredeljena dodatna finančna sredstva (sprememba programa).
(nadomestitev izbranega osebnega zdravnika)
(1) V primeru prenehanja zaposlitve izbranega osebnega zdravnika mora izvajalec zagotoviti drugega zdravnika, sicer se mu program ustrezno zmanjša. Ko izvajalec zaposli novega izbranega osebnega zdravnika, se mu program poveča.
(2) Povečanje oziroma zmanjšanje programa se izvede na podlagi pisnega obvestila izvajalca Zavodu o zaposlitvi novega izbranega osebnega zdravnika s prvim dnem v mesecu, ki sledi mesecu, ko Zavod prejme obvestilo, brez sklenitve aneksa k pogodbi.
(začasni in trajni prevzem ter prestrukturiranje programa)
(1) Če izvajalec šest mesecev ne zagotavlja vsaj 90 % dogovorjenega programa posamezne podvrste zdravstvene dejavnosti, Zavod z drugim izvajalcem dogovori začasni prevzem celotnega nerealiziranega programa in o tem obvesti ministrstvo. Če začasnega prevzema programa ni mogoče dogovoriti z izvajalcem znotraj iste območne enote, Zavod začasni prevzem programa dogovori med izvajalci izven te območne enote. Zavod začasni prevzem programa dogovori primarno z izvajalci, ki imajo oziroma do začasnega prevzema programa zagotovijo odgovornega nosilca te dejavnosti.
(2) Če izvajalec eno leto ne zagotavlja vsaj 90 % dogovorjenega programa posamezne podvrste zdravstvene dejavnosti, Zavod z drugim izvajalcem dogovori trajni prevzem celotnega nerealiziranega programa v soglasju z ministrstvom. Če trajnega prevzema programa ni mogoče dogovoriti znotraj iste območne enote, Zavod dogovori trajni prevzem programa med izvajalci izven te območne enote. Zavod trajne prevzeme programa primarno dogovori z izvajalci, ki imajo oziroma do trajnega prevzema programa zagotovijo odgovornega nosilca te dejavnosti.
(3) Zavod na podlagi ugotovitev iz prvega in drugega odstavka tega člena izvede začasni in trajni prevzem med izvajalci v okviru iste območne enote oziroma izven te območne enote, če prevzem znotraj iste ni mogoč. Prevzeme Zavod izvede do 10. septembra oziroma do 10. marca.
(4) Zavod spremlja realizacijo posameznih programov, in sicer:
– do 31. avgusta za prvo polovico pogodbenega leta,
– do 28. februarja za drugo polovico pogodbenega leta in
– za celotno pogodbeno leto.
(5) Ne glede na roke iz prejšnjega odstavka in število dogovorjenih prevzemov Zavod, upoštevajoč ugotovljeno realizacijo posameznih programov, po potrebi prevzem dogovori večkrat letno, najkasneje do 30. oktobra.
(6) Zavod in izvajalec lahko v skladu s potrebami prebivalstva dogovorita prestrukturiranje programa med dejavnostmi v okviru sredstev, izračunanih v skladu s to uredbo. Dogovorjeno prestrukturiranje programa med dejavnostmi potrdi ministrstvo.
(7) Prestrukturiranje iz prejšnjega odstavka se ne sme nanašati na preteklo obdobje.
(8) Prestrukturiranje programa, za katerega so s to uredbo dogovorjena dodatna sredstva za namen skrajševanja čakalnih dob, ni dopustno.
(9) Prestrukturiranje programa ob sklepanju pogodbe za novo pogodbeno leto lahko predlaga tudi Zavod, pri čemer upošteva podatke o realiziranem obsegu programa v preteklem pogodbenem letu, o številu čakajočih pacientov in čakalnih dobah.
II. Posebne usmeritve za načrtovanje in izvajanje programa
1. Program otroškega in šolskega dispanzerja, splošne in družinske medicine in turistične ambulante
(program v dispanzerju za otroke in šolarje)
(1) V dispanzerju za otroke in šolarje se program kurative in preventive načrtuje ločeno, in sicer program kurative v obsegu 75 % tima in program preventive v obsegu 25 % tima. Delež je vezan na zdravnika, ki je izbrani osebni zdravnik. Če izbrani osebni zdravnik ne izvaja preventive, je njegov program kurative v obsegu 100 % tima.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za koncesionarja, ki ima v koncesijski pogodbi opredeljeno drugačno razmerje med programom kurative in programom preventive, program načrtuje v skladu s koncesijsko pogodbo.
(program otroškega in šolskega dispanzerja v drugih zavodih)
(1) ZD Koper za zagotavljanje storitev v Mladinskem zdravilišču in letovišču Rdečega križa Slovenije Debeli rtič ter ZD Ajdovščina za zagotavljanje dispanzerja za otroke in šolarje v CIRIUS Vipava načrtujeta kurativno dejavnost dispanzerja za otroke in šolarje na ravni iz pogodbe iz preteklega leta in v skladu s kalkulacijo za to dejavnost iz Priloge 1 te uredbe.
(2) CIRIUS Kamnik načrtuje program kurative in preventive dejavnost dispanzerja za otroke in šolarje na ravni iz pogodbe preteklega leta in v skladu s kalkulacijo za otroški in šolski dispanzer kurativa iz Priloge 1 te uredbe.
(1) Javni zavod lahko za izvajanje programa splošne in družinske medicine ter otroškega in šolskega dispanzerja zaposli in v pogodbi z Zavodom dogovori dodatni tim, če presega število glavarinskih količnikov glede na pogodbeno dogovorjene time in normativ iz Priloge 1 te uredbe.
(2) Preseganje števila glavarinskih količnikov se ugotavlja na datum, ki se uporablja za izračun indeksa doseganja glavarine.
(3) Ob zaposlitvi dodatnega tima javni zavod Zavodu sporoči ime in priimek novega nosilca programa in njegov ordinacijski čas, pri čemer javni zavod ni upravičen do uveljavljanja prehodnega obdobja dveh let za financiranje dodatnega tima v višini 80 % kalkulacije iz Priloge 1 te uredbe.
(program splošne in družinske medicine v socialno varstvenem zavodu)
(1) Program splošne in družinske medicine, ki se izvaja v socialno varstvenem zavodu, se načrtuje na podlagi števila postelj iz Priloge 14 te uredbe, in pet ur dela tima na posteljo na leto, pri čemer je 1.250 ur en tim.
(2) Izvajalec programa iz prejšnjega odstavka in socialno varstveni zavod s posebnim dogovorom natančneje uredita izvajanje tega programa.
(3) Če izvajalec programa ne zagotavlja v pogodbenem obsegu ali ne sklene dogovora o izvajanju programa s socialno varstvenim zavodom, lahko socialno varstveni zavod Zavodu predlaga sklenitev pogodbe z drugim izvajalcem splošne in družinske medicine. V tem primeru se izvajalcu, ki bi sicer moral zagotoviti program splošne in družinske medicine v socialno varstvenem zavodu, ta program odšteje od dogovorjenega programa.
(4) Ob ustanovitvi novega socialno varstvenega zavoda ali ob širitvi obstoječih zmogljivosti se izvajalcu dodeli dodaten obseg programa oziroma tima splošne in družinske medicine.
(program splošne in družinske medicine v Domu na Krasu)
Program splošne in družinske medicine v Domu na Krasu, ki ga izvaja ZD Sežana, se zaradi potreb po dodatni psihiatrični obravnavi stanovalcev v dogovorjenem deležu prestrukturira v program psihiatrija v ZD Sežana.
(program družinske obravnave za zdrav življenjski slog)
Program družinske obravnave za zdrav življenjski slog izvajajo ZD dr. Adolfa Drolca Maribor (v nadaljnjem besedilu: ZD Maribor), ZD Murska Sobota, ZD Velenje, ZD Nova Gorica, ZD Kamnik, ZD Domžale, ZD Žalec, ZD Črnomelj (program izvaja tudi za prebivalce Metlike), ZD Slovenska Bistrica, ZD Lenart, ZD Ormož, ZD Ajdovščina, ZD Piran, OZG (ZD Kranj), ZD Slovenske Konjice, ZD Brežice, ZD Ivančna Gorica, ZD Idrija, ZD Izola, ZD Logatec, ZD Slovenj Gradec, ZD Dravograd, ZD Gornja Radgona, ZD Šentjur, ZD Kočevje, ZD Postojna, ZD Trebnje, ZD Celje, ZD Vrhnika, ZD Sevnica, ZD Ljubljana, ZD Domžale, ZD Ptuj, ZD Krško, ZD Laško, ZD Radovljica, ZD Litija, ZD Ribnica, ZD Trbovlje, ZD Ljutomer, ZD Mozirje in ZD Radlje ob Dravi.
(pediatrični tim v programu družinske obravnave za zdrav življenjski slog)
(1) Pediater in DMS za program družinske obravnave za zdrav življenjski slog sta del pediatričnega tima za preventivo.
(2) Materialni stroški, ki so del kalkulacije za pediatrični tim, vključujejo:
– materialne stroške družinske obravnave za zdrav življenjski slog,
– materialne stroške za delovanje pediatričnega tima (npr. udeležba na usposabljanjih in rednih izpopolnjevanjih ter drugih strokovnih srečanjih),
– aktivnosti sodelovanja in povezovanja v zdravstveni dejavnosti s partnerji v lokalnih skupnostih (npr. šola),
– izvajanje komunikacijskih/medijskih aktivnosti,
– nakup didaktičnih pripomočkov/orodij za izvajanje obravnav.
Zavod ZD, ki pokriva območje občine Bovec, Piran in Kranj ter občin, ki mejijo na te občine, kadar število storitev za zavarovane osebe, ki imajo stalno prebivališče izven navedenih občin, v letnem merilu presega 5 % vseh opravljenih storitev v dejavnosti splošne in družinske medicine, otroških in šolskih dispanzerjih, zagotovi dodatna sredstva, in sicer za ZD Piran v višini sredstev za 0,20 tima, ZD Tolmin v višini 0,5 tima in OZG Kranj v višini 0,4 tima.
2. Dispanzer za ženske
(program v dispanzerju za ženske)
(1) Program dispanzerja za ženske je sestavljen iz količnikov iz glavarine in količnikov iz obiskov.
(2) Plan količnikov iz obiskov vključuje storitve preventive in kurative.
(3) Za izvajalca se letni plan količnikov iz obiskov za zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu načrtuje na podlagi opredeljenih zavarovanih žensk na aktivnega nosilca dejavnosti in neaktivnega nosilca, največ dve leti na dan 30. 11. 2023.
(4) Letni plan količnikov iz obiskov za zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu se oblikuje v višini tretjine opredeljenih zavarovanih žensk v starostnem obdobju od 20 do 64 let in na podlagi relativne vrednosti odvzema brisa na malignost iz preventivnega namena.
(5) Sestavni del programa dispanzerja za ženske so tudi storitve ultrazvoka. Izvajalec, ki teh storitev ne opravlja sam, storitve ultrazvoka naroča pri drugem izvajalcu in kot naročnik tudi plača storitev.
3. Farmacevtsko svetovanje
(program farmacevtskega svetovanja)
(1) Zdravniki na primarni ravni v program farmacevtskega svetovanja napotujejo zavarovane osebe s polifarmakoterapijo in zavarovane osebe, za katere menijo, da so težave lahko posledica jemanja zdravil.
(2) Program lahko pridobijo zdravstveni domovi, ki za izvajanje tega programa pridobijo specialista klinične farmacije.
(3) Seznam oseb, ki lahko opravljajo delo v programu farmacevtskega svetovanja, vodi Lekarniška zbornica Slovenije, ki ga ob vsaki spremembi pošlje Zavodu. Nabor podatkov za seznam določi Zavod. Zavod pa ga objavi na svojih spletnih straneh.
(4) Izvajalec, ki ima sklenjeno pogodbo za izvajanje programa farmacevtskega svetovanja, organizira ambulanto za program farmacevtskega svetovanja za izvajanje farmakoterapijskih pregledov najmanj enkrat tedensko, če ima v pogodbi dogovorjeno 0,2 tima oziroma sorazmerno več ali manj, ob večjem ali manjšem pogodbeno dogovorjenem timu, v okviru delovnih tednov ter z upoštevanjem delovnega časa.
(5) Izvajalec iz prejšnjega odstavka v sklopu programa farmacevtskega svetovanja organizira sestanke kakovostnega predpisovanja zdravil, ki jih sestavlja od 6 do 15 zdravnikov in specialist klinične farmacije. Delo v skupini iz prejšnjega stavka poteka po vnaprej dogovorjenem programu, ki ga Zavod objavi na svojih spletnih straneh. Določba velja do 31. 3. 2024.
(6) V okviru programa farmacevtskega svetovanja se lahko izdela osebna kartica zdravila (OKZ), ki se vključi v brezšivno skrb.
(7) Zavod spremlja kazalnike kakovostnega predpisovanja zdravil in o njih letno obvešča zdravnike.
4. Fizioterapija
(1) Izvajalec program fizioterapije načrtuje v številu timov in v številu uteži v skladu s kalkulacijo iz Priloge 1 te uredbe. Program fizioterapije ne vključuje specialnih fizioterapevtskih obravnav, ki jih izvajalec načrtuje posebej.
(2) Specialne fizioterapevtske obravnave se opredelijo v pogodbi med izvajalcem in Zavodom, če ima izvajalec zaposlenega fizioterapevta, ki je na podlagi predhodnega mnenja Razširjenega strokovnega kolegija za fizioterapijo vpisan v Seznam izvajalcev za specialne fizioterapevtske obravnave. Seznam iz prejšnjega stavka objavi Zavod na svoji spletni strani.
(3) Podlaga za načrtovanje specialne fizioterapevtske obravnave je realizirano število specialnih fizioterapevtskih obravnav v preteklem letu. Ob vključitvi novega fizioterapevta, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, se v izvajanje specialne fizioterapevtske obravnave, v letu, ko začne opravljati delo, načrtuje 100 specialnih fizioterapevtskih obravnav letno.
5. Patronažna zdravstvena nega
(program patronažne zdravstvene nege)
(1) Izvajalec število nosilcev v dejavnosti patronažne zdravstvene nege načrtuje na podlagi pogodbe preteklega leta in po izobrazbeni strukturi.
(2) Načrtovani obseg programa izvajalca se opredeli v številu storitev, in sicer se za en tim načrtuje 1.350 storitev na letni ravni.
(3) V program patronažne zdravstvene nege sodijo tudi storitve, povezane z asistirano peritonealno dializo. Načrtovani obseg teh storitev Zavod dogovori v pogodbi z izvajalcem.
(4) Izvajalci patronažne zdravstvene nege posebej načrtujejo sredstva za sodobne obloge za rane v višini 5.000 eurov na tim letno.
(patronažna zdravstvena nega v oskrbovanih stanovanjih)
Patronažno zdravstveno nego v oskrbovanih stanovanjih lahko izvaja javni zavod, ki ima to dejavnost opredeljeno v ustanovitvenem aktu, ali koncesionar za izvajanje zdravstvene nege na domu oziroma patronažne zdravstvene nege.
6. Centri za duševno zdravje, dispanzer za mentalno zdravje, centri za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog
(program centrov za duševno zdravje)
(1) Program centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov (v nadaljnjem besedilu: CDZOM) in centrov za duševno zdravje odraslih (v nadaljnjem besedilu: CDZO) se vzpostavi in izvaja na primarni ravni zdravstvene dejavnosti.
(2) CDZOM sestavlja en tim v skladu s Prilogo 1 te uredbe, CDZO pa dva tima, in sicer tim za ambulantno obravnavo in tim za skupnostno psihiatrično obravnavo, določen v Prilogi 1 te uredbe.
(3) Po vzpostavitvi programa CDZOM oziroma CDZO se ZD na regionalnem območju, ki ga pokriva CDZOM oziroma CDZO, za vsak program priznata dva tima patronažne zdravstvene nege.
(4) NIJZ v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje spremlja realizacijo programa CDZOM in CDZO in na spletnih straneh NIJZ od 1. 3. 2024 objavlja mesečna poročila.
(1) CDZOM se vzpostavi postopoma, v skladu z razpoložljivostjo kadra, do obsega standarda za tim iz Priloge 1 te uredbe.
(2) Pogoj za začetek financiranja programa CDZOM je zaposlitev nosilca programa, ki je zdravnik specialist otroške in mladostniške psihiatrije, v polovičnem obsegu polnega delovnega časa ali zaposlitev specialista klinične psihologije za polni delovni čas. Izjemoma je lahko v CDZOM, kjer v treh poskusih niso uspeli pridobiti nosilca programa v zahtevanem obsegu, in ob pozitivnem mnenju NIJZ, nosilec programa specialista klinične psihologije v polovičnem obsegu polnega delovnega časa, pri čemer ta specialist klinične psihologije ne more biti hkratni nosilec programa dveh timov CDZOM.
(3) Minimalna kadrovska sestava tima CDZOM obsega:
1. zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, zaposlenega za polovični delovni čas ali specialista klinične psihologije za polni delovni čas ali specialista klinične psihologije za polovični delovni čas ob pozitivnem mnenju NIJZ,
2. tri psihologe,
3. enega defektologa ali enega delovnega terapevta ali dva logopeda,
4. enega socialnega delavca,
5. eno DMS ali enega tehnika zdravstvene nege,
6. administrativno tehnični kader v skladu s petim odstavkom 75. člena te uredbe.
(4) Izvajalec minimalno kadrovsko sestavo tima iz prejšnjega odstavka zagotovi v 12 mesecih od zaposlitve nosilca programa CDZOM.
(1) CDZO se vzpostavi postopoma, v skladu z razpoložljivostjo kadra, do obsega standarda za ambulantno obravnavno in skupnostno psihiatrično obravnavo iz Priloge 1 te uredbe.
(2) Pogoj za začetek financiranja programa ambulantne obravnave CDZO je zaposlitev nosilca programa, ki je zdravnik specialist psihiatrije, v polovičnem obsegu polnega delovnega časa ali zaposlitev specialista klinične psihologije za polni delovni čas. V primeru, kadar je nosilec programa specialist klinične psihologije, je potrebno zagotoviti redno vključevanje zdravnika specialista psihiatrije v program ambulantne obravnave CDZO vsaj v obsegu 20 % polnega delovnega časa.
(3) Minimalna kadrovska sestava tima programa ambulantne obravnave CDZO obsega:
– enega zdravnika specialista psihiatrije, zaposlenega v polovičnem obsegu polnega delovnega časa ali specialista klinične psihologije za polni delovni čas in enega zdravnika specialista psihiatrije v obsegu 20 % polnega delovnega časa,
– eno DMS ali enega tehnika zdravstvene nege,
– enega socialnega delavca, zaposlenega v polovičnem obsegu polnega delovnega časa,
– dva psihologa,
– administrativno tehnični kader v skladu s petim odstavkom 75. člena te uredbe.
(4) Izvajalec minimalno kadrovsko sestavo tima iz prejšnjega odstavka zagotovi v 12 mesecih od zaposlitve nosilca programa iz prvega odstavka tega člena.
(5) Pogoj za začetek financiranja programa skupnostna psihiatrična obravnava v okviru CDZO je zaposlitev nosilca programa, ki je zdravnik specialist psihiatrije, v polovičnem obsegu polnega delovnega časa.
(6) Minimalna kadrovska sestava tima programa skupnostne psihiatrične obravnave v okviru CDZO obsega:
1. enega zdravnika specialista psihiatrije, zaposlenega v polovičnem obsegu polnega delovnega časa,
2. enega delovnega terapevta,
3. tri DMS,
4. enega socialnega delavca, zaposlenega v polovičnem obsegu polnega delovnega časa,
5. enega psihologa,
6. administrativno tehnični kader v skladu s petim odstavkom 75. člena te uredbe.
(7) Izvajalec minimalno kadrovsko sestavo tima iz prejšnjega odstavka zagotovi v 12 mesecih od zaposlitve nosilca programa iz petega odstavka tega člena.
(vključitev obstoječih programov v CDZOM in CDZO)
(1) Ob vzpostavitvi CDZOM oziroma CDZO se obstoječi program izvajalca s področja psihiatrije, pedopsihiatrije, klinične psihologije in dispanzerja za mentalno zdravje do obsega standarda iz Priloge 1 te uredbe vključijo v program CDZOM in CDZO.
(2) Pri OZG Kranj in ZD Ljubljana se vključitev programov iz prejšnjega odstavka izvede v okviru ZD, vključenih v OZG Kranj, in enot ZD Ljubljana.
(program dispanzerja za mentalno zdravje)
(1) Nosilec dejavnosti dispanzerja za mentalno zdravje je psiholog, defektolog ali logoped.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je nosilec dispanzerja za mentalno zdravje v Območni enoti Kranj ortopedagog, v Območni enoti Ljubljana pa za tri time specialist pedagog.
(program centra za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog)
(1) Program centra za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog se, upoštevajoč število obravnav v letu 2022 in število vzdrževanih v metadonskem programu v letu 2022, oblikuje v številu timov, v skladu s Prilogo 20 te uredbe.
(2) Podatki o obravnavanih osebah in številu oseb, vključenih v opioidno substitucijsko terapijo oziroma opioidno agonistično terapijo vzdrževalni metadonski program, se ob pripravi letnega programa posodobijo z zadnjimi znanimi podatki. Na tej podlagi se izvede ustrezna prerazporeditev timov med ZD iz Priloge 20 te uredbe, v okviru skupnega števila timov.
7. Zdravstvena vzgoja
(program zdravstvene vzgoje za otroke, šolarje in študente, šola za starše ter reproduktivno zdravstveno varstvo žensk)
(1) Načrtovani letni obseg ur efektivnega dela za izvajanje in pripravo vsebin zdravstvene vzgoje znaša 1.400 ur na nosilca tima zdravstvene vzgoje.
(2) Izvajalci v okviru programa zdravstvene vzgoje opravljajo tudi program šole za starše.
(3) Če šolo za starše na posameznem območju opravlja izvajalec, ki ne izvaja programa zdravstvene vzgoje, se ta program določi na podlagi kalkulacije iz Priloge 1 te uredbe in načrtovanega števila delavnic.
(4) Izvajalec zdravstvene vzgoje nameni najmanj 40 % letnega obsega ur efektivnega dela za izvajanje zdravstvene vzgoje in največ 60 % za ostale aktivnosti povezane s programom, kot so organizacija, priprava in prevoz.
(1) Plan zdravstveno vzgojnih delavnic je določen v Prilogi 16 te uredbe.
(2) Finančna sredstva za izvajanje podpornih aktivnosti so določena glede na velikost centra in so opredeljena v Prilogi 16 te uredbe.
(1) iCKZ izvaja programe za krepitev zdravja in pogovornih ur odrasle populacije, otrok in mladostnikov, aktivnosti krepitve zdravja v lokalnih skupnostih, vodenje iCKZ, zdravstveno vzgojo projektnega učenja mladih odraslih in v mladinskih centrih ter varno vadbo za nosečnice.
(2) Izvajalci programa iCKZ so ZD Maribor, ZD Murska Sobota, ZD Velenje, ZD Kranj, ZD Nova Gorica, ZD Kamnik, ZD Žalec, ZD Slovenj Gradec, ZD Dravograd, ZD Črnomelj, ZD Metlika, ZD Slovenska Bistrica, ZD Gornja Radgona, ZD Lenart, ZD Ormož, ZD Ajdovščina, ZD Izola, ZD Piran, ZD Slovenske Konjice, ZD Šentjur, ZD Kočevje, ZD Brežice, ZD dr. Franca Ambrožiča Postojna (v nadaljnjem besedilu: ZD Postojna), ZD Ivančna Gorica, ZD Trebnje, ZD Idrija, ZD Logatec, ZD Celje, ZD Vrhnika, ZD Sevnica, ZD Ljubljana, ZD Domžale, ZD Ptuj, ZD Krško, ZD Laško, ZD Radovljica, ZD Litija, ZD Ribnica, ZD Trbovlje, ZD Ljutomer, ZD Mozirje in ZD Radlje ob Dravi.
(3) Finančna sredstva za vodenje strokovne skupine za preventivo ter preventivnih timov posameznih šol oziroma vrtcev se zagotavljajo za ZD Maribor, ZD Murska Sobota, ZD Velenje, ZD Kranj, ZD Nova Gorica, ZD Kamnik, ZD Domžale, ZD Žalec, ZD Slovenj Gradec, ZD Dravograd, ZD Črnomelj, ZD Metlika, ZD Slovenska Bistrica, ZD Gornja Radgona, ZD Lenart, ZD Ormož, ZD Ajdovščina, ZD Izola, ZD Piran, ZD Slovenske Konjice, ZD Šentjur, ZD Kočevje, ZD Brežice, ZD Postojna, ZD Ivančna Gorica, ZD Trebnje, ZD Idrija, ZD Logatec, ZD Celje, ZD Vrhnika in ZD Sevnica v skladu s Prilogo 1 te uredbe.
(zmanjšanje tveganega pitja alkohola)
Izvajalec, ki v skladu s pravilnikom, ki ureja izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni, zagotavlja preventivni program, načrtuje dve individualni svetovanji za zmanjšanje tveganega pitja alkohola na leto.
8. Pravica do obnovitvene rehabilitacije invalidov, udeležbe v organiziranih skupinah za usposabljanje ter letovanja otrok in šolarjev
(obnovitvena rehabilitacija invalidov, udeležba v organiziranih skupinah za usposabljanje ter letovanje otrok in šolarjev)
(1) Za izvedbo javnega razpisa za program obnovitvene rehabilitacije invalidov, udeležbe v organiziranih skupinah za usposabljanje ter letovanja otrok in šolarjev se pooblasti Zavod. Ministrstvo poda soglasje na osnutek razpisane dokumentacije in na izbor ponudnikov.
(2) Finančna sredstva za izvedbo javnega razpisa iz prejšnjega odstavka zagotovi ministrstvo.
9. Državni preventivni programi SVIT, DORA, ZORA, DPOR
31. člen
(1) Program SVIT in storitve, ki jih obsega, so določene v pravilniku, ki ureja izvajanje državnih presejalnih programov za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka. Nosilec programa SVIT je NIJZ.
(2) Zavod sklene pogodbo s pooblaščenimi presejalnimi kolonoskopskimi centri in pooblaščenimi kolonoskopisti. NIJZ enkrat letno, do 15. februarja, seznani Zavod in izvajalce z ažurnim seznamom pooblaščenih centrov.
(3) Za zavarovane osebe s pozitivnim testom na prikrito krvavitev v blatu, za katere izbrani osebni zdravnik presodi, da zdravstveno niso sposobni za ambulantno presejalno kolonoskopijo, se presejalna diagnostična, presejalna terapevtska ali operativna kolonoskopija lahko opravi z varnostno hospitalizacijo pacienta. Hospitalne skrining kolonoskopije se plačajo po SPP iz rednega programa. Pogoj za obračun hospitalno izvedenih kolonoskopij Zavodu je poročanje v informacijski sistem Progama SVIT in potrditev Programa SVIT o opravljeni storitvi.
32. člen
Program DORA in storitve, ki jih obsega, so določene v pravilniku, ki ureja izvajanje državnih presejalnih programov za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka.
33. člen
(1) Program ZORA in storitve, ki jih obsega, so določene v pravilniku, ki ureja izvajanje državnih presejalnih programov za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka.
(2) Za promocijo, spremljanje, vodenje in koordiniranje programa ZORA se Onkološkemu inštitutu Ljubljana zagotovijo sredstva v višini iz pogodbe preteklega leta. Sredstva so namenjena za financiranje plače vodje registra ZORA, DMS, epidemiologa in analitika ter za materialne stroške podjemnih pogodb, izobraževanj in službenih poti, tiskovin, promocije, poštnino in informacijsko podporo.
(3) V pogodbi med Onkološkim inštitutom Ljubljana in Zavodom se sredstva za dejavnost programa ZORA določijo namensko in jih ni mogoče prerazporejati na druge programe.
34. člen
(1) Nosilec programa DPOR je Onkološki inštitut Ljubljana, ki opravlja dejavnosti koordinacije, spremljanja, vodenja, spodbujanja in promocije aktivnosti za zmanjševanje bremena raka v državi.
(2) Sredstva za dejavnost programa DPOR so namenjena za plače koordinatorja DPOR, namestnika koordinatorja DPOR, strokovnega sodelavca za komunikacijsko podporo in materialne stroške za podjemne pogodbe, komunikacijske aktivnosti, organizacijo dogodkov, izobraževanja, službene poti in tiskovine.
(3) V pogodbi med Onkološkim inštitutom Ljubljana in Zavodom se sredstva iz prejšnjega odstavka določijo namensko in jih ni mogoče prerazporejati na druge programe.
10. Dežurstvo v osnovni zdravstveni dejavnosti, nujna medicinska pomoč in reševalni prevozi
35. člen
(1) Dežurna služba se izvaja:
– ob praznikih,
– ob delavnikih od 20. do 7. ure naslednjega dne,
– ob vikendih: od petka od 20. ure do ponedeljka do 7. ure.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se dežurna služba v zobozdravstveni dejavnosti pri izvajalcih izvaja ob sobotah, nedeljah in praznikih na lokacijah in v ordinacijskem času:
– Ljubljana od 8. do 13. ure,
– Celje, Kranj in Maribor od 8. do 13. ure,
– Koper, Slovenj Gradec, Murska Sobota, Nova Gorica in Novo mesto od 8. do 12. ure.
(3) K ordinacijskemu času iz prvega in drugega odstavka tega člena se izvajalcu prizna ena ura za pripravo na delo.
(4) Dežurna služba se izvaja v ambulanti ZD ali v urgentnem centru (v nadaljnjem besedilu: UC) in se financira s sredstvi nosilcev dežurne službe, ki imajo za program dežurne službe sklenjeno pogodbo z Zavodom.
(5) Odškodninsko odgovornost v primeru škodnega dogodka nosi organizator dežurne službe.
36. člen
Zdravstveno ekipo za helikoptersko enoto NMP zagotavlja OZG in ZD Maribor, ekipo za sekundarne helikopterske prevoze pa zagotavlja Univerzitetni klinični center (v nadaljnjem besedilu: UKC) Ljubljana.
37. člen
(1) Program NMP z dežurno službo je določen v Prilogi 16 te uredbe.
(2) Z namenom uvedbe delovanja zdravnika NMP na terenu po principu srečevalnega sistema z MOE NRV, se v letu 2024 določeni programi prestrukturirajo ali zamenjajo. Program MOE REA se prestrukturira v programa VUZ in MOE NRV. Programa DS 2 in DS 3 b se zamenjata s programom MOE VUZ. Program DS 3 a se zamenja s programom VUZ in se vzpostavi pri izvajalcih NMP na lokacijah, kjer so predvideni SUC in izvajalcih NMP, ki zagotavljajo na svojem območju oskrbo za več kot 35.000 prebivalcev. Programa DS 4 in DS 5 se v sklopu navedenih prestrukturiranj ukineta.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se na območjih, ki so jih prizadele poplave in zemeljski plazovi iz avgusta 2023, v času sanacije in obnove začasno okrepi delovanje službe NMP. ZD Nazarje na svojem območju dodatno zagotavlja program »vozilo dežurnega zdravnika – neodložljivi hišni obiski«, Zdravstveno reševalni center Koroške pa za območje Mežiške doline zagotavlja dodaten program mobilne enote nujnega reševalnega vozila.
(4) Ministrstvo za zdravje spremlja izvajanje programa NMP z dežurno službo in od 1. 6. 2024 na spletnih straneh ministrstva objavlja obdobna poročila.
38. člen
(zagotavljanje NMP v posameznih UC)
(1) Splošna bolnišnica Celje zagotavlja NMP z 1,5 ekipe MoE VUZ in 3,5 ekipe MoE NRV za prebivalce na območju izpostav območne enote Zavoda Celje, Šentjur in Žalec ter delovanje programa DS1 v Enoti za hitre preglede UC Celje.
(2) V zagotavljanje NMP iz prejšnjega odstavka, vključno z dežurno službo, se po razporedu, ki ga določi Splošna bolnišnica Celje, vključujejo zdravniki ZD Celje in koncesionarji z območja občin Celje, Dobrna, Štore in Vojnik.
(3) Splošna bolnišnica Celje za zagotavljanje delovanja pediatrične urgentne službe (v nadaljnjem besedilu: PUC) načrtuje 1 ekipo standarda »PUC – Pediatrična urgentna ambulanta«. V delovanje PUC se vključujejo pediatri iz območne enote Zavoda Celje.
39. člen
(zagotavljanje NMP na območju izpostav območne enote Zavoda Koper, Izola, Piran)
(1) Za prebivalce na območju izpostave območne enote Zavoda Koper, Izola in Piran, NMP zagotavlja UC v Splošni bolnišnici Izola in ekipe NMP ZD Koper, ZD Izola in ZD Piran, v skladu s Prilogo 16 te uredbe.
(2) Delovanje enote za hitre preglede v UC v rednem delovnem času zagotavlja Splošna bolnišnica Izola, v dežurni službi pa ZD Koper, ZD Izola in ZD Piran s timi iz Priloge 16 te uredbe, ki vključujejo:
– dve dežurni ekipi v času dežurstva,
– eno dodatno dežurno ekipo pediatra ob sobotah, nedeljah in praznikih med 8. in 18. uro,
– eno dodatno dežurno ekipo v poletnem času in ob praznikih, skupaj 102 dni letno na lokaciji ZD Piran v Luciji med 7. in 22. uro, ki vključuje tudi reševalno vozilo z reševalcem,
– zdravstveni kader za izvajanje koordinacije.
40. člen
(zagotavljanje NMP na območju Ljubljane)
(1) Za izvajanje NMP z dežurno službo na območju mestne občine Ljubljana ZD Ljubljana načrtuje:
– 3 time vozila urgentnega zdravnika,
– 1 tim vozila dežurnega zdravnika – neodložljivi hišni obiski,
– 2,5 tima enote za hitre preglede v rednem delovnem času,
– 5 timov dežurne službe 1,
– 1,5 tima triaže in sprejema,
– 0,8 tima programa UC – Enote za bolezni.
(2) Za izvajanje programa NMP UKC Ljubljana zagotovi:
– 11,609 timov MOE nujnega reševalnega vozila,
– 1 tim motornega kolesa,
– sredstva za izvajanje helikopterske NMP in dispečerske službe zdravstva v višini sredstev iz pogodbe preteklega leta.
41. člen
(program nenujnih reševalnih prevozov)
Program nenujnih reševalnih prevozov in sanitetnih prevozov se oblikuje v skladu s Prilogo 16 te uredbe.
11. Zobozdravstvena dejavnost
42. člen
(program zobozdravstvene dejavnosti za odrasle)
Izvajalci v zobozdravstveni dejavnosti za odrasle, z izjemo Stomatološke klinike UKC Ljubljana in Srednje šole za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo Ljubljana, načrtujejo 40 % programa za nego in 60 % programa za protetiko.
43. člen
(program zobozdravstvene dejavnosti oseb s posebnimi potrebami)
(1) Program zobozdravstvene dejavnosti oseb s posebnimi potrebami Zavod dogovori v pogodbi z UKC Ljubljana, ZD Maribor in ZD Murska Sobota.
(2) Storitve iz programa iz prejšnjega odstavka se izvajajo v splošni anesteziji.
44. člen
(program čeljustne in zobne ortopedije)
V dejavnosti čeljustne in zobne ortopedije (v nadaljnjem besedilu: ortodontija) izvajalec načrtuje vključitev najmanj 60 dodatnih zavarovanih oseb v ortodontsko zdravljenje in najmanj 90 prvih pregledov, šifra storitve 01008, preračunano na en tim.
45. člen
(vzgoja za ustno zdravje)
(1) Načrtovani letni obseg ur efektivnega dela na enega nosilca tima za izvajanje in pripravo vsebin vzgoje za ustno zdravje znaša 1.400 ur.
(2) Izvajalec vzgoje za ustno zdravje realizira najmanj 40 % letnega obsega efektivnega dela iz ur za izvajanje vzgoje za ustno zdravje in največ 60 % letnega obsega efektivnega dela iz ur za pripravo (npr. organizacija, čas za prevoz, čas za pripravo, vabljenje).
12. Dejavnost Nacionalnega inštituta za javno zdravje
46. člen
(1) Program ugotavljanja in obvladovanja nalezljivih bolezni se načrtuje v obsegu, in sicer:
Območna enota Zavoda (izvajalec) | Število timov |
– program NIJZ – OE Celje | 1,95 |
– program NIJZ – OE Koper | 0,91 |
– program NIJZ – OE Kranj | 1,29 |
– program NIJZ – OE Ljubljana | 3,93 |
– program NIJZ – OE Maribor | 2,09 |
– program NIJZ – OE Murska Sobota | 0,81 |
– program NIJZ – OE Nova Gorica | 0,67 |
– program NIJZ – OE Novo mesto | 0,88 |
– program NIJZ – OE Ravne na Koroškem | 0,48 |
Skupaj: | 13,01 |
(2) NIJZ program nabave in distribucije cepiv načrtuje v skladu s sprejetim letnim programom cepljenja in zaščite z zdravili ter v sklopu tega programa zagotavlja odgovorne osebe, ki na cepilnem mestu skrbi za sprejem, shranjevanje, izdajo in transport zdravil ter pregled dokumentacije, ki omogoča sledljivost zdravil.
(3) Distribucija cepiv iz prejšnjega odstavka vključuje:
– zagotovitev sistema sledenja serije,
– zagotovitev hitrega odpoklica serije,
– zagotovitev stalnih evidenc o zalogah in razdeljenih cepivih,
– vodenje podatkov o nepravilnem transportu in shranjevanju, uporabi in ostalih podatkov za varno uporabo cepiv.
(4) NIJZ zagotavlja stalno pripravljenost zdravnika specialista s področja epidemiologije in v ta namen načrtuje sredstva v višini 194.700,64 eura v cenah za januar 2024. Sredstva se valorizirajo po enaki metodologiji kot materialni stroški, ki so vračunani v programe storitev.
(5) NIJZ program priprave, koordiniranja, vodenja in evalvacije programov vzgoje za zdravje otrok in mladostnikov, vzgoje za ustno zdravje, priprave na porod in starševstvo oziroma šole za starše, zdravstvene vzgoje za odrasle in preventivnih programov, ki se izvajajo v okviru primarne zdravstvene dejavnosti, načrtuje v številu timov iz razpredelnice, in sicer:
Izvajalec glede na območno enoto Zavoda | Število timov |
– program NIJZ – OE Celje | 3,00 |
– program NIJZ – OE Koper | 2,00 |
– program NIJZ – OE Kranj | 2,00 |
– program NIJZ – OE Ljubljana | 5,00 |
– program NIJZ – OE Maribor | 3,00 |
– program NIJZ – OE Murska Sobota | 1,80 |
– program NIJZ – OE Nova Gorica | 1,00 |
– program NIJZ – OE Novo mesto | 1,80 |
– program NIJZ – OE Ravne na Koroškem | 1,00 |
Skupaj: | 20,60 |
(6) NIJZ je nosilec koordinacije in vodenja programa preventive srčno-žilnih in drugih kroničnih bolezni v osnovnem zdravstvu ter spremljanja dejavnikov tveganja in ogroženosti za srčno-žilne bolezni. Sredstva za izvajanje programa so opredeljena v Prilogi 1 te uredbe. Sredstva NIJZ nakazuje redno v trimesečjih tistim koordinatorjem, ki delo opravljajo v obsegu dva dni na mesec in o tem poročajo. Preostala sredstva se porabijo za nacionalno vodenje in koordiniranje programa ter spremljanje podatkov o dejavnikih tveganja in ogroženosti za srčno-žilne bolezni.
(7) Delo regijskih koordinatorjev se opravlja izven rednega delovnega časa.
(8) NIJZ se za koordinacijo, strokovno podporo pri implementaciji, spremljanju in evalviranju programa Skupaj za zdravje, za zagotavljanje stroškov kadra in materialne stroške zagotovi 280.662,00 eura.
(9) NIJZ se za program zmanjševanja škode uporabe prepovedanih drog zagotovi 189.349,00 eura.
(10) NIJZ se za koordinacijo in upravljanje implementacije centrov za duševno zdravje zagotovi 494.562,00 eura.
(11) NIJZ se za zagotavljanje podpornih zdravstveno-vzgojnih gradiv zagotovi 220.642,00 eura.
(12) NIJZ se za širitev mentorske mreže edukatorjev – mentorjev za podporo izvajalcem nemedikamentoznih obravnav na področju sladkorne bolezni tipa 2 v ZVC za povezovanje med primarno in sekundarno ravnjo zdravstvene dejavnosti zagotovi 8.700,00 eura.
(13) NIJZ se za razvojno-implementacijski tim za implementacijo nemedikamentoznih obravnav za zmanjševanje tveganega in škodljivega pitja alkohola v 61 ZD zagotovi 547.062,53 eura.
(14) NIJZ se za razvojno-implementacijski tim za upravljanje programa ZDAJ za otroke, mladostnike in študente zagotovi 700.000,00 eura.
(15) NIJZ se za Razvojno implementacijski tim za vzpostavitev novih 15 integriranih centrov za krepitev zdravja, podpore njihovemu delovanju ter zagotavljanju kakovosti preventivnih obravnav in obravnav za krepitev zdravja v centrih za krepitev zdravja zagotovi 153.261,24 eura.
13. Zdravstveno varstvo obsojencev in pripornikov
(zdravstveno varstvo obsojencev in pripornikov)
Izvajalec zagotavlja zdravstveno varstvo obsojencev in pripornikov v ambulanti zavoda za prestajanje kazni zapora, v obsegu in času, ki je določen v programu Priloge 6 te uredbe. V preostalem času zdravstveno varstvo obsojencev in pripornikov zagotavljajo na klic, s hišnim obiskom ali na lokaciji ZD.
14. Specialistična zunajbolnišnična dejavnost
(minimalno število prvih pregledov)
(1) Zavod v pogodbah z izvajalci opredeli minimalno število prvih pregledov na tim za naslednje vrste oziroma podvrste zdravstvene dejavnosti:
VZD | Podvrsta zdr. dej. | Naziv | Min. št. prvih pregledov na tim |
204 | 205 | Rehabilitacija | 2.590 |
204 | 207 | Fiziatrija | 2.230 |
206 | 209 | Ginekologija | 2.100 |
208 | 214 | Infektologija | 4.085 |
209 | 215 | Internistika | 735 |
211 | 220 | Kardiologija in vaskularna med. | 930 |
220 | 229 | Okulistika | 2.615 |
222 | 231 | Ortopedija | 3.254 |
230 | 241 | Psihiatrija Psihiatrija | 296 |
234 | 251 | Splošna kirurgija | 1.772 |
239 | 257 | Urologija | 1.190 |
249 | 216 | Diabetologija | 425 |
249 | 217 | Tireologija | 1.753 |
(2) Kadar se posamezna subspecialna vrsta zdravstvene dejavnosti izloči iz druge vrste zdravstvene dejavnosti, se prvi pregledi pri tej subspecialni dejavnosti načrtujejo na podlagi izvajalčevih podatkov o realiziranih prvih pregledih.
Nosilec programa mobilnega paliativnega tima je zdravnik specialist družinske medicine, urgentne medicine, interne medicine, anesteziologije, onkologije, reanimatologije in perioperativne medicine ali splošne kirurgije.
(program izrezanja benigne tvorbe kože)
Program izrezanja benigne tvorbe kože in podkožnega tkiva/destrukcija benigne kožne tvorbe brez kiretaže v dermatologiji se za obdobje od 1. 4. do 31. 12. 2024 določi na podlagi predloga izvajalca.
(program CT in MR preiskav)
(1) Načrtovani obseg CT in MR preiskav izvajalca je enak realiziranemu številu preiskav v preteklem letu po posameznih skupinah radioloških diagnostičnih postopkov (v nadaljnjem besedilu: SRDP).
(2) Za SRDP z nazivom CT primerjava in SRDP z nazivom MR primerjava se število preiskav ne načrtuje.
(3) Pogodbena vrednost programa za CT in MR preiskave je enaka realizirani vrednosti programa v preteklem pogodbenem letu.
(načrtovanje programa nefrologije)
(1) Program nefrologije se izloči iz dejavnosti internistike (vrsta in podvrsta zdravstvene dejavnosti 209 215) in načrtuje na vrsti in podvrsti zdravstvene dejavnosti 216 264. Vrednost programa se izračuna na podlagi načrtovanega števila timov in sredstev za tim iz Priloge I te uredbe. Posebej se načrtujejo sredstva za laboratorij, pri čemer znaša vrednost ene enote laboratorija 163.932 eurov. Zmanjšanje programa internistike, načrtovano število timov nefrologije in število enot za laboratorij po izvajalcih je:
Izvajalec | Število timov, ki se izloči iz internistike | Načrtovano število timov v nefrologiji | Število enot za laboratorij |
UKC MB | 0,38 | 1,62 | 0,75 |
UKC LJ | 1,7 | 7,49 | 4,88 |
SB NOVA GORICA | 0,44 | 0,78 | 0,31 |
SB SLOVENJ GRADEC | 0,62 | 0,60 | 0,39 |
SB IZOLA | 0,48 | 0,62 | 0,43 |
SB JESENICE | 0,35 | 0,34 | 0,24 |
SB PTUJ | 0,06 | 0,20 | 0,20 |
SB TRBOVLJE | 0,37 | 0,90 | 0,20 |
SB CELJE | 0,41 | 0,90 | 0,55 |
SB MURSKA SOBOTA | 0,19 | 0,63 | 0,48 |
SB NOVO MESTO | 0,43 | 0,78 | 0,36 |
SKUPAJ | 5,43 | 14,86 | 8,79 |
(2) Poleg programa iz prvega odstavka tega člena izvajalci načrtujejo storitve žilnega pristopa za hemodializo:
Šifra | Naziv storitve /število storitev | UKC MB | UKC LJ | SB NOVA GORICA | SB SLOVENJ GRADEC | SB JESENICE | SB TRBOVLJE | SB CELJE | SB MURSKA SOBOTA | SB NOVO MESTO | SKUPAJ |
E0848 | Vstavitev OVK za HD ali aferezo | 50 | 200 | 30 | 25 | 25 | 50 | 30 | 50 | 10 | 470 |
E0849 | Op. vstavitev tuneliziranega OVK/porta | | 20 | | | | 80 | 1 | | 5 | 106 |
E0850 | Odstranitev OVK za hemodializo/aferezo | 50 | 200 | 30 | 25 | 25 | 40 | 30 | 50 | 50 | 500 |
E0851 | Rekonstrukcija/odstranitev trajnega OVK | | 10 | | | | 20 | 10 | | 3 | 43 |
E0852 | Operativna kostrukcija AV fistule | 30 | 150 | 0 | | | 120 | | 15 | | 315 |
E0853 | Operativna kostrukcija AV grafta | | 25 | | | | | | | | 25 |
E0854 | Trombektomija AV fistule z reanastomozo | | 50 | | | | 30 | | 5 | | 85 |
E0855 | Trombektomija in konstrukcija AV fistule | | 5 | | | | 30 | | 5 | | 40 |
E0856 | Ligatura/bandaža AV fistule | | 10 | | | | 5 | | 10 | | 25 |
E0857 | UZ vodena enostavna angioplastika AVF | 40 | | | | | 80 | | | | 120 |
| SKUPAJ | 170 | 670 | 60 | 50 | 50 | 455 | 71 | 135 | 68 | 1729 |
(3) Storitve žilnega pristopa za hemodializo se ovrednotijo po cenah iz Priloge I te uredbe.
15. Urgentni centri
(1) V UC se financirajo naslednje organizacijske enote:
– triaža in administrativni sprejem,
– enota za hitre preglede (v nadaljnjem besedilu: EHP),
– enota za bolezni (v nadaljnjem besedilu: EzB),
– enota za poškodbe (v nadaljnjem besedilu: EzP),
– enota za opazovanje in nadzor.
(2) Bolnišnica, ki ima vzpostavljen UC, ne načrtuje drugih urgentnih specialističnih ambulant.
(3) Delovanje EHP se zagotavlja 24 ur na dan vse dni v letu, in sicer v obsegu, ki je določen v Prilogi 16 te uredbe. Delovanje EHP zagotovita bolnišnica in/ali ZD v skladu sklenjenim sporazumom.
URGENTNI CENTER | Delovanje EHP zagotavljajo | Zagotavljanje EHP |
BREŽICE | ZD Brežice | Do vzpostavitve dispečerske službe zdravstva: ZD Brežice v okviru 1,3 MoE NRV in DS2. ZD Brežice se priznajo dodatna sredstva v višini vrednosti laboratorija iz kalkulacije 302 001 Splošna ambulanta. |
CELJE | SB Celje | SB Celje se v rednem delovnem času prizna 41.232 količnikov letno po visoki ceni količnika Splošne ambulante 302 001. |
IZOLA | SB Izola ZD Koper ZD Izola ZD Piran | V času dežurstva ZD Izola, ZD Koper in ZD Piran v okviru DS 3b. V rednem delovnem času SB Izola. Prizna se največ 19.000 količnikov letno po visoki ceni količnika Splošne ambulante 302 001. |
JESENICE | ZD Jesenice | Do vzpostavitve dispečerske službe zdravstva: ZD Jesenice v okviru DS2 in MoE NRV. Dodatno se priznajo sredstva v dvojni višini vrednosti laboratorija iz kalkulacije 302 001 Splošna ambulanta. |
MARIBOR | ZD Maribor | ZD Maribor ambulanta v okviru DS1. Za delo v rednem delovnem času od ponedeljka do petka od 7. do 20. ure se prizna največ 19.000 količnikov letno po visoki ceni količnika Splošne ambulante 302 001. |
MURSKA SOBOTA | SB Murska Sobota ZD Murska Sobota | V času dežurstva ZD Murska Sobota v okviru DS1. V rednem delovnem času se skladno z medsebojno pogodbo SB MS in ZD MS prizna največ 19.000 količnikov letno po visoki ceni količnika Splošne ambulante 302 001. |
NOVA GORICA | SB Nova Gorica ZD Nova Gorica | V času dežurstva ZD Nova Gorica v okviru DS1. V rednem delovnem času se izvajalcu, v skladu z medsebojno pogodbo SB Nova Gorica in ZD Nova Gorica, prizna največ 10.000 količnikov letno po visoki ceni količnika Splošne ambulante 302 001. |
NOVO MESTO | SB Novo mesto | V času dežurstva SB Novo mesto v okviru pavšala za 1,3 DS1. V rednem delovnem času se SB Novo mesto prizna največ 32.744 količnikov letno po visoki ceni količnika Splošne ambulante 302 001. |
SLOVENJ GRADEC | ZD Slovenj Gradec | Do vzpostavitve dispečerske službe zdravstva: ZD Slovenj Gradec v okviru ekip DS2 in MoE NRV. Dodatno se priznajo sredstva v dvojni višini vrednosti laboratorija iz kalkulacije 302 001 Splošna ambulanta. |
TRBOVLJE | ZD Trbovlje | Do vzpostavitve dispečerske službe zdravstva: ZD Trbovlje v okviru 1,6 ekipe MoE NRV in DS2. Dodatno se priznajo sredstva v višini vrednosti laboratorija iz kalkulacije 302 001 Splošna ambulanta. |
| ZD Ljubljana | ZD Ljubljana se za delo ambulante v okviru EHP v rednem delovnem času od ponedeljka do petka od 7. do 20. ure priznajo sredstva v obsegu 68.826 količnikov letno, po visoki ceni količnika Splošne ambulante 302 001. |
PTUJ | ZD Ptuj | Enota za hitre preglede – redni delovni čas 0,39 tima. |
(4) EHP uporabljajo storitve laboratorija UC, tudi ko delovanje EHP zagotavlja ZD.
(5) V primeru iz prejšnjega odstavka lahko bolnišnica zaračuna laboratorijske storitve za EHP ZD največ v višini cene točke za laboratorij, ki jo v kalkulacijah priznava Zavod, znižane za 20 %.
(satelitski urgentni center)
(1) Triažo in opazovanje izvaja tudi satelitski urgentni center (v nadaljnjem besedilu: SUC) v obsegu po en tim, in sicer v ZD Kočevje, ZD Postojna, ZD Tolmin, ZD Sežana, ZD Idrija, ZD Ilirska Bistrica, ZD Šmarje, ZD Sevnica, ZD Kranj, ZD Velenje, ZD Litija, ZD Črnomelj, OZG ZD Škofja Loka, ZD Domžale, skupaj ZD Ivančna Gorica in ZD Grosuplje.
(2) SUC mora biti dostopen in odprt vse dni v letu, 24 ur na dan, in sicer tudi v času, ko je ekipa NMP na terenu.
16. Dializna dejavnost
(program dializne dejavnosti)
(1) Program posameznih vrst dializ je določen na podlagi predloga izvajalca, ki ga posreduje Zavodu v 14 dneh od objave te uredbe. Če izvajalec predloga ne poda v navedenem roku, je program dializ enak realizaciji števila dializ v preteklem letu.
(2) V primeru novega izvajalca dializ se program določi tako, da se realizacija v preteklem letu razdeli med izvajalce na območju območne enote Zavoda v skladu z deležem števila dializnih mest posameznega izvajalca v območni enoti Zavoda.
17. Specialistična bolnišnična dejavnost
(program akutne bolnišnične obravnave – skupine primerljivih primerov)
(1) Program akutne bolnišnične obravnave – skupine primerljivih primerov (v nadaljnjem besedilu: SPP) se načrtuje v številu primerov in uteži.
(2) V primeru širitve ali novega programa se posamezni program akutne bolnišnične obravnave SPP opredeli na podlagi uteži šifer SPP iz šifrantov Zavoda za obračun storitev, in sicer se upoštevajo šifre SPP, v katere se uvršča pretežni delež primerov.
(3) V okviru akutne bolnišnične obravnave – SPP se ločeno načrtujejo prospektivni programi iz Priloge 10 te uredbe.
(4) Plan primerov posameznih prospektivnih programov, ki so plačani po realizaciji in plan primerov ostalih prospektivnih programov, se opredeli na ravni plana iz pogodbe preteklega leta. Plan uteži posameznih prospektivnih programov se določi na podlagi fiksne uteži iz Priloge 10 te uredbe (utež za obračun) oziroma na podlagi priznane realizirane uteži na primer iz leta 2023.
(načrtovanje programa akutne bolnišnične obravnave – drugo)
Programi, ki jih izvajalec ne obračunava Zavodu na podlagi SPP, so:
– programi v bolnišnični dejavnosti: psihiatrija, rehabilitacija, transplantacije, neakutna bolnišnična obravnava, bolnišnična obravnava invalidne mladine, nevrokirurška obravnava – stimulacija globokih možganskih jeder, nevromodulacijski program – stimulacija zadnjih stebričkov hrbtenjače, postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo,
– bolnišnična obravnava zdravih novorojenčkov,
– spremstvo oseb, ki so bolnišnično obravnavane,
– obravnava klinično mrtvih darovalcev organov in tkiv.
(program psihogeriatrije)
Program psihogeriatrije izvaja psihiatrična bolnišnica, ki ima organizirane ločene geriatrične oddelke.
(program varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu)
Program varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu izvaja UKC Maribor v enoti za forenzično psihiatrijo.
(program obravnave otrok, mladostnikov in odraslih z nekemičnimi oblikami zasvojenosti in komorbidnimi stanji)
Program obravnave otrok in mladostnikov z nekemičnimi oblikami zasvojenosti in komorbidnimi stanji izvaja Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna, program obravnave odraslih z nekemičnimi oblikami zasvojenosti in komorbidnimi stanji pa Psihiatrična bolnišnica Idrija.
(program skupnostnega bolnišničnega psihiatričnega zdravljenja)
(1) Program skupnostnega bolnišničnega psihiatričnega zdravljenja izvajajo Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana, Psihiatrična bolnišnica Begunje, Psihiatrična bolnišnica Idrija, Psihiatrična bolnišnica Ormož, UKC Maribor in Psihiatrična bolnišnica Vojnik.
(2) Pogoj za sklenitev pogodbe z Zavodom za izvajanje programa iz prejšnjega odstavka je predložena klinična pot, na podlagi katere izvajalec izvaja obravnave.
(3) V sklopu programa skupnostnega bolnišničnega psihiatričnega zdravljenja se izvaja tudi nadzorovana obravnava po kalkulaciji primera dnevne obravnave.
18. Terciarna zdravstvena dejavnost
(program terciarne dejavnosti)
(1) Program terciarne zdravstvene dejavnosti izvaja javni zavod oziroma oddelek javnega zavoda, ki mu je v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, in s pravilnikom, ki določa pogoje za pridobitev naziva klinika oziroma inštitut, podeljen naziv klinika, klinični oddelek ali klinični inštitut.
(2) Izvajalci terciarne zdravstvene dejavnosti so UKC Ljubljana, UKC Maribor, Onkološki inštitut Ljubljana, Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik, Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana, Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča in NIJZ.
(3) Terciarna dejavnost je sestavljena iz programov terciar I in terciar II.
(1) Terciar I obsega program učenja, program usposabljanja za posebna znanja, program razvoja in raziskovanja ter vzpostavitev in koordiniranje posameznih nacionalnih evidenc in nacionalnih registrov.
(2) Program učenja obsega podiplomsko izobraževanje specializacije, znanstvenega magisterija in doktorata. Izvajanje obveznih izobraževanj za specializacije zdravnikov poteka po predpisanem programu specializacije. Če klinika prepusti del usposabljanja drugemu izvajalcu, stroške tega usposabljanja zagotavlja iz sredstev za terciarno dejavnost.
(3) Program usposabljanja za posebna znanja obsega:
– usposabljanja, ki so organizirana v okviru izvajalca terciarne zdravstvene dejavnosti za zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce, ki niso zaposleni pri njem, v smislu prenosa znanja in najnovejših dognanj iz prakse in literature v prakso na konkretnem zdravstvenem področju in niso sestavni del standardnih izobraževanj za specializante, ter
– daljša usposabljanja (en mesec in več) v tujini za zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce zaposlene pri izvajalcu terciarne zdravstvene dejavnosti.
(4) Program razvoja in raziskovanja obsega raziskovalne (aplikativne, klinične) in razvojne projekte, ki zagotavljajo napredek v izvajanju najvišje izvedenske ravni zdravstvene obravnave ter oblikovanje usmeritev zdravstvene obravnave za celo oziroma večji del države. V program usposabljanja za posebna znanja sodijo tista usposabljanja, za katera je izvajalec dobil soglasje pristojnega razširjenega strokovnega kolegija ter jih je nato dogovoril v pogodbi z Zavodom. Izobraževanja, ki so sestavni del podiplomskega izobraževanja, ne morejo biti vključena v ta program.
(5) Razvojni projekt iz prejšnjega odstavka se izvaja na vseh področjih zdravstva in obsega:
– patente in inovacije (razvoj in vpeljava novih metod in postopkov dela ter analize in izboljšave že obstoječih v pri izvajalcu terciarne zdravstvene dejavnosti),
– prenos lastnega znanja in dosežkov izvajalca terciarne zdravstvene dejavnosti v domači prostor in v tujino ter obratno,
– razvojne naloge in naloge nacionalnega pomena, in sicer vzpostavitev in delovanje nacionalnega sistema za farmakovigilanco, ki obsega vzpostavitev in vzdrževanje nacionalne mreže regijskih koordinatorjev v bolnišnicah in večjih zdravstvenih centrih, izobraževanje na področju farmakovigilance, spodbujanje zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev glede poročanja o neželenih učinkih zdravil, svetovanje v primeru neželenih učinkov, zbiranje in dopolnjevanje poročil o neželenih učinkih, posredovanje poročil Javni agenciji Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke, sodelovanje pri vzpostavitvi uporabnikom prijaznega elektronskega on-line sistema za poročanje, priprava polletnega in letnega poročila za ministrstvo (Svet za zdravila); sodelovanje v nacionalnem odboru za farmakovigilanco, sodelovanje v preventivnih programih za povečanje varnosti pacientov oziroma varne rabe zdravil.
(6) Izvajalec ob podpisu pogodbe z Zavodom oziroma aneksa k pogodbi predloži seznam projektov, opredeljenih v svojem poslovnem in finančnem načrtu, in sicer v obliki, iz katere je razviden naslov projekta, naročnik projekta (tuji naročniki so navedeni le v primeru sofinanciranja projekta), kratek opis projekta, jasno opredeljeni cilji, datum začetka in predvideni datum zaključka projekta ter finančni načrt stroškov dela in materialnih stroškov za ta program.
(7) Nacionalne evidence in nacionalni registri iz prvega odstavka tega člena so:
UPRAVLJALEC | ZAP. ŠT. | NACIONALNI REGISTER IN NACIONALNA EVIDENCA |
UKC Ljubljana | NIJZ 13 | Register o zastrupitvah in drugih učinkih kemikalij |
NIJZ 28 | Register bolnikov s sladkorno boleznijo in vrojenimi presnovnimi motnjami in endokrinopatijami |
NIJZ 33 | Register hemofilikov |
NIJZ 34 | Register rizičnih otrok |
NIJZ 36 | Register ekstrapiramidnih bolnikov |
NIJZ 39 | Register oseb s cerebralno paralizo |
NIJZ 45 | Register oseb, ki jih ogrožajo kardiovaskularne bolezni |
NIJZ 53.2 | Register redkih nemalignih bolezni |
UKC Ljubljana skupaj z NIJZ | NIJZ 35 | Register cerebrovaskularnih bolnikov |
Onkološki inštitut Ljubljana | NIJZ 25 | Register raka |
NIJZ 25.1 | Register testiranih oseb iz družin, obremenjenih z dednim rakom |
NIJZ 26 | Register organiziranega odkrivanja in obravnave predrakavih sprememb in raka materničnega vratu (Register ZORA) |
NIJZ 26.1 | Register organiziranega zgodnjega odkrivanja in obravnave raka dojk (Register DORA) |
NIJZ 38 | Register družinske polipoze |
Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik | NIJZ 29 | Register TBC bolnikov |
NIJZ 32 | Register bolnika, ki prejema kisik in umetno ventilacijo na domu |
NIJZ | NIJZ 20 | Register prirojenih anomalij |
NIJZ 35 | Register cerebrovaskularnih bolnikov |
NIJZ 43 | Register poklicnih bolezni, sumov na poklicne bolezni in bolezni v zvezi z delom |
NIJZ 44 | Register bolnikov srca in ožilja |
NIJZ 48 | Evidenca nalezljivih bolezni |
NIJZ 49 | Register obveznikov za cepljenje in izvajanje cepljenja |
NIJZ 50 | Evidenca varstva prebivalstva pred steklino |
NIJZ 51 | Register stranskih pojavov po cepljenju |
NIJZ 52 | Evidenca pojavnosti infekcije s HIV, AIDS-a in smrti zaradi AIDS-a |
NIJZ 53 | Evidenca pojavnosti spolno prenesenih bolezni |
Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana | NIJZ 30 | Register hospitaliziranih psihiatričnih bolnikov |
NIJZ 31 | Register samomorov in drugih samomorilnih poskusov |
NIJZ 37 | Register oseb odvisnih od alkohola |
(1) Terciar II obsega izvedenost in težavnost.
(2) Izvedenost predstavlja:
– subspecialne time najvišjo stopnjo usposobljenosti zdravstvenih timov na posameznem strokovnem področju, vključno s podpodročji, ki načrtujejo in izvajajo celovito zdravstveno obravnavo redkih in zapletenih bolezni v državi,
– subspecialne laboratorije, diagnostične in terapevtske enote, ki edini v državi opravljajo storitve za redke in kompleksne bolezni na nacionalni ravni ter tudi laboratoriji v okviru nacionalnih programov, ki jih odobri ministrstvo. Subspecialni laboratorij se od visoko specializiranega laboratorija razlikuje po poslanstvu in je zato plačan iz sredstev za terciar, visoko specializirani pa na podlagi sekundarne cene,
– tematske interdisciplinarne ekspertne konzilije, ki predstavljajo trajno ali občasno horizontalno povezanost več strok oziroma več strok pri različnih izvajalcih za najboljše reševanje problemov zdravstvene obravnave vključno z izdajo mnenj v zvezi s postopki zdravljenja v tujini.
(3) Težavnost predstavlja najbolj zahtevna bolnišnična zdravljenja, kjer stroški praviloma presegajo zaračunano vrednost.
(mnenja pristojnih klinik oziroma kliničnih inštitutov za zdravljenje v tujini)
Terciarna dejavnost zagotavlja tudi izdajo mnenj pristojnih klinik oziroma kliničnih inštitutov v zvezi s postopki uveljavljanja pravice do pregleda, preiskave in zdravljenja v tujini (v nadaljnjem besedilu: zdravljenje v tujini) v skladu zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo in zavarovanje, in pravili, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje.
19. Diagnostične preiskave vzorcev tkiv in krvi v tujini
(program diagnostičnih preiskav vzorcev tkiv in krvi v tujini)
(1) Program diagnostičnih preiskav vzorcev tkiv in krvi v tujini, vključno s stroški pošiljanja vzorcev prek hitre pošte v tujino, ki ga izvaja UKC Ljubljana, je enak planu iz pogodbe preteklega leta.
(2) Odločanje o izvajanju diagnostičnih preiskav vzorcev tkiv in krvi v tujini je v pristojnosti UKC Ljubljana.
20. Lekarniška dejavnost
(program lekarniških storitev)
Program lekarniških storitev zajema izdajo zdravil in živil, ki so razvrščena na pozitivno listo in so predpisana na receptni obrazec Zavoda, izdajo zdravil za nadomestno zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog ter kognitivne storitve v okviru programa brezšivne skrbi.
(načrtovanje programa lekarniških storitev)
(1) Program lekarniških storitev se načrtuje v višini realizacije preteklega leta.
(2) Za lekarno, ki začne poslovati v letu 2024, se program načrtuje v obsegu enega tima iz Priloge 1 te uredbe.
(3) Seznam oseb, ki lahko izvajajo kognitivne storitve v okviru brezšivne skrbi, vodi Lekarniška zbornica Slovenije, ki ga ob vsaki spremembi pošlje Zavodu. Nabor podatkov za seznam določi Zavod. Zavod ga objavi na svojih spletnih straneh.
(4) Dežurstvo v lekarnah se opravlja na območju mesta ali za več občin v skladu s Prilogo 13 te uredbe.
21. Zdravstvena dejavnost socialno varstvenih zavodov, zavodov za usposabljanje in zavodov za izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami
(program v socialno varstvenem zavodu)
(1) Program v socialno varstvenem zavodu se določi s številom dni zdravstvene nege in se načrtuje v višini realizacije preteklega leta.
(2) Zmogljivosti za izvajanje programa zdravstvene nege so določene s številom postelj oziroma mest v posameznem socialno varstvenem zavodu v skladu s Prilogo 14 te uredbe.
(3) Program v socialno varstvenem zavodu, pri katerem se število postelj spremeni, se določi glede na strukturo realizacije vrste zdravstvene nege preteklega leta.
(4) Socialno varstvenemu zavodu, ki sklene prvo pogodbo z Zavodom, se:
– obseg zdravstvene nege izračuna na podlagi števila postelj, 90 % deleža zasedenosti postelj ter števila dni v neprestopnem letu,
– struktura storitev izračuna na podlagi realizirane povprečne strukture storitev zdravstvene nege izvajalcev istega tipa glede na Prilogo 14 te uredbe, v letu 2023, in sicer:
| Delež | Delež | Delež |
Tip storitev | zdravstvena nega I | zdravstvena nega II | zdravstvena nega III |
Tip A | 16,00 % | 6,37 % | 77,63 % |
Tip B + C | 3,47 % | 7,57 % | 88,96 % |
Tip C1 | 0,67 % | 1,72 % | 97,61 % |
(5) Načrtovani obseg storitev za asistirano peritonealno dializo izvajalec z Zavodom dogovori v pogodbi.
(zagotavljanje drugih dejavnosti socialno varstvenega zavoda)
(1) Socialno varstveni zavod v okviru programa iz prejšnjega člena izvaja tudi storitve fizioterapije in delovne terapije ter zagotavlja specialistične zunajbolnišnične zdravstvene dejavnosti v skladu s kadrovskim normativom za posamezne vrste zdravstvene nege iz Priloge 14 te uredbe.
(2) Za izvajalce, za katere storitve fizioterapije, delovne terapije in specialistične zdravstvene dejavnosti niso vključene v zdravstveno nego, preko kadrovskih normativov za izvajalce tip A, B, C in C 1 iz Priloge 14 te uredbe, je plan teh storitev enak planu iz pogodb preteklega leta.
(3) Izvajalec v okviru pogodbeno dogovorjenega programa za svoje oskrbovance izvaja fizioterapevtske storitve z naslednjimi šiframi: 12051, 12052,12053, 13621, 13622, 85501, 85531, 85532, 85550, 86001, 86010, 86021, 86022, 86040, 86050, 86120, 86210, 86310, 87120, 93301, 93320, 93321, 94301, 94302, 94320, 94401, 94402, 94420, 94430, 94440, 94450, 94501, 94502, 94511, 94512, 94520, 94530, 94540, 94551, 94601, 94610, 94620, 94630, 94640, 94701, 94712, 94720, 97740, 94770 in 94780.
(program socialno varstvenega zavoda za usposabljanje)
(1) Socialno varstveni zavod za usposabljanje v dnevnih centrih izvaja program za otroke in mladostnike do 26. leta starosti oziroma glede na izdano odločbo Zavoda za šolstvo ter dnevno varstvo za odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju.
(2) Socialno varstveni zavod za usposabljanje v okviru pogodbeno dogovorjenega programa storitev izvaja tudi program obravnave oseb z nezgodno poškodbo glave.
(program v zavodu za izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami)
(1) Program zdravstvene nege v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami iz 18. člena Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 58/11, 40/12 – ZUJF, 90/12, 41/17 – ZOPOPP in 200/20 – ZOOMTVI) Zavod financira na ravni plana iz pogodb preteklega leta. Financiranje temelji na mesečnih dvanajstinah. Zavod s SOUS sklene pogodbo o financiranju programa za vse izvajalce iz Priloge 15 te uredbe.
(2) Program centra za sluh in govor se oblikuje v skladu s Prilogo 2 te uredbe in normativa točk na vkalkuliranega delavca na ravni plana iz pogodb preteklega leta.
(3) Center za sluh in govor v okviru pogodbeno dogovorjenega programa storitev izvaja logopedske obravnave za oskrbovance in za zunanje uporabnike.
22. Zdraviliška dejavnost
(program zdraviliškega zdravljenja)
(1) Program zdraviliškega zdravljenja se določi posebej za stacionarno zdraviliško zdravljenje in posebej za ambulantno zdraviliško zdravljenje. Zdravilišče izvaja program v skladu s Prilogo 19 te uredbe.
(2) Program nemedicinskih oskrbnih dni za stacionarno zdraviliško zdravljenje se načrtuje v višini realizacije preteklega leta, pri čemer ne sme biti manjši od 100 nemedicinsko oskrbnih dni.
(3) Program zdraviliških storitev za stacionarno zdraviliško zdravljenje se načrtuje v višini 20,5 točk na nemedicinski oskrbni dan.
(4) Program ambulantnega zdraviliškega zdravljenja se načrtuje v višini realizacije preteklega leta, pri čemer se število storitev načrtuje v višini 20,5 točke na dan. Število načrtovanih dni rehabilitacije ne sme biti manjše od 100.
III. DEL ZMOGLJIVOSTI IN VREDNOTENJE PROGRAMOV OBVEZNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA
(vrednosti programov in cene zdravstvenih storitev)
Vrednosti programov in cene storitev iz te uredbe se nanašajo na njihovo celotno vrednost.
(načrtovanje števila timov in zaposlenih)
(1) Načrtovanje števila timov temelji na 1.430 urah letnega efektivnega dela ambulante, če je nosilec programa zdravnik, psiholog, specialist klinične psihologije, defektolog, logoped oziroma surdopedagog in specialist klinične logopedije.
(2) Če je nosilec programa zdravnik specialist v območju sevanja, načrtovano število timov temelji na 1.254 urah letnega efektivnega dela ambulante.
(3) Za nosilca programa, ki ni naveden v prvem in drugem odstavku tega člena, načrtovanje števila timov temelji na 1.700 urah letnega efektivnega dela ambulante.
(4) Število timov se pri načrtovanju zaokroži na največ pet decimalnih mest.
(5) Delež administrativno-tehničnega kadra v kalkulacijah za načrtovanje in financiranje programov storitev lahko v bolnišnični dejavnosti znaša največ 17 %, v drugih dejavnostih pa največ 15,27 % zdravstvenega kadra, razen izjem, določenih v Prilogi 1 te uredbe.
(6) Načrtovano število zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev v socialno varstvenem zavodu je, glede na strukturo dni zdravstvene nege, v skladu z normativi za delo, dogovorjenimi v Prilogi 14 te uredbe.
(7) V dejavnosti, ki ni standardizirana, se kadrovske zmogljivosti določajo v številu in kadrovski sestavi iz pogodb preteklega leta.
(8) O elementih za oblikovanje cen storitev za nov program, ki ni posebej opredeljen, se dogovorita Zavod in izvajalec s pogodbo. Za pripravo predloga pogodbe izvajalec v roku sedmih dni po prejemu poziva Zavoda, Zavodu predloži kalkulacijo cene iz prejšnjega stavka v skladu s to uredbo.
(elementi za oblikovanje cen storitev)
Pri vrednotenju programov in oblikovanju cen storitev se upoštevajo naslednji elementi:
– plače,
– drugi prejemki zaposlenih po kolektivni pogodbi,
– druge zakonske obveznosti,
– materialni stroški,
– amortizacija.
(1) Sredstva za plače se vračunajo v programe oziroma cene storitev tako, da se upošteva:
– načrtovano število delavcev posamezne vrste zdravstvene dejavnosti,
– plačni razred,
– znesek osnovne plače,
– sredstva za delovno dobo,
– dodatke, določene s kolektivno pogodbo.
(2) Če Vlada Republike Slovenije in reprezentativni sindikati javnega sektorja sprejmejo aneks h kolektivni pogodbi v javnem sektorju, ki posega na področje plač v javnem sektorju, ali v primeru sprememb zakona, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, oziroma drugega predpisa, ki ureja navedeno področje, se te spremembe avtomatično upoštevajo v kalkulacijah cen storitev.
(3) Vračunanje osnovnih plačnih razredov v programih oziroma cenah storitev po dejavnostih je razvidno iz Priloge 5 te uredbe.
(dodatek za delovno dobo)
Pri vrednotenju programov in oblikovanju cen storitev se v vseh dejavnostih obračunajo sredstva za delovno dobo v višini 6,44 % vračunane osnovne plače.
(dodatki po kolektivni pogodbi)
(1) Pri vrednotenju programov in oblikovanju cen storitev se dodatki po kolektivni pogodbi vračunajo v vrednost programov oziroma cene storitev tako, da se upoštevajo naslednji odstotki:
Dejavnost | Podvrste zdravstvene dejavnosti | odstotek |
– v splošni in dispanzerski dejavnosti | podvrste: od 001 do 004, 007, 009, 011, 013, 014, 025, od 026 do 028, od 031 do 033, 036, 039, 051, od 057 do 059, od 064 do 067, 258, 606 | 2,50 % |
– farmacevtsko svetovanje | 302 001 Z0042 | 2,90 % |
– v dejavnosti NMP brez administrativno tehničnega kadra | | |
– dežurna služba 1, 2, 3a, 3b, triaža satelitski urgentni center (zdr. specialist 2 in/ali dipl. zdravstvenik 2) mobilna enota vozila urgentnega zdravnika (zdravnik specialist 2) | 338 040, 338 041, 338 042, 338 043, 338 046 338 062 | 82,39 % |
– dežurna služba 2, 3a, 3b (zdr. specialist 1 in /ali dipl. zdravstvenik 1) mobilna enota vozila urgentnega zdravnika (zdravnik specialist 1) | 338 041, 338 042, 338 043 338 062 | 5,73 % |
– dežurna služba 4 | 338 044 | 36,73 %* |
– dežurna služba 5 | 338 045 | 20,00 %* |
– dispečerska služba, mobilna enota reanimobila, mobilna enota nujnega reševalnega vozila, mobilna enota vozila urgentnega zdravnika (diplomirani zdravstvenik) | 338 038, 338 047, 338 049 338 062 | 39,23 % |
– helikopter, motorno kolo | 338 024, 338 049 | 22,50 % |
– enota za hitre preglede | 338 051 | 2,50 % |
– mobilna enota dežurnega zdravnika za neodložljive hišne obiske | 338 063 | |
* zdravnik specialist | | 73,64 % |
* tehnik zdravstvene nege | | 21,74 % |
– administrativno tehnični kader | razen 338 038 | 2,50 % |
– administrativno tehnični kader | 338 038 | 20,20 % |
– v zobozdravstveni dejavnosti | od 404 101 do 404 107, 401 110, 402 111, 405 113, 406 114, 442 116, 446 125 | 2,50 % |
– dežurna služba v zobozdravstveni dejavnosti brez administrativno tehničnega kadra | 438 115 | 85,26 % |
– administrativno tehnični kader | 438 115 | 2,50 % |
– v dejavnosti reševalne službe – nenujni reševalni prevozi | 513 150, 513 151, 513 153 | 39,23 % |
– v lekarniški dejavnosti | 743 601, 743 602, 743 603, 743 604, 743 606, 743 608, 743 615 | 3,20 %*** |
– v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti (s psihiatrijo) | podvrste: 203, od 205 do 212, od 214 do 222, 224, 227, 229, 231, 232, 236, 237, od 239 do 242, od 246 do 249, 251, od 255 do 257, 259, od 261 do 263, 269, 276, 278, 282, 283, 290 | 2,50 % |
– urgentni centri: triaža in sprejem, opazovalna enota | 238 271, 238 272 | 9,60 % |
dispečerska služba, enota za bolezni, enota za poškodbe, PUC (brez administrativno tehničnega kadra) | 238 273, 238 274, 238 275, 238 277, 238 280, 238 281 | 39,23 % |
administrativno tehnični kader | 238 277, 238 280, 238 281 | 2,50 % |
– mobilni paliativni tim | 241 279 | 33,14 % |
– v dializni dejavnosti | 216 225 | 22,50 % |
– v specialistični bolnišnični dejavnosti (brez psihiatrije) | podvrste: 300, 303, od 305**** do 307, 359 | 33,14 %** |
– v specialistični bolnišnični dejavnosti – psihiatrija | 130 312, 130 341 | 28,15 %** |
– v specialistični bolnišnični dejavnosti: doječe matere, sobivanje starša ob hospitaliziranem otroku, program zdravljenja in rehabilitacije oseb s komorbidnostjo | 701 308, 701 309, 701 310 | 2,50 % |
– sredstva za brezšivno skrb v bolnišnični dejavnosti | 101 300 E0811, 104 305 E0811, 130 341 E0811, 130 312 E0811, 124 341 E0811 | 2,90 % |
– v zdravstveni dejavnosti domov za starejše | 644 411, 644 412, 644 413, 644 415, 602 419, 644 410, 644 425 | 13,37 % |
– v zdravstveni dejavnosti posebnih socialno varstvenih zavodih za odrasle in enot za posebne oblike varstva v domovih starejših občanov in v domskem varstvu varstveno delovnih centrov | 644 416, 644 417, 644 418 | 26,28 % |
– v socialno varstvenih zavodih za usposabljanje: Center Dolfke Boštjančič, Zavod dr. M. B. Dornava | 644 406, 644 407, 644 408, 602 401, 602 402, 602 403, 644 405 E0690 | 25,26 % |
– v socialno varstvenih zavodih za usposabljanje: Center za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna, Dom Matevža Langusa Radovljica ter Center za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem | 644 406, 644 407, 644 408, 602 401, 602 402, 602 403 | 19,70 % |
– v zavodih za usposabljanje | 602 402*****, 644 406, 644 407, 644 408 | 17,88 % |
– v zavodih za izobraževanje otrok in mladostnikov z motnjami v razvoju in svetovalnih centrih | 644 409 | 10,40 % |
– v zavodih za rehabilitacijo po pridobljeni možganski poškodbi | 644 405 E0432 | 14,14 % |
– v centrih za korekcijo sluha in govora | 644 409 | 10,40 % |
– podaljšan program bolnišnične rehabilitacije za starejše | 104 305 | 13,37 % |
– v zdraviliški dejavnosti | 104 501, 204 503 | 5,07 % |
– za nemedicinski oskrbni dan v zdraviliški dejavnosti, sobivanje starša ob stacionarnem zdraviliškem zdravljenju otroka in invalida | 104 501, 701 310 | 5,80 % |
– v dejavnosti NIJZ | 246 820, 705 822 | 2,50 % |
* Dodatek se upošteva v višini 30 % (dodatek za pripravljenost).
** V bolnišnični dejavnosti (brez psihiatrije) sredstva za dodatke brez dežurstva znašajo 9,6 %, v bolnišnični dejavnosti psihiatrije pa 10,9 %.
*** Brez dodatkov za dežurno službo – vrednost dodatkov za dežurno službo je opredeljena v Prilogi 13 te uredbe.
**** Razen 104 305 podaljšan program bolnišnične rehabilitacije za starejše.
***** Samo CIRIUS Vipava.
(2) Podlaga za izračun sredstev za dodatke je osnovna plača.
(1) Pri vrednotenju programov in oblikovanju cen storitev se zakonske obveznosti izvajalca vračunajo v vrednost programov oziroma cene zdravstvenih storitev v višini 16,10 % od vračunanih bruto plač v skladu s to uredbo.
(2) Vračunane bruto plače vključujejo sredstva za vračunane osnovne plače iz Priloge 4 te uredbe, vračunana sredstva za delovno dobo iz 78. člena te uredbe, sredstva za dodatke po kolektivni pogodbi iz 79. člena te uredbe in sredstva za redno delovno uspešnost.
(regres, jubilejne nagrade, premija kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja)
(1) Pri vrednotenju programov in oblikovanju cen storitev se sredstva za regres vračunajo v vrednost programov oziroma cene zdravstvenih storitev v višini minimalne plače v tekočem letu na planiranega delavca oziroma v višini sredstev za regres, ki je dogovorjen za javni sektor.
(2) Sredstva za jubilejne nagrade, odpravnine in solidarnostne pomoči se vračunajo v vrednost programov oziroma cene storitev v višini 180,82 eura na planiranega delavca.
(3) Sredstva za premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja se vračunajo v vrednost programov oziroma cene storitev v višini, dogovorjeni v preteklem letu, povečani za koeficient rasti povprečne plače, kot izhaja iz sklepa, ki določa uskladitev minimalne premije dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence.
(dodatek za dvojezičnost)
(1) Izvajalcu se za dodatek za dvojezičnost zagotovi 4 % od vračunane osnovne plače zaposlenih, ki delajo na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost.
(2) Osnova za izračun dodatka za dvojezičnost za program dermatologije, revmatologije, otorinolaringologije, pnevmologije, nevrologije (od 1. 7. 2024), nefrologije, okulistike – presejanje diabetične retinopatije, zdravstvene nege in patronažne zdravstvene nege je 75 % vračunanih bruto plač za te dejavnosti iz pogodbe med Zavodom in izvajalcem.
(3) Na dodatke za dvojezičnost se dodatno obračunajo sredstva za zakonske obveznosti iz 80. člena te uredbe.
(1) Materialni stroški se izračunajo po dogovorjenih normativih iz Priloge 1 te uredbe.
(2) Za programe, za katere standard ni določen, se višina materialnih stroškov izračuna na podlagi materialnih stroškov iz pogodb preteklega leta in v skladu s to uredbo.
(3) Vračunani materialni stroški vključujejo sredstva za obvezno strokovno izpopolnjevanje zdravnikov v višini 159,53 eura na zdravnika, sredstva za nezgodno zavarovanje delavcev in sredstva za investicijsko vzdrževanje.
(4) Sestavni del materialnih stroškov so namenska sredstva za informatizacijo, ki se v kalkulacijah prikazujejo ločeno.
(5) ZD in koncesionarju, ki izvaja koordinacijo preventive in NMP, se zagotovi 111,93 eura za vsak tim splošnega, otroškega in šolskega zdravnika, splošnega zdravnika v socialno varstvenem zavodu, zobozdravnika za odrasle, otroškega in mladinskega zobozdravnika ter zobozdravnika za študente v izpostavi oziroma občini (brez pedontologa) koncesionarja. Navedena sredstva se ob sklepanju pogodb vračunajo v materialne stroške programa zdravstvene vzgoje oziroma vzgoje za ustno zdravje na podlagi stanja na dan 1. januarja tekočega leta, pri čemer se število nosilcev za koordinacijo preventive med letom ne spreminja.
(6) Izvajalec v breme materialnih stroškov zavarovanim osebam zagotavlja oskrbo kroničnih ran s sodobnimi oblogami za nego rane. Če zdravnik na sekundarni ravni zdravstvene dejavnosti predlaga sodobno oblogo za oskrbo kroničnih ran, jo izbrani osebni zdravnik ali izvajalec patronažne dejavnosti upoštevajoč strokovne smernice lahko zamenja z enakovredno drugo sodobno oblogo.
(7) Izvajalec posebej obračunava preparate za fluorizacijo zob v skladu z navodili, ki urejajo beleženje in obračunavanje.
(8) Vračunani materialni stroški v cenah storitev socialno varstvenega zavoda so namenjeni izvajanju storitev zdravstvene nege in rehabilitacije ter vključujejo tudi sredstva za zagotavljanje medicinskih pripomočkov v skladu s pravili, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje, in za kritje drugih materialnih stroškov, potrebnih za izvajanje storitev.
(1) Amortizacija se izračuna na podlagi normativov iz Priloge 1 te uredbe.
(2) Za programe, za katere standard ni določen, se višina amortizacije izračuna na podlagi amortizacije iz pogodb preteklega leta in v skladu s to uredbo.
(1) V pogodbah med izvajalci in Zavodom se za zdravstvene programe določijo naslednje cene:
1. v zdravstveni dejavnosti na primarni ravni za:
– količnik za glavarino in količnik za kurativne in preventivne storitve za dejavnost ambulant splošne in družinske medicine, otroških in šolskih dispanzerjev ter dispanzerjev za ženske,
– visoko ceno količnika za ambulanto splošne medicine v socialno varstvenem zavodu,
– utež v dejavnosti fizioterapije,
– točko za mobilno enoto nujnega reševalnega vozila za tuje zavarovane osebe po zakonodaji Evropske unije in medržavnih pogodbah, evidenčna cena točke za poškodbe po tretji osebi itd.,
– točko v dejavnosti reševalne službe za nenujne reševalne prevoze,
– točko v dejavnosti zobozdravstva,
– točko v ostalih ožjih dejavnostih,
– druge storitve iz Priloge 1 te uredbe;
2. v lekarniški dejavnosti za:
– točko;
3. v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti za:
– točko,
– posege, operacije, primere,
– nemedicinsko oskrbni dan,
– druge storitve iz Priloge 1 te uredbe;
4. v dializni dejavnosti za:
– dializo I (hemodializa kronična),
– dializo II (hemodializa akutna),
– dializo III (hemofiltracija, biofiltracija, hemodiafiltracija, hemoperfuzija, komplicirana bikarbonatna hemodializa),
– dan dialize IV (peritonealna dializa),
– dan dialize V (peritonealna dializa z uporabo IPD),
– dializo VI (kronična dializa CVVHDF),
– dializo VII (hemodiafiltracija na domu);
5. v specialistični bolnišnični dejavnosti za:
a) utež za programe akutne bolnišnične obravnave – SPP
– dodatek k ceni uteži za primer izvajalcev terciarne zdravstvene dejavnosti. Ta se izračuna posebej za terciar I in terciar II, in sicer kot razmerje med načrtovano vrednostjo programa terciarne dejavnosti izvajalca (posebej za terciar I in terciar II) in načrtovanim številom uteži izvajalca;
b) povprečno ceno primera:
– psihiatrična dejavnost (bolnišnična dejavnost psihiatrije, dnevna obravnava, skupnostna psihiatrija, nadzorovana obravnava, obravnava v tuji družini, zdravljenje in rehabilitacija oseb s komorbidnostjo, psihogeriatrija, bolnišnična obravnava otrok in mladostnikov s kemičnimi oblikami zasvojenosti (PAS) in komorbidnimi stanji, obravnava otrok in mladostnikov z nekemičnimi oblikami zasvojenosti in komorbidnimi stanji, obravnava odraslih z nekemičnimi oblikami zasvojenosti in komorbidnimi stanji),
– rehabilitacijska dejavnost,
– rehabilitacija invalidne mladine,
– motnje hranjenja in čustvovanja,
– transplantacija ledvic, srca, kostnega mozga, jeter, roženice, pljuč itd.;
c) bolnišnični oskrbni dan (v nadaljnjem besedilu: BOD) ali nemedicinsko oskrbni dan (v nadaljnjem besedilu: NOD):
– neakutno bolnišnično obravnavo (zdravstvena nega, paliativna oskrba, podaljšano bolnišnično zdravljenje) (BOD),
– rehabilitacijo invalidne mladine (BOD),
– doječe matere (NOD),
– sobivanje ob hospitaliziranem otroku (NOD),
– forenzično psihiatrijo (BOD);
č) druge storitve iz Priloge 1 te uredbe;
6. v zdravstveni dejavnosti socialno varstvenih zavodov za:
– dan najzahtevnejše zdravstvene nege,
– povprečni dan zdravstvene nege, ki vključuje sredstva za nego I, II, III, zdravstveno rehabilitacijo in specialistične storitve,
– povprečno ceno točke za storitve v centrih za korekcijo sluha in govora;
7. v zdraviliški dejavnosti za:
– nemedicinski oskrbni dan,
– točko zdraviliškega zdravljenja.
(2) Za dejavnosti iz prejšnjega odstavka so cene določene po podvrstah zdravstvenih dejavnosti iz šifrantov Zavoda za obračun storitev. Pri določanju cen za dejavnosti, ki so standardizirane, je dopustno 0,1 % odstopanje vrednosti programa na letni ravni posamezne kalkulacije glede na vrednost programa, ki je dogovorjena s kalkulacijo, oziroma 10 % odstopanje pri ceni storitve do 0,5 eura (maksimalno 1 cent), 2,5 % odstopanje pri ceni storitve nad 0,5 eura do 1 euro, 1 % odstopanje pri ceni storitve nad 1 do 2 eura ter 0,5 % odstopanje pri ceni storitve nad 2 eura.
(3) Cene iz prvega odstavka tega člena se določijo za šest mesecev vnaprej s poračunom morebitne razlike v ceni v naslednjem šestmesečnem obdobju.
(določanje vrednosti programov v pavšalu)
(1) Ne glede na prejšnji člen izvajalci obračunavajo Zavodu naslednje programe v pavšalu:
1. glavarina za dejavnost ambulant splošne in družinske medicine, otroških in šolskih dispanzerjev ter dispanzerjev za ženske, pavšal za boljšo dostopnost do izbranega osebnega zdravnika, turistične ambulante, program zdravstvene vzgoje, vključno s ZVC in iCKZ, služba NMP in dežurne službe, program centrov za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, del preventivnih programov DORA, SVIT in ZORA, DPOR, 20 % programa dispanzerjev za mentalno zdravje, ki se organizacijsko in vsebinsko povezujejo na geografskem območju z vzpostavljenimi novimi CDZOM, družinska obravnava za zdrav življenjski slog, program CDZOM in CDZO 1 leto od ustanovitve centra,
2. vzgoja za ustno zdravje, dežurna služba v zobozdravstvu, program zobozdravstvene obravnave varovancev s posebnimi potrebami,
3. zdravljenje Fabryeve bolezni, medicina dela prometa in športa, subspecialistični ambulantni timi za obravnavo otrok in mladostnikov s kompleksnejšimi motnjami in kombiniranimi stanji, subspecialistični ambulantni gerontopsihiatrični tim, prednostna obravnava otrok in mladostnikov s težavami v duševnem zdravju na terciarni ravni (UKC Ljubljana, UKC Maribor in Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana),
4. UC: EHP, triaža in administrativni sprejem, enota za opazovanje in nadzor, dispečerska služba zdravstva,
5. pavšal za vzpostavitev in vodenje nacionalnih evidenc in registrov,
6. dežurna služba v lekarniški dejavnosti,
7. mesečni pavšali za dejavnost NIJZ,
8. dodatek za dvojezičnost,
9. diagnostične preiskave vzorcev tkiv in krvi v tujini, vključno s stroški pošiljanja vzorcev prek hitre pošte v tujino,
10. zdravstveno varstvo obsojencev in pripornikov,
11. ambulanta specializanta družinske medicine, maksimalno šest mesecev od vzpostavitve ambulante.
(2) Če je izvajalec začel ali končal z izvajanjem programa med mesecem, mu za ta mesec pripada sorazmerni del pavšala.
(dodatek za obravnavo gluhe zavarovane osebe)
Za zdravstveno obravnavo gluhe zavarovane osebe, ki potrebuje tolmača, izvajalec Zavodu zaračuna storitev dodatek za obravnavo gluhe zavarovane osebe. Vrednost storitve se določi v skladu s Tarifo za tolmače slovenskega znakovnega jezika (Uradni list RS, št. 106/12, 167/21 in 53/22).
(ločeno zaračunljivi materiali in storitve)
(1) Izvajalec lahko poleg materialnih stroškov iz 83. člena te uredbe, glede na zdravstveno dejavnost, ki jo opravlja, posebej zaračunava:
1. standardno kovino za zobozdravstvene storitve v skladu s pravili, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje,
2. materiale in elemente pri zobnoprotetični rehabilitaciji s pomočjo zobnih vsadkov – implantološka kirurgija (vrsta in podvrsta zdravstvene dejavnosti 215 224, 442 116, 403 112, 406 114),
3. materiale in elemente pri zobnoprotetični rehabilitaciji s pomočjo zobnih vsadkov – implantološka protetika (vrsta in podvrsta zdravstvene dejavnosti 405 113),
4. konfekcijske elemente za fiksne ortodontske aparate,
5. ICT, HBS-Ag, test na toksoplazmozo in test na okužbo HIV pri izbranem ginekologu in v dejavnosti ginekologije (vrsta in podvrsta zdravstvene dejavnosti 206 209),
6. preiskave brisov pri ženskah (Papanicolau – kurativa in preventiva) pri izbranem ginekologu,
7. meritev nuhalne svetline in dvojni presejalni test (laboratorijske preiskave PAPP-A in prosti HCG, opravljene skupaj z meritvijo nuhalne svetline) do 14. tedna nosečnosti pri izbranem ginekologu, v primeru, da storitev in preiskavo izvajalec zagotovi v breme svojih stroškov. Meritev nuhalne svetline lahko kot LZM Zavodu zaračuna tudi izvajalec v javni mreži, ki je storitev dejansko opravil,
8. četverni presejalni test (AFP, hCG.uE3, Inhibin A in BIP), če je prvi obisk nosečnice pri izbranem ginekologu po 14. tednu nosečnosti,
9. preiskavo na streptokok B za nosečnice pri izbranem ginekologu,
10. pri nosečnicah testi PCR na spolno prenosljive bolezni in serološke preiskave na hepatitis B pri izbranem ginekologu ter neinvazivni presejalni testi ppcDNA v dejavnosti klinične genetike (213 222),
11. v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti gastroenterologije in endoskopije: hemostazni klip, držalo za klipe, fleksibilno injekcijsko iglo za endoskop, ligacijsko zanko, aplikator za ligacijsko zanko, tuš označevalec za velike polipe, tumorje (SPOT), polipektomijske zanke (zanke za endoskopsko operativno odstranjevanje polipov). Polipektomijske zanke lahko izvajalci Zavodu zaračunajo posebej tudi v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti s področja ambulantne kirurgije, kjer se v okviru proktologije izvajajo tudi storitve kolonoskopije in nimajo posebej opredeljene dejavnosti gastroenterologije in endoskopije,
12. v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti gastroenterologije: Kultura in antibiogram Helicobacter pylori po dveh neuspešnih poiskusih zdravljenja okužbe,
13. v dejavnosti urologije (vrsta in podvrsta zdravstvene dejavnosti 139 301 in 239 257): diagnostično sredstvo za izvedbo fotodinamične diagnostike oziroma florescentne cistoskopije s hexaminolevulinatom pri odkrivanju in zdravljenju raka sečnega mehurja, ki se izvede na osnovi mejnega citološkega izvida,
14. material za oskrbo (prebrizgavanje) podkožne valvule (porta) pri onkoloških pacientih (po potrjeni diagnozi z ustreznim laboratorijskim izvidom histopatologije na vrstah in podvrstah zdravstvene dejavnosti: 202 204, 202 268, 210 219, 234 251, 241 279, 207 213, 209 215),
15. nadzorne kužnine na prisotnost večkratno odpornih mikroorganizmov,
16. CBCT slikanje in CBCT odčitavanje v specialistični zobozdravstveni dejavnosti (vrsta in podvrsta zdravstvene dejavnosti 215 224, 401 110, 402 111, 403 112, 405 113, 406 114, 442 116),
17. direktna imunoflorescenčna preiskava kože za diagnostično potrditev ob kliničnem sumu na avtoimunske bulozne kožne bolezni, avtoimunske bolezni vezivnega tkiva in vaskulitise s kožno prizadetostjo (DIF kože); preiskava se kot LZM lahko obračuna v specialistični zunajbolnišnični dermatološki dejavnosti, v okviru 1 tima največ desetkrat letno,
18. presejalni test za neinvazivno določitev plodovega genotipa RHD iz periferne krvi RhD negativnih nosečnic, kot določa pravilnik, ki ureja transfuzijske preiskave in postopke ob transfuziji,
19. histopatološke preiskave v dejavnosti zobozdravstvo za odrasle po odstranitvi obzobnih lezij brez ekstrakcije ali po ekstrakciji,
20. krvne in/ali imunološke preiskave ter mikrobiološke preiskave (presejanje latentne okužbe z mikobakterijo tuberkuloze in okužbe z virusi hepatitisa B in C, Quantiferon TB Gold in preiskave punktata sklepa) v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti revmatologije (vrsta in podvrsta zdravstvene dejavnosti 232 249),
21. odvzem brisa za potrditev okužbe z virusom SARS-CoV-2,
22. neposredno dokazovanje nukleinske kisline SARS-CoV-2,
23. odvzem brisa SARS-CoV-2 in HAGT,
24. odvzem brisa in enostavni test na virus SARS-CoV-2 z metodo verižne reakcije s polimerazo (bolnišnice, ki imajo dovoljenje in izvajajo enostavne teste na virus SARS-CoV-2 z metodo verižne reakcije s polimerazo),
25. v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti pnevmologije (vrsta in podvrsta zdravstvene dejavnosti 229 239): alergeni za podkožno imunoterapijo,
26. v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti dermatologije (vrsta in podvrsta zdravstvene dejavnosti 203 206): mikrobiološke preiskave pred uvedbo sistemske terapije,
27. v specialistični zunaj bolnišnične dejavnosti infektologije predizpostavitvena zaščita pred HIV (HBS-Ag -preiskava za dokaz virusnega hepatitisa in testiranje na HIV),
28. v ambulantah družinske medicine določitev vrednosti vitamina B12 in določitev vrednosti folne kisline,
29. serološke preiskave na boreliozo za izvajalce v specialističnih zunajbolnišničnih dejavnostih, ki izvedejo ambulantno zdravljenje borelioze na podlagi napotnice izbranega zdravnika zavarovane osebe,
30. PCR trojni testi RSV, INF A/B, SARS-CoV-2 (izvajalec UKC Ljubljana, Pediatrična klinika).
(2) ZD, koncesionar, socialno varstveni zavod, ki je izvajalec splošne in družinske ambulante oziroma otroškega ali šolskega dispanzerja, ter bolnišnica za programe splošnih ambulant, ginekoloških dispanzerjev, ginekoloških ambulant, ambulant za bolezni dojk lahko posebej zaračunava tudi:
1. serološke preiskave na boreliozo,
2. testiranje HIV v skladu s priporočili, ki jih izda ministrstvo,
3. histopatološke preiskave,
4. citološke preiskave punktata dojke (vrsta in podvrsta zdravstvene dejavnosti 202 204, 206 209, 206 210, 206 263, 228 238, 231 246, 234 251, 235 252, 306 007),
5. tumorske markerje za dejavnost bolezni dojk (vrsta in podvrsta zdravstvene dejavnosti 206 209, 206 210, 206 263),
6. TSH, FT3 in FT4 (vrsta in podvrsta zdravstvene dejavnosti 302 001, 302 002, 327 009, 327 013),
7. določitev PSA v skladu s strokovnimi priporočili. Preiskavo lahko izvajajo le verificirani laboratoriji iz seznama, ki ga je pripravilo ministrstvo (vrsta in podvrsta zdravstvene dejavnosti 302 001, 327 009, 302 002),
8. HPV testiranje v skladu s smernicami za celostno obravnavo žensk s predrakavimi spremembami materničnega vratu v ginekološki dejavnosti (vrsta in podvrsta zdravstvene dejavnosti 306 007),
9. laboratorijske preiskave za nadzor pacienta zaradi vnetne revmatične bolezni med zdravljenjem z imunomodulirajočimi zdravili pri izbranem osebnem zdravniku (hemogram in DKS, kreatinin, AST, ALT, albumin, preiskave seča). Preiskave se izvajajo v skladu s Prilogo 8 te uredbe,
10. hitre teste za določanje povzročiteljev infekcij (streptokok A, specifični in nespecifični Mono test, vrsta in podvrsta zdravstvene dejavnosti 302 001, 302 002, 327 009, 327 013),
11. preiskavo NT pro BNP za odkrivanje srčnega popuščanja (302 001, 302 064, 302 067, 302 002, 327 009, 327 011, 327 013, 327 065) od 1. 7. 2024.
(3) Bolnišnica za program ginekoloških ambulant ter ambulant za bolezni dojk lahko kot LZM obračunava le tumorske markerje za dejavnost bolezni dojk in test na okužbo HIV v specialistični ambulantni dejavnosti ginekologije.
(4) Bolnišnica načrtuje sredstva za citološke in patohistološke preiskave v odstotku od vračunanih sredstev za materialne stroške v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti, ki se načrtuje v točkah (vključno s funkcionalno diagnostiko) ali storitvah (dermatologija, revmatologija, otorinolaringologija, pnevmologija, nefrologija), in sicer:
Naziv ter vrsta in podvrsta zdravstvene dejavnosti | % materialnih stroškov |
Dermatologija | 203 206 | 24,21 % |
Ginekologija | 206 209 | 64,67 % |
Infektologija | 208 214 | 1,59 % |
Internistika | 209 215 | 17,84 % |
Kirurgija | 234 251 | 23,40 % |
Maksilofacialna kirurgija | 215 224 | 5,18 % |
Okulistika | 220 229 | 1,18 % |
Onkologija | 210 219 | 12,83 % |
Otorinolaringologija | 223 232 | 27,92 % |
Pediatrija | 227 237 | 7,85 % |
Pnevmologija | 229 239 | 16,14 % |
Revmatologija | 232 249 | 6,07 % |
Urologija | 239 257 | 105,75 % |
Bolezni dojk | 206 210 | 80,83 % |
Gastroenterologija | 205 208 | 105,51 % |
Tireologija | 249 217 | 3,46 % |
Nefrologija | 216 264 | 17,60 % |
(5) Citološke in patohistološke preiskave iz prejšnjega odstavka bolnišnica zaračunava kot ločeno zaračunljive zdravstvene storitve po ceni točke, ki je enaka ceni za Q0033.
(6) Zavod določi zdravila za seznam A v skladu s pravilnikom o razvrščanju zdravil na listo.
(7) Izvajalci posebej zaračunavajo zdravila iz seznama A in seznama B v skladu s podatki v CBZ.
(8) Bolnišnica posebej zaračunava zdravila na recept iz pozitivne liste izdane v okviru programa brezšivne skrbi. Izdaja in obračun zdravil sta enaka kot v lekarni.
(9) Izvajalci zdraviliškega zdravljenja in koncesionarji, ki imajo podeljeno koncesijo na področju gastroenterologije, lahko Zavodu zaračunajo tudi varnostno hospitalizacijo (po ceni NOD in za en dan oskrbo na negovalnem oddelku – storitev 11416 iz šifrantov Zavoda za obračun storitev), ki je potrebna pri izvajanju nekaterih specialističnih ambulantnih storitev.
(10) Socialno varstveni zavod lahko posebej zaračunava infuzijske sisteme, i.v. kanile, komplete za dekolonizacijo ter zdravila iz seznama A, ki jih predpiše zdravnik specialist, ki dela na podlagi pogodbe s socialno varstvenim zavodom.
(11) Lekarna Zavodu posebej zaračunava zdravila in živila s pozitivne liste ter zdravila za nadomestno zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog. Lekarna v okviru priprave metadona v obliki raztopine zmešane s sadnim sokom Zavodu zaračuna sok, plastenko, signaturo ter konzervans za sok, in sicer po cenah, ki ne smejo preseči cen iz Priloge 3 te uredbe.
(12) NIJZ Zavodu posebej zaračunava cepiva v skladu s sprejetim letnim programom cepljenja in zaščite z zdravili. NIJZ kot LZM Zavodu zaračunava tudi testerje za ugotavljanje prikrite krvavitve v blatu.
(13) ZTM Zavodu posebej zaračunava zdravila iz plazme, pridobljene v Republiki Sloveniji, po ceni zdravila, ki ni višja od cene zdravila, za katero predhodno pridobi soglasje ministrstva. Pri oblikovanju cene, za katero pridobi predhodno soglasje ministrstva, ZTM upošteva naslednje stroške:
‒ strošek priprave plazme, pridobljene v Republiki Sloveniji, za namen predelave v zdravila,
‒ strošek predelave plazme v zdravila ter
‒ stroške shranjevanja in razdeljevanja teh zdravil bolnišnicam na podlagi razdelilnika, ki ga pripravi ministrstvo za vsako leto posebej.
(14) Sredstva za program preskrbe s krvnimi komponentami in za storitve preskrbe s krvjo iz Priloge 1 te uredbe Zavod valorizira skladno z določili te uredbe. ZTM cene za krvne komponente in storitve preskrbe s krvjo spreminja z indeksom rasti načrtovanih sredstev iz prejšnjega stavka.
(15) Za programe, ki so plačani v pavšalu, izvajalec Zavodu ne sme zaračunavati LZM, razen v primerih, kjer je to določeno z navodili, ki urejajo beleženje in obračunavanje.
(posebnosti v zvezi z ločeno zaračunljivim materialom in storitvami)
Naslednji izvajalci lahko Zavodu posebej obračunajo:
1. Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – SOČA: polnjenje baklofenske črpalke. Če se v pogodbenem letu pojavi potreba po dodatnih reimplantacijah, Zavod vsako nadaljnjo reimplantacijo odobri na podlagi pisnega zahtevka, in sicer isti dan oziroma najpozneje naslednji dan po prejemu zahtevka. Odobritev je v pisni obliki,
2. Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – SOČA: reimplantacija stimulatorja v nevromodulacijskem programu. Če se v pogodbenem letu pojavi potreba po dodatnih reimplantacijah stimulatorjev, Zavod vsako nadaljnjo reimplantacijo odobrava na podlagi pisnega zahtevka, in sicer isti dan oziroma najpozneje naslednji dan po prejemu zahtevka. Odobritev je podana v pisni obliki,
3. Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – SOČA: pripomočki za nadomestno komunikacijo,
4. Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik in Pediatrična klinika UKC Ljubljana: zdravila za ambulantno zdravljenje tuberkuloze (antituberkulotiki).
(posebnosti pri oblikovanju cen)
(1) Cene, oblikovane po tej uredbi, in določene s pogodbo med izvajalcem in Zavodom, se uporabljajo tudi za obračun storitev za tuje zavarovane osebe po zakonodaji Evropske unije in meddržavnih pogodbah, za begunce, za osebe, za katere se stroški zdravljenja krijejo iz državnega proračuna (npr. nezavarovane osebe) ter za obračun storitev med izvajalci, ki imajo sklenjeno pogodbo z Zavodom.
(2) Cene storitev izvajalca, ki opravlja storitve za drugega izvajalca, ki se zagotavljajo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, odobri minister, pristojen za zdravje. Pri tem se upoštevajo enaki kalkulativni elementi za oblikovanje cen, kot se uporabljajo za pogodbene izvajalce Zavoda.
(3) Cene presejalnih kolonoskopij, presejalnih terapevtskih kolonoskopij, delnih kolonoskopij, operativnih kolonoskopij in presejalnih patohistoloških preiskav izvedenih v okviru programa SVIT se revalorizirajo z indeksom spreminjanja vrednosti točke za specialistično zunajbolnišnično dejavnost gastroenterologije in endoskopije iz Priloge 1 te uredbe.
(4) Cena dihalnih testov in cena odvzema organov pri posameznem donorju iz Priloge 1 te uredbe ter sredstva za izvajanje podpornih aktivnosti zdravstveno vzgojnih centrov iz Priloge 16 te uredbe se revalorizirajo pri pripravi nove uredbe enkrat letno v skladu z revalorizacijo materialnih stroškov in to uredbo.
(5) Cena storitve ESWL iz Priloge 1 te uredbe se usklajuje skladno z revalorizacijo materialnih stroškov v skladu z določbami te uredbe.
(6) Cena transplantacije vključuje tudi stroške odvzema organov pri posameznem donorju v višini iz Priloge 1 te uredbe, ki jo izvajalec transplantacije krije bolnišnicam, ki izvede eksplantacijo. Nosilec oziroma izvajalec transplantacije krije tudi stroške priprave na transplantacijo, če je opravljena pri drugem izvajalcu, v višini, ki je vračunana v ceni transplantacije. Cenik določi izvajalec transplantacij.
(7) Cena poroda vključuje tudi strošek protibolečinske terapije.
(8) Če so za posamezne ambulantne storitve v tej uredbi določene cene storitev, mora izvajalec te storitve v celoti načrtovati, evidentirati in obračunavati po cenah iz te uredbe.
(9) Cene storitev zdraviliškega zdravljenja vključujejo sredstva za kritje stroškov za vsa zdravila ter za druge pripomočke, ki jih izvajalci zdraviliškega zdravljenja morajo zagotavljati pri stacionarnem zdraviliškem zdravljenju zavarovanih oseb. Za zavarovane osebe napotene na zdraviliško zdravljenje izvajalci zdraviliškega zdravljenja zaračunajo Zavodu storitve NMP po ceni točke zdraviliškega zdravljenja.
(10) Če izvajalec ne zagotovi s kalkulacijo določenega kadra, se mu za manjkajoči kader zmanjšajo vračunana sredstva. Zagotavljanje kadra se ugotavlja ob sklenitvi pogodbe in na dan 1. 7. Določba se uporablja v:
1. razvojnih ambulantah z vključenim centrom za zgodnjo obravnavo (če izvajalec ne pridobi vsega načrtovanega kadra, se mu za manjkajoči kader zniža financiranje kadra in obseg programa),
2. iCKZ,
3. CDZOM,
4. ambulantni obravnavi v okviru CDZO,
5. skupnostni psihiatrični obravnavi v okviru CDZO,
6. subspecialističnih ambulantnih timih za obravnavo otrok in mladostnikov s kompleksnejšimi motnjami in kombiniranimi stanji,
7. psihogeriatriji.
(11) Izvajalcu iz 3. do 5. točke prejšnjega odstavka se za manjkajoči kader zniža financiranje, obseg programa in sorazmerno z znižanim obsegom programa tudi materialni stroški in amortizacija.
(12) Sredstva za laboratorijske preiskave, ki jih opravlja izvajalec, so vključena v ceno storitev in se ne obračunavajo posebej. V breme Zavoda je možno obračunati laboratorijske storitve v skladu z določbami te uredbe.
(13) Kemične in biokemične laboratorijske storitve si izvajalci med seboj obračunajo po evidenčni ceni točke za laboratorijske storitve, ki je določena v kalkulacijah za delo ambulant, diagnostične mikrobiološke preiskave po vrednosti točke kot jo potrjuje ministrstvo, ostale laboratorijske storitve pa po povprečni ceni točke za specialistično zunajbolnišnično dejavnost internistike, ki je dogovorjena v pogodbi z Zavodom.
(14) Storitve zobozdravstvenega rentgena si izvajalci med seboj obračunavajo po veljavni ceni točke. Število točk na preiskavo si izvajalci med seboj obračunavajo v skladu s šifranti Zavoda za obračun zdravstvenih storitev.
(15) Cene magistralnih zdravil se oblikujejo tako, da se obračuna nabavna vrednost porabljenih sestavin, materiala, zaščitnih sredstev, vode, elementov ovojnine in vrednost opravljenih storitev.
(16) Končne cene zdravil iz plazme, pridobljene v Republiki Sloveniji, morajo biti stroškovno utemeljene in ne smejo presegati cen, za katera ZTM predhodno pridobi soglasje ministrstva.
(17) Cene LZM in storitev v tej uredbi veljajo in se uporabljajo v medsebojnih poslovnih odnosih izvajalcev ter med izvajalci in Zavodom.
(18) Zdravila in živila iz pozitivne liste, zdravila iz seznama A in seznama B ter zdravila za nadomestno zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, se zaračunavajo po nabavni ceni, ki ne sme biti višja od cene zdravila ali živila za obračun ali največ do najvišje priznane vrednosti, ko je ta določena, zdravila za ambulantno zdravljenje tuberkuloze, cepiva in zdravila iz plazme pridobljene v Republiki Sloveniji pa po ceni iz te uredbe.
(19) Če izvajalec za zdravila in živila iz prejšnjega odstavka tega člena ter za LZM z dobaviteljem dogovori nižje cene, kot so določene s predpisi ali s to uredbo, Zavodu navedeno zaračuna po dogovorjenih nižjih cenah.
(1) Za opravljene storitve mobilnih enot nujnih reševalnih vozil izvajalec Zavodu izstavi evidenčni obračun po ceni, ki predstavlja 2,5–kratno ceno točke za nenujne reševalne prevoze s spremljevalcem, določene v Prilogi 1 te uredbe. Evidenčni obračun vključuje tudi startnino v višini 30 točk. Po tej ceni izvajalec obračuna tudi storitve mobilnih enot nujnih reševalnih vozil za osebe, zavarovane po mednarodnih sporazumih v skladu z evropskim pravnim redom ter bilateralnimi sporazumi o socialni varnosti.
(2) Za določitev kilometrov, ki so podlaga za obračun opravljenih reševalnih prevozov v točkah, se uporablja aplikacija Google zemljevidi oziroma dejanska razdalja, če jo izvajalec prevoza verodostojno dokaže. Aplikacija Google zemljevidi se uporablja tudi v vseh drugih primerih, ko je obračun povezan z razdaljo (npr. v dejavnosti patronažne zdravstvene nege in nege na domu). V primeru dokazanih nepravilnosti v aplikaciji Google zemljevidi, izvajalec in Zavod sporazumno določita drugačno število kilometrov posamezne poti. Pri tem se upošteva število kilometrov po najhitrejši (in ne po najkrajši) poti.
(vrednotenje programa zdravstvene vzgoje in integriranih centrov za krepitev zdravja)
(1) Finančna sredstva, ki jih izvajalec prejme za iCKZ, so namenjena za izvajanje programov in zagotavljanje materialnih stroškov.
(2) Materialni stroški zajemajo tudi stroške dodatnega kadra za izvajanje programa za krepitev zdravja, za izvajanje komunikacijskih oziroma medijskih aktivnosti iCKZ-jev, za nakup didaktičnih pripomočkov oziroma orodij za izvajanje nemedikamentoznih obravnav, materialne stroške za delovanje iCKZ ter stroške za medkulturno mediacijo.
(vrednotenje programa SVIT)
NIJZ se za izvajanje programa SVIT zagotovijo sredstva za upravljanje, vabljenje in testiranje na prikrito krvavitev v blatu ter za stroške testnih kompletov po cenah iz Priloge 16 te uredbe.
(vrednotenje terciarne zdravstvene dejavnosti)
Terciarna zdravstvena dejavnost se vrednoti na podlagi meril in programa iz 19. točke posebnih usmeritev za načrtovanje programa te uredbe in se obračuna kot dodatek k ceni.
(načrtovanje sredstev za program terciar I in terciar II)
(1) Izhodiščna načrtovana sredstva za program terciarne dejavnosti znašajo:
Planirana sredstva v tisoč EUR v izhodiščnih cenah 2024* |
IZVAJALEC | Terciar I | Terciar II | SKUPAJ |
UKC Ljubljana | 22.462 | 96.266 | 118.728 |
UKC Maribor | 7.839 | 24.435 | 32.274 |
Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik | 1.713 | 3.423 | 5.136 |
Onkološki inštitut Ljubljana | 2.266 | 9.543 | 11.809 |
Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana | 2.529 | 1.258 | 3.786 |
Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča | 1.059 | 3.898 | 4.958 |
NIJZ | 639 | 0 | 639 |
SKUPAJ | 38.507 | 138.823 | 177.330 |
* V sredstvih ni vključeno boljše vrednotenja programov iz 97. člena te uredbe in širitve iz 98. člena te uredbe.
(2) Stomatološka klinika UKC Ljubljana vključi sredstva za program terciarne zdravstvene dejavnosti v ceno točke za storitve, in sicer v višini 10 % svojega celotnega prihodka (brez sredstev za LZM in sredstev za terciar).
(vrednotenje zdravstvene nege v socialno varstvenih zavodih)
(1) Ne glede na spremembo obsega in strukture zdravstvene nege pri posameznem socialno varstvenem zavodu med letom se pogodbena cena storitev ne spremeni. Sprememba se upošteva kot osnova za izračun pogodbene cene storitev v naslednjem letu.
(2) Izvajalci domskega varstva v varstveno delovnih centrih za kategorizacijo oskrbovancev po zahtevnosti zdravstvene nege uporabljajo metodologijo Merila za razvrščanje oskrbovancev po zahtevnosti zdravstvene nege v delu, ki se nanaša na posebne socialno varstvene zavode in enote domov za starejše za posebne oblike varstva. Vrednotenje storitev se izvaja na podlagi izvedene kategorizacije oskrbovancev skladno z metodologijo in v višini, določeni za posamezno vrsto zdravstvene nege za splošne socialno varstvene zavode tipa B in varstveno delovne centre (domsko varstvo).
(3) Pri načrtovanju, evidentiranju in obračunavanju storitev zdravstvene nege v dnevnih centrih se kot planska obračunska enota storitev v socialno varstvenih zavodih upoštevajo dnevi zdravstvene nege I.
(boljše vrednotenje programov)
(1) Za boljše vrednotenje programov se z namenom povečanja kakovosti obravnave, dostopnosti in kadrovske okrepitve zagotovi dodatna sredstva, in sicer:
Zap. št. | Program | Izvajalec | Obseg | Dod. sred. | Dod. sred. |
letna raven | 2024 |
1 | Centri za duševno zdravje – plačevanje na podlagi opravljenih storitev in znižanje normativa | | | 1.718.692,40 | 859.346,20 |
2 | Specialna fizioterapevtska obravnava | | | 223.565,00 | 111.782,50 |
3 | Zobozdravstvo – snemna protetika – primarni nivo | Izvajalci v zobozdravstvu | | 763.256,00 | 381.628,00 |
4 | Nov LZM – določitev vrednosti NT-proBNP za opredelitev srčnega popuščanja – v ambulantah družinske medicine in pediatrije | | | 1.000.000,00 | 500.000,00 |
5 | Zobozdravstvo primarni nivo – dodatek za strojno širjenje koreninskih kanalov | Izvajalci v zobozdravstvu | | 761.282,00 | 380.641,00 |
6 | Program izrezanja benigne tvorbe kože in podkožnega tkiva / destrukcija benigne kožne tvorbe (brez kiretaže) v dermatologiji | Vsi izvajalci | | 209.240,00 | 156.930,00 |
7 | Določene specialistično ambulantne dejavnosti – dodatna sredstva iz naslova povišanja cene prvih pregledov na 30 % | | | 2.630.347,00 | 2.630.347,00 |
8 | Specialistična zunajbolnišnična dejavnost nevrologije – nov model plačevanja | | | 1.518.414,11 | 759.207,06 |
9 | Specialistična zunajbolnišnična dejavnost nefrologije – nov model plačevanja | | | 3.294.235,00 | 1.647.117,50 |
10 | Register endoprotetike – dodatna 2 administrativno tehnična delavca | Ortopedska bolnišnica Valdoltra | 2 ATK | 58.150,00 | 58.150,00 |
11 | Dodaten kader v dejavnosti invalidne mladine | Bolnišnica za otroke Šentvid pri Stični | | 200.000,00 | 200.000,00 |
12 | Transport kritično bolnih otrok in nujni transport bolnih novorojenčkov v Sloveniji – povečanje terciarnih sredstev | UKC Ljubljana, Pediatrična klinika | | 349.593,23 | 349.593,23 |
13 | Projekt MZ spremljanja obremenjenosti nosilcev zdr. dejavnosti | | | 1.000.000,00 | 750.000,00 |
| SKUPAJ | | | 13.726.774,74 | 8.784.742,49 |
(2) Veljavnost ukrepov iz tabele v predhodnem odstavku je razvidna iz razmerja med sredstvi v koledarskem letu 2024 in sredstvi na letni ravni.
(1) Za širitve programov oziroma uvajanje novih terapij pri zdravljenju in plačila na podlagi dejanske realizacije se z namenom povečane dostopnosti do zdravstvenih storitev in odprave oziroma skrajševanja čakalnih dob zagotovi dodatna sredstva, in sicer:
Zap. št. | Program | Izvajalec | Obseg | Dod. sred. | Dod. sred. |
letna raven | 2024 |
Nova | Osnovna zdravstvena dejavnost | | | |
1 | Antikoagulantna ambulanta na primarni ravni – uvedba novih storitev | Vsi izvajalci | | 1.359.000,00 | 679.500,00 |
2 | Nenujni reševalni prevozi s spremljevalcem in ostali sanitetni prevozi – plačilo po realizaciji | Vsi izvajalci | | 13.100.000,00 | 13.100.000,00 |
3 | Ambulante specializantov družinske medicine | Vsi izvajalci | 15 | | 1.229.110,44 | 614.555,22 |
4 | Služba NMP -– uvedba srečevalnega sistema in prestrukturiranje programov DS | Izvajalci službe NMP | Priloga 16 3a | | 5.090.301,33 | 3.817.725,99 |
5 | Triaža v SUC | ZD Domžale, ZD Grosuplje in ZD Ivančna gorica, ZD Črnomelj, ZD Litija | 5 | timov | 1.068.716,60 | 801.537,45 |
6 | Razvojno-implementacijski tim za upravljanje programa ZDAJ za otroke, mladostnike in študente | | | | 700.000,00 | 350.000,00 |
7 | Družinska obravnava za zdrav življenjski slog, pediatrični tim (327 011 E0756) | ZD Metlika | 1 | tim | 65.818,88 | 32.909,44 |
8 | UC enota za bolezni | SB Ptuj | | | 142.836,18 | 142.836,18 |
9 | UC enota za poškodbe | SB Ptuj | | | 498.671,42 | 498.671,42 |
10 | Otroški in šolski dispanzer | ZD Nova Gorica | 1 | tim | 168.016,20 | 84.008,10 |
11 | Fizioterapija | | 25 | timov | 1.179.661,25 | 884.745,94 |
12 | Dispanzer za mentalno zdravje – psiholog | ZD Črnomelj | 1 | tim | 53.634,80 | 26.817,40 |
13 | Dispanzer za mentalno zdravje | ZD Cerknica | 0,24 | tima | 12.872,35 | 6.436,18 |
14 | Dispanzer za mentalno zdravje – logoped | ZD Kamnik | 0,75 | tima | 40.226,10 | 20.113,05 |
15 | Dispanzer za mentalno zdravje – psiholog | ZD Metlika | 0,5 | tima | 26.817,40 | 13.408,70 |
16 | Dispanzer za mentalno zdravje – logoped | ZD Novo mesto | 1 | tim | 53.634,80 | 26.817,40 |
17 | Dispanzer za mentalno zdravje – logoped | ZD Vrhnika | 1 | tim | 53.634,80 | 26.817,40 |
18 | Klinična psihologija | ZD Krško | 1 | tim | 85.824,91 | 42.912,46 |
19 | Dispanzer za mentalno zdravje – logoped | ZD Logatec | 1 | tim | 53.634,80 | 26.817,40 |
20 | Dispanzer za mentalno zdravje – psiholog | ZD Logatec | 0,5 | tima | 26.817,40 | 13.408,70 |
21 | Dispanzer za mentalno zdravje – logoped, psiholog | ZD Litija | 1,1 | 0,7 tima logoped, 0,4 tima psiholog | 58.998,28 | 29.499,14 |
22 | Klinična psihologija | ZD Laško | 1 | tim | 85.824,91 | 42.912,46 |
23 | Klinična psihologija | ZD Novo mesto | 1 | tim | 85.824,91 | 42.912,46 |
24 | Klinična psihologija | Psihiatrična bolnišnica Begunje | 0,53 | tima | 45.487,20 | 22.743,60 |
25 | Dispanzer za mentalno zdravje – logoped | ZD Dravograd | 0,1 | tima | 5.363,48 | 2.681,74 |
26 | Klinična psihologija | ZD Litija | 1 | tim | 85.824,91 | 42.912,46 |
27 | Klinična psihologija | ZD Koper | 1 | tim | 85.824,91 | 42.912,46 |
28 | Psihiatrija | ZD Celje | 0,5 | tima | 64.822,87 | 32.411,44 |
29 | Psihiatrija | ZD Koper | 1 | tim | 129.645,73 | 64.822,87 |
30 | Psihiatrija | ZD Gornja Radgona | 0,7 | tima | 90.752,01 | 45.376,01 |
31 | Pedopsihiatrija | Osnovno zdravstvo Gorenjske | 0,5 | tima | 67.443,06 | 33.721,53 |
32 | Pedopsihiatrija | ZD Piran | 0,66 | tima | 89.024,83 | 44.512,42 |
33 | Pedopsihiatrija | ZD Gornja Radgona | 0,5 | tima | 67.443,06 | 33.721,53 |
34 | Bolnišnična psihiatrija; primer v dnevni oskrbi | Psihiatrična bolnišnica Begunje | 80 | primerov | 244.332,80 | 122.166,40 |
35 | Razvojna ambulanta z vključenim centrom za zgodnjo obravnavo | SB Slovenj Gradec | 0,4 | tima | 232.080,41 | 116.040,21 |
36 | Razvojna ambulanta z vključenim centrom za zgodnjo obravnavo | ZD Domžale | 0,5 | tima | 290.100,51 | 145.050,26 |
37 | Razvojna ambulanta z vključenim centrom za zgodnjo obravnavo | ZD Litija | 0,2 | tima | 116.040,20 | 58.020,10 |
38 | Razvojna ambulanta z vključenim centrom za zgodnjo obravnavo | ZD Postojna | 0,7 | tima | 406.140,72 | 203.070,36 |
39 | Razvojna amb. z vklj. centrom za zgodnjo obravnavo | ZD Celje | 1 | tim | 580.201,02 | 290.100,51 |
40 | Razvojna amb. z vklj. centrom za zgodnjo obravnavo | ZD Kočevje | 0,5 | tim | 290.100,51 | 145.050,26 |
41 | Razvojna amb. z vklj. centrom za zgodnjo obravnavo | ZD Maribor | 1 | tim | 580.201,02 | 290.100,51 |
42 | Razvojna amb. z vklj. centrom za zgodnjo obravnavo | Stara gora (SB Nova Gorica) | 1 | tim | 580.201,02 | 290.100,51 |
43 | Ambulanta družinske medicine | Občina Pesnica | 1 | tim | 210.153,08 | 157.614,81 |
44 | Ambulanta družinske medicine | Občina Poljčane | 0,76 | tim | 159.716,34 | 119.787,26 |
45 | Ambulanta družinske medicine | Občina Dravograd | 0,54 | tim | 113.482,66 | 85.112,00 |
46 | Ambulanta družinske medicine | Občina Videm pri Ptuju | 0,5 | tim | 105.075,54 | 78.806,66 |
47 | Ambulanta družinske medicine | Občina Sv. Trojica | 0,5 | tim | 105.076,54 | 78.807,41 |
48 | Ambulanta družinske medicine | ZD Koper | 0,5 | tim | 105.075,54 | 78.806,66 |
49 | Fizioterapija | ZD Šentjur | 1 | tim | 47.186,45 | 35.389,84 |
50 | Fizioterapija | OZG | 1 | tim | 47.186,45 | 35.389,84 |
51 | Fizioterapija | SB Jesenice | 1 | tim | 47.186,45 | 35.389,84 |
52 | Klinična psihologija | IKPP d.o.o. | 0,28 | tima | 24.030,97 | 12.015,49 |
53 | Anesteziologija in bolečinske ambulante | ZD Sevnica | 0,3 | tim | 42.634,88 | 21.317,44 |
| Zobozdravstvena dejavnost | | | |
54 | Zobozdravstvo za mladino – plačilo po realizaciji | Vsi izvajalci | | | 3.850.000,00 | 3.850.000,00 |
55 | Zobozdravstvo za odrasle – protetika – plačilo po realizaciji | Vsi izvajalci | | | 587.000,00 | 587.000,00 |
56 | Zobozdravstvo za odrasle | | 16 | timov | 2.484.329,42 | 1.242.164,71 |
| od tega: | OE Celje | 1 | | | |
| | OE Koper | 2 | | | |
| | OE Krško | 1,5 | | | |
| | OE Kranj | 1 | | | |
| | OE Ljubljana | 5 | | | |
| | OE Maribor | 4 | | | |
| | OE Murska Sobota | 0,5 | | | |
| | OE Nova Gorica | 1 | | | |
57 | Otroško zobozdravstvo | Barbara Lombar | 0,2 | tima | 25.096,80 | 12.548,40 |
58 | Zobozdravstvo za odrasle | Občina Sežana | 1 | tim | 164.089,86 | 82.044,93 |
59 | Zobozdravstvo za odrasle | Občina Brezovica | 1 | tim | 164.090,86 | 82.045,43 |
60 | Zobozdravstvo za odrasle | Občina Sveta Ana | 0,5 | tim | 82.045,93 | 41.022,97 |
61 | Pedontologija | UKC Stomatološka klinika | 0,7 | tima | 87.127,27 | 43.563,64 |
62 | Zobozdravstvena oskrba varovancev s posebnimi potrebami | UKC Stomatološka klinika | 0,25 | tima | 129.618,35 | 64.809,18 |
63 | Zobozdravstvena oskrba varovancev s posebnimi potrebami | ZD Novo mesto | 0,2 | tima | 103.694,68 | 51.847,34 |
64 | Zobozdravstvo za odrasle | ZD Ravne na Koroškem | 0,2 | tima | 32.603,97 | 16.301,99 |
65 | Zobozdravstvo za mladino | ZD Ljutomer | 0,5 | tima | 62.742,01 | 31.371,01 |
| Specialistična zunajbolnišnična dejavnost | | |
66 | Pediatrija – plačilo po realizaciji | Vsi izvajalci | | | 444.440,00 | 444.440,00 |
67 | Gastroenterologija – plačilo po realizaciji | Vsi izvajalci | | | 3.900.000,00 | 3.900.000,00 |
68 | Dihalni testi – plačilo po realizaciji | | | | 125.000,00 | 125.000,00 |
69 | Operacije sive mrene – plačilo do 20 % preseganja | | | | 1.200.000,00 | 1.200.000,00 |
70 | Celovita rehabilitacija slepih in slabovidnih – plačilo po realizaciji | UKC Ljubljana | | | 200.000,00 | 200.000,00 |
71 | Dejavnosti v 220. členu te uredbe – plačilo do 20 % preseganja točk | Vsi izvajalci | | | 2.700.000,00 | 2.700.000,00 |
72 | Urgentna ambulanta / urgentni centri – plačilo po realizaciji | Vsi izvajalci | | | 2.129.233,00 | 2.129.233,00 |
73 | Patohistološke in citološke preiskave v bolnišnicah – prelivanje sredstev | Vsi izvajalci | | | 400.000,00 | 400.000,00 |
74 | Celostna obravnava otrok in mladostnikov s cistično fibrozo | UKC Ljubljana – pediatrična klinika | | | 764.000,00 | 764.000,00 |
75 | Paradontologija / zobne bolezni, endodontija – plačilo 20 % preseganje | Vsi izvajalci | | | 340.000,00 | 340.000,00 |
76 | Oralna in maksilofacialna kirurgija – plačilo 20 % preseganje | Vsi izvajalci | | | 320.000,00 | 320.000,00 |
77 | Spec. nevrologija | | 10 | timov | 1.661.068,70 | 830.534,35 |
78 | Spec. pnevmologija | | 2 | tima | 462.144,06 | 346.608,05 |
79 | Kardiologija | ZD Tolmin | 1 | tim | 195.632,98 | 97.816,49 |
80 | Oftalmologija | OZG | 0,20 | tim | 149.938,81 | 74.969,41 |
81 | Rentgen | ZD Sevnica | 0,6 | tim | 234.976,82 | 117.488,41 |
82 | Internistika | ZD Sevnica | 0,2 | tim | 45.696,40 | 22.848,20 |
83 | Diabetologija | ZD Sevnica | 0,20 | tima | 42.636,94 | 21.318,47 |
84 | PCR trojni test RSV, INF A/B, SARS-COV-2 | UKC Lj, Pediatrična klinika | 6000 | testov | 221.760,00 | 221.760,00 |
| Specialistična bolnišnična dejavnost | | | | | |
85 | Register srčno žilnih bolezni – 1 administrativno tehnični delavec | UKC Ljubljana | 1 | ATK | 29.075,00 | 14.537,50 |
| | | 0,5 | specialist | 32.907,82 | 16.453,91 |
86 | Koordinator celostne rehabilitacije bolnikov (DMS) | | 2 | DMS | 69.380,00 | 69.380,00 |
od tega: | Onkološki inštitut | 1 |
| UKC Maribor | 1 |
87 | Zdravljenje s hiperbarično komoro | OB Valdoltra | 2.095,00 | primerov | 219.975,00 | 109.987,50 |
88 | Zdravljenje s hiperbarično komoro | SB Jesenice | 300 | primerov | 31.500,00 | 15.750,00 |
89 | Plačilo prospektivnega programa do ravni realizacije v letu 2023, povečano za 10 % plana | Vsi izvajalci | | | 35.000.000,00 | 35.000.000,00 |
| Dejavnost socialnovarstvenih zavodov in zavodov za usposabljanje | | |
90 | Povečanje programa zdravstvene nege domov za starejše | Dom upokojencev dr. Franceta Berglja Jesenice | 732 | storitev »dan zdrav. nege« | 17.569,91 | 17.569,91 |
2 mesti |
91 | Povečanje programa osnovnega zdravljenja oskrbovancev domov za starejše (SA SVZ) | Izvajalci osnovnega zdravljenja | 0,01 | tima | 1.264,82 | 1.264,82 |
92 | Povečanje programa zdravstvene nege domov za starejše | Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah – enota Kozje | 16.470 | storitev »dan zdrav. nege« | 395.419,87 | 131.806,62 |
45 mest |
93 | Povečanje programa osnovnega zdravljenja oskrbovancev domov za starejše (SA SVZ) | Izvajalci osnovnega zdravljenja | 0,18 | tima | 28.458,56 | 9.486,19 |
94 | Povečanje programa zdravstvene nege domov za starejše | DEOS Center starejših Koper | 78.324 214 mest | storitev »dan zdrav. nege« | 2.005.459,69 | 668.486,56 |
95 | Povečanje programa osnovnega zdravljenja oskrbovancev domov za starejše (SA SVZ) | Izvajalci osnovnega zdravljenja | 0,86 | tima | 135.336,25 | 45.112,08 |
96 | Povečanje programa zdravstvene nege domov za starejše | Zavod Karion, Dom sv. Eme | 6.588 | storitev »dan zdrav. nege« | 165.425,97 | 13.785,50 |
18 mest |
97 | Povečanje programa osnovnega zdravljenja oskrbovancev domov za starejše (SA SVZ) | Izvajalci osnovnega zdravljenja | 0,07 | tima | 11.383,42 | 948,62 |
98 | Povečanje programa zdravstvenih storitev v dnevnem centru | | 26.780 | 103 mest | 321.092,20 | 319.013,93 |
od tega: | Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah | 520 | 2 |
Dom upokojencev Izola | 3.120 | 12 |
Dom dr. Janka Benedika Radovljica | 7.800 | 30 |
Dom starejših občanov Logatec | 3.900 | 15 |
Dom starejših občanov Novo mesto | 7.800 | 30 |
Koroški dom starostnikov | 1.040 | 4 |
Dom starejših občanov Ilirska Bistrica | 2.600 | 10 |
99 | Povečanje programa zdravstvene nege | CUDV DOBRNA | 1095 | storitev »dan zdrav. nege« | 40.734,00 | 40.734,00 |
3 mesta |
100 | Povečanje programa zdravstvene nege – dnevno varstvo | CUDV DOBRNA | 1500 | storitev »dan zdrav. nege« | 44.640,00 | 44.640,00 |
6 mest |
101 | Povečanje programa zdravstvene nege | VDC ŠENTJUR | 365 | storitev »dan zdrav. nege« | 7.405,85 | 7.405,85 |
1 mesto |
102 | Povečanje programa zdravstvene nege | VDC POLŽ MARIBOR | 1825 | storitev »dan zdrav. nege« | 44.219,75 | 44.219,75 |
5 mest |
103 | Povečanje programa zdravstvene nege | VDC ZASAVJE | 1460 | storitev »dan zdrav. nege« | 28.586,80 | 28.586,80 |
4 mesta |
104 | Povečanje programa zdravstvene nege | VDC KRANJ | 730 | storitev »dan zdrav. nege« | 13.373,60 | 13.373,60 |
2 mesti |
105 | Povečanje programa zdravstvene nege | VDC ČRNOMELJ | 365 | storitev »dan zdrav. nege« | 8.048,25 | 8.048,25 |
1 mesto |
106 | Povečanje programa zdravstvene nege | VDC SAŠA | 4380 | storitev »dan zdrav. nege« | 89.395,80 | 89.395,80 |
12 mest |
107 | Povečanje programa zdravstvene nege | ZVEZA SONČEK | 1500 | storitev »dan zdrav. nege« | 48.902,70 | 48.902,70 |
6 mest |
108 | Povečanje programa zdravstvene nege – dnevno varstvo | CUDV RADOVLJICA | 3250 | storitev »dan zdrav. nege« | 76.310,00 | 76.310,00 |
13 mest |
| NEREALIZIRANE ŠIRITVE IZ UREDBE 2023* | | |
| Osnovna zdravstvena dejavnost | | | |
109 | Splošna ambulanta / družinska medicina | | 3,3 | timov | 550.467,76 | 550.467,76 |
od tega: | OE Kranj | 1,46 |
OE Ljubljana | 0,34 |
OE Novo mesto | 1,5 |
110 | Ambulante družinske medicine, ki še nimajo referenčne ambulante | | 35 | timov | 1.528.435,34 | 1.528.435,34 |
111 | Otroški in šolski dispanzer | | 4 | timov | 703.335,11 | 468.890,07 |
od tega: | OE Krško | 0,5 |
OE Kranj | 2,5 |
OE Ljubljana | 0,5 |
OE Ravne na Koroškem | 0,5 |
112 | Dispanzer za ženske | | 5,5 | timov | 1.072.575,19 | 715.050,13 |
od tega: | OE Celje | 2 |
OE Krško | 0,5 |
OE Kranj | 1 |
OE Maribor | 1 |
OE Novo mesto | 1 |
113 | Center za duševno zdravje za otroke in mladostnike | OZG Kranj (ZD Kranj) | 1 | tim | 770.323,02 | 513.548,68 |
114 | Center za duševno zdravje za otroke in mladostnike | ZD Slovenska Bistrica | 1 | tim | 770.323,02 | 256.774,34 |
115 | Center za duševno zdravje odraslih | ZD Slovenske Konjice | 1 | tim | 398.165,98 | 132.721,99 |
116 | Skupn. psih. obravnava v okviru centrov za duševno zdravje odraslih | ZD Slovenske Konjice | 1 | tim | 514.719,87 | 171.573,29 |
117 | Patronažna služba (v okviru CDZOM | | 2 | tima | 99.256,60 | 99.256,60 |
ZD Kranj) | ZD Kranj | 1,5 | | |
| ZD Tržič | 0,5 | | |
118 | Patronažna služba (v okviru CDZOM | | 1 | tima | 49.628,30 | 49.628,30 |
ZD Idrija) | ZD Idrija | 1 | | |
119 | Patronažna služba (v okviru CDZOM | | 2 | tima | 99.256,60 | 33.085,53 |
ZD Slovenska Bistrica) | ZD Slovenska Bistrica | 1 | | |
| ZD Slovenske Konjice | 1 | | |
120 | Patronažna služba (v okviru CDZO | | 2 | tima | 99.256,60 | 33.085,53 |
ZD Slovenske Konjice) | ZD Slovenske Konjice | 1 | | |
| ZD Slovenska Bistrica | 1 | | |
121 | Patronažna služba (v okviru CDZO | | 1,5 | tima | 74.442,45 | 74.442,45 |
ZD Logatec) | ZD Postojna | 0,5 |
| ZD Ilirska Bistrica | 0,5 |
| ZD Cerknica | 0,5 |
122 | Center za duševno zdravje za otroke in mladostnike (nerealizirani timi iz leta 2022) | ZD Ljubljana | 1 | tim | 770.323,02 | 770.323,02 |
123 | Center za duševno zdravje odraslih (nerealiziran tim iz leta 2022) | ZD Novo mesto | 1 | tim | 398.165,98 | 398.165,98 |
124 | Center za duševno zdravje za otroke in mladostnike (nerealiziran tim iz leta 2022) (ne bo realizirano v letu 2024) | ZD Novo mesto | 1 | tim | 770.323,02 | 0,00 |
125 | CDZOM (nerealiziran tim iz leta 2022) (ne bo realizirano v letu 2024) | ZD Kočevje | 1 | tim | 770.323,02 | 0,00 |
126 | CDZO (nerealizirani tim iz leta 2022) | ZD Škofja Loka | 1 | tim | 398.165,98 | 398.165,98 |
| Zobozdravstvena dejavnost | | | |
127 | Zobozdravstvo za odrasle | | 3 | timov | 489.059,57 | 489.059,57 |
od tega: | OE Celje | 2 | | | |
| OE Novo mesto | 1 | | | |
128 | Zobozdravstvo za mladino | | 2,3 | timov | 288.613,25 | 288.613,25 |
od tega: | OE Celje | 2 | | | |
| OE Krško | 0,3 | | | |
129 | Zobozdravstvo za mladino | ZD Tolmin | 1 | tim | 125.484,02 | 125.484,02 |
| Specialistična zunajbolnišnična dejavnost | | |
130 | Mobilni paliativni tim | | 3,5 | timi | 519.515,15 | 259.757,58 |
od tega: | SB Izola | 1 | | |
| bolnišnice | 2,5 | | |
| Dejavnost socialnovarstvenih zavodov in zavodov za usposabljanje | | |
131 | Povečanje programa osnovnega zdravljenja oskrbovancev domov za starejše (SA SVZ) za Turzis d.o.o., Medic hotel Renče | Izvajalci osnovnega zdravljenja | 0,08 | tima | 13.361,00 | 10.020,75 |
132 | Povečanje programa zdravstvenih storitev v dnevnem centru | Koroški dom starostnikov | 3.640 | 14 mest | 43.644,00 | 36.370,00 |
133 | Povečanje programa zdravstvene nege – dnevno varstvo | CUDV Črna na Koroškem | 2.500 | 10 mest | 55.400,00 | 41.550,00 |
134 | Povečanje programa zdravstvene nege VDC (ne bo realizirano v letu 2024) | VDC Novo mesto | 5.000 | 10 mest | 132.600,00 | 0,00 |
135 | Povečanje programa zdravstvene nege VDC | VDC Tončke Hočevar Ljubljana | 1.250 | 5 mest | 30.625,00 | 22.968,75 |
136 | Povečanje programa zdravstvene nege VDC | VDC Postojna Cerknica | 2.500 | 10 mest | 39.650,00 | 29.737,50 |
137 | Povečanje programa osnovnega zdravljenja oskrbovancev domov za starejše (SA SVZ) za Dom upokojencev Gradišče | Izvajalci osnovnega zdravljenja | 0,04 | tima | 6.680,50 | 5.010,38 |
138 | Povečanje programa osnovnega zdravljenja oskrbovancev domov za starejše (SA SVZ) za Dom ob Savinji Celje | Izvajalci osnovnega zdravljenja | 0,06 | tima | 10.020,75 | 10.020,75 |
139 | Povečanje števila delavcev | CKSG Portorož | 22.411 | | 34.961,29 | 26.220,97 |
– 0,6 fizioterapevta | | 11.161 | točk | | |
– 0,5 delovnega terapevta | | 11.250 | točk | | |
140 | Povečanje števila delavcev | CIRIUS Kamnik | | | 160.584,94 | 120.438,71 |
– 3 diplomirane medicinske sestre | | | | | |
– 2 logopeda v 2 klinična logopeda | | | | | |
141 | Povečanje števila delavcev programa zdravstvene nege in rehabilitacije | CIRIUS Vipava | 9.284 dni zdravstvene nege | 622.823,00 | 622.823,00 |
| – 1 diplomirana medicinska sestra | | 40.738,18 | 40.738,18 |
| NEREALIZIRANE ŠIRITVE SVZ IZ SD22 IN AN1 SD22* | | |
142 | Povečanje programa zdravstvene nege domov za starejše | SPIK ING d.o.o. Hajdina | 49.275 | storitev »dan zdrav. nege« | 1.051.479,23 | 87.623,27 |
143 | Povečanje programa osnovnega zdravljenja oskrbovancev domov za starejše (SA SVZ) | Izvajalci osnovnega zdravljenja | 0,6 | tima | 100.207,52 | 8.350,63 |
144 | Povečanje programa zdravstvene nege domov za starejše (pričetek v letu 2025) | SeneCura d.o.o. Maribor | 21.900 | storitev »dan zdrav. nege« | 522.315,00 | 0,00 |
145 | Povečanje programa osnovnega zdravljenja oskrbovancev domov za starejše (SA SVZ) (pričetek v letu 2025) | Izvajalci osnovnega zdravljenja | 0,24 | tima | 40.083,01 | 0,00 |
146 | Povečanje programa osnovnega zdravljenja oskrbovancev domov za starejše (SA SVZ) za Dom upravljanje d.o.o. Vrtojba | Izvajalci osnovnega zdravljenja | 0,6 | tima | 100.207,52 | 100.207,52 |
147 | Povečanje programa zdravstvene nege domov za starejše | SeneCura d.o.o. Pivka | 21.024 | storitev »dan zdrav. nege« | 448.631,14 | 448.631,14 |
148 | Povečanje programa osnovnega zdravljenja oskrbovancev domov za starejše (SA SVZ) | Izvajalci osnovnega zdravljenja | 0,26 | tima | 43.423,26 | 21.711,63 |
149 | Povečanje programa zdravstvene nege domov za starejše | Comett domovi d.o.o. | 51.575 | storitev »dan zdrav. nege« | 1.198.087,25 | 798.724,83 |
| Šenčur |
150 | Povečanje programa osnovnega zdravljenja oskrbovancev domov za starejše (SA SVZ) | Izvajalci osnovnega zdravljenja | 0,63 | tima | 105.217,90 | 70.145,27 |
151 | Povečanje programa zdravstvene nege domov za starejše (pričetek v letu 2025) | Comett domovi d.o.o. | 10.950 | storitev »dan zdrav. nege« | 254.368,50 | 0,00 |
| Dom Viharnik Kranjska gora |
152 | Povečanje programa osnovnega zdravljenja oskrbovancev domov za starejše (SA SVZ) (pričetek v letu 2025) | Izvajalci osnovnega zdravljenja | 0,12 | tima | 20.041,50 | 0,00 |
153 | Povečanje programa zdravstvene nege domov za starejše | Karion Dom Danijela Halasa Velika Polana | 5.840 | storitev »dan zdrav. nege« | 137.415,20 | 45.805,07 |
154 | Povečanje programa osnovnega zdravljenja oskrbovancev domov za starejše (SA SVZ) | Izvajalci osnovnega zdravljenja | 0,06 | tima | 10.020,75 | 3.340,25 |
155 | Povečanje obsega programa izvajalcem na najmanj 0,2 tima | | | | 2.420.517,61 | 1.210.258,81 |
156 | Dodatne DMS v ambulantah družinske medicine (splošne medicine) v skladu s pozivom MZ | | | | 1.610.658,00 | 805.329,00 |
157 | Klinična genetika – povečanje pogodbene vrednosti | UKC Ljubljana | 3.387 | storitev | 935.025,38 | 935.025,38 |
158 | Dodatek za robotsko asistiran kirurški poseg | UKC Ljubljana | 100 | posegov | 250.110,00 | 187.582,50 |
159 | Operacije na odprtem srcu | SB Celje | 100 | posegov | 1.681.010,00 | 840.505,00 |
160 | Povečanje števila delavcev (za novo intenzivno skupino) | Strokovni center Logatec | 0,10 0,25 0,25 5,0 | zdravnik specialist klinični psiholog diplomirana medicinska sestra zdravstveni tehnik | 177.264,50 | 88.632,25 |
161 | Povečanje števila delavcev (za novo intenzivno skupino) | Strokovni center Mladinski dom Maribor (VZ Slivnica pri Mariboru) | 0,10 0,25 0,25 5,0 | zdravnik specialist klinični psiholog diplomirana medicinska sestra zdravstveni tehnik | 177.264,50 | 88.632,25 |
162 | Povečanje števila delavcev (za novo intenzivno skupino) | Strokovni center Višnja Gora | 0,10 0,25 0,25 5,0 | zdravnik specialist klinični psiholog diplomirana medicinska sestra zdravstveni tehnik | 177.264,50 | 88.632,25 |
163 | Povečanje števila delavcev (za novo intenzivno skupino) | Strokovni center Planina | 0,10 0,25 0,25 5,0 | zdravnik specialist klinični psiholog diplomirana medicinska sestra zdravstveni tehnik | 177.264,50 | 88.632,25 |
164 | Povečanje števila delavcev v centrih za sluh in govor | CSG Maribor ZGN Ljubljana ZGN Ljubljana CKSG Portorož CKSG Portorož | 0,96 0,7 0,3 1,0 0,5 | diplomirana medicinska sestra teh. zdrav. nege elektorni-akustik klinični logoped psiholog | 36.125,55 19.198,89 12.197,28 32.142,42 11.291,46 | 18.062,78 9.599,45 6.098,64 16.071,21 5.645,73 |
165 | Sprememba kadra v centrih za sluh in govor | CSG Maribor ZGN Ljubljana ZGN Ljubljana CKSG Portorož | 1,0 logoped v 1,0 klin. logopeda 0,5 fizioterapevta v 0,5 delovni terapevt 2,0 logopeda v 2,0 klin. logopeda 1,0 logoped v 1,0 klin. logopeda | | 17.843,61 654,76 34.412,96 9.559,49 | 8.921,81 327,38 17.206,48 4.779,75 |
166 | Sprememba kadra | CIRIUS Kamnik | 7,0 sred. med. sester v 7,0 dipl. med. sester 12 fizioterapevtov v 12 fizioterapevtov s spec. znanji 5 delovnih terapevtov v 5 delovnih terapevtov s spec. znanji | | 23.877,13 15.401,86 6.147,44 | 11.938,57 7.700,93 3.073,72 |
167 | Povečanje števila delavcev | CIRIUS Vipava CIRIUS Kamnik | 1 specializant klinične psihologije 1 specializant klinične psihologije 1 delovni terapevt 1 diplomirana medicinska sestra 1 konjar/spremljevalec pri hipoterapiji | | 190.173,00 21.790,50 | 95.086,50 10.895,25 |
168 | Povečanje števila delavcev | OŠ dr. Ljudevita Pivka, Ptuj | 1 delovni terapevt 1 fizioterapevt 1 logoped 1 diplomirana medicinska sestra | | 155.270,00 | 77.635,00 |
169 | Povečanje števila delavcev | Center Janeza Levca Ljubljana | 1 delovni terapevt 1 fizioterapevt 1 logoped | | 96.498,00 | 48.249,00 |
170 | Povečanje števila delavcev | Center GUSTAVA Šiliha, Maribor | 1 delovni terapevt | | 31.889,00 | 15.944,50 |
171 | Povečanje števila delavcev | OŠ IV Murska Sobota | 1 delovni terapevt | | 31.889,00 | 15.944,50 |
172 | Specializiran program za odrasle osebe z vedenjskimi in čustvenimi težavami | ZUDV DORNAVA | 10 mest | | 501.437,00 | 250.718,50 |
173 | Specializiran program za odrasle osebe z vedenjskimi in čustvenimi težavami | CUDV DRAGA | 10 mest | | 501.437,00 | 250.718,50 |
174 | Specializiran program za odrasle osebe z vedenjskimi in čustvenimi težavami dnevno varstvo | CUDV DRAGA | 4 mesta | | 170.484,20 | 85.242,10 |
175 | Povečanje programa zdravstvene nege – dnevno varstvo | ZUDV DORNAVA | 10 mest | storitev »dan zdrav. nege« | 76.100 | 38.050,00 |
176 | Povečanje števila kadra program zdravstvene nege 2 diplomirani medicinski sestri | ZUDV DORNAVA | | | 83.847,88 | 41.923,94 |
177 | Povečanje števila kadra program zdravstvene nege 2 diplomirani medicinski sestri | CUDV DRAGA | | | 83.847,88 | 41.923,94 |
178 | Povečanje števila kadra za program zdravstvene nege 2 diplomirani medicinski sestri | VDC TONČKE HOČEVAR | | | 83.847,88 | 41.923,94 |
179 | Povečanje števila kadra za program za osebe po pridobljeni možganski poškodbi 2 fizioterapevta, 1 delovni terapevt, 1 psiholog, 2 diplomirani medicinski sestri | CUDV DRAGA | | | 228.213,04 | 114.106,52 |
180 | Povečanje števila kadra za program za osebe po pridobljeni možganski poškodbi 2 fizioterapevta, 1 delovni terapevt, 1 psiholog, 2 diplomirani medicinski sestri | CENTER KORAK | | | 228.213,04 | 114.106,52 |
181 | Povečanje števila kadra za program za osebe po pridobljeni možganski poškodbi 2 fizioterapevta, 1 delovni terapevt, 1 psiholog, 2 diplomirani medicinski sestri | CENTER NAPREJ ZA OSEBE S PRIDOBLJENO MOŽGANSKO POŠKODBE | | | 228.213,04 | 114.106,52 |
182 | Povečanje števila kadra za program za osebe po pridobljeni možganski poškodbi 1 fizioterapevt, 1 delovni terapevt, 1 psiholog, 1 diplomirana medicinska sestra | ZUDV DORNAVA | | | 152.968,56 | 76.484,28 |
| SKUPAJ | | | | 116.304.562,50 | 95.396.894,93 |
* Stanje nerealiziranih širitev je na dan 8. 11. 2023. Širitve, realizirane do začetka veljavnosti te uredbe, se ne prenesejo v leto 2024.
** V leto 2024 se prenesejo tudi širitve iz Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2023 (Uradni list RS, št. 111/23), ki do začetka veljavnosti te uredbe še ne bodo realizirane.
*** Dodatna sredstva ukrepa 77. točke (nevrologija – širitve timov) in 159. točke (operacije na odprtem srcu) niso vključena v skupno vrednost, saj se nevrologija in operacije na odprtem srcu na podlagi 178. člena te uredbe in Priloge 10 te uredbe plačujejo po realizaciji.
(2) Veljavnost ukrepov iz tabele iz prejšnjega odstavka je razvidna iz razmerja med sredstvi v koledarskem letu 2024 in sredstvi na letni ravni.
(3) Za ukrepe iz 11., 77. in 78. točke v tabeli iz prvega odstavka tega člena (fizioterapija, nevrologija, pnevmologija) seznam izvajalcev do 20. marca 2024 opredeli Ministrstvo za zdravje.
(4) Za ukrep iz 156. točke v tabeli iz prvega odstavka tega člena Ministrstvo za zdravje izda poziv, v okviru katerega 100 timom družinske medicine v tim doda 0,5 DMS s ciljem zagotovitve timskega dela ob hkratnem povečanju minimalne obremenitve zdravnika družinske medicine, izražene v glavarinskih količnikih.
(5) Za ukrep iz 159. točke v tabeli iz prvega odstavka tega člena Zavod na predlog izvajalca določi strukturo programa glede na Prilogo 10 te uredbe.
(6) Za ukrep iz 166. točke v tabeli iz prvega odstavka tega člena se sprememba plačevanja prične izvajati po prejemu dokazila o zaposlitvi.
(ugotavljanje preskrbljenosti)
(1) Za ugotavljanje preskrbljenosti prebivalstva Republike Slovenije s programi oziroma storitvami se določi gravitacijsko območje izvajalcev. Gravitacijsko območje se določi tako, da se upoštevajo zadnji znani podatki o številu prebivalcev, ki so zavarovane osebe, korigirani glede na strukturo opredeljenih zavarovanih oseb na nosilca dejavnosti, kjer je ta korekcija za programe na primarni ravni smiselna.
(2) Timi, ki izvajajo program v zavodih iz prvega in drugega odstavka 8. člena te uredbe, se ne upoštevajo za ugotavljanje preskrbljenosti prebivalstva s programom otroškega in šolskega dispanzerja ter splošne in družinske medicine.
(3) Timi turističnih ambulant iz 14. člena te uredbe se ne upoštevajo za ugotavljanje preskrbljenosti prebivalstva s programom splošne in družinske medicine.
1. Javni razpis programov in storitev za sklepanje pogodb
(javni razpis programov in storitev)
(1) Zavod objavi javni razpis za izvajalce, ki z Zavodom nimajo sklenjene pogodbe oziroma imajo zaradi dogovorjenega poznejšega datuma začetka poslovanja lekarn in socialno varstvenih zavodov z Zavodom sklenjeno začasno pogodbo. Na razpis se lahko prijavijo tudi izvajalci, ki imajo sklenjeno pogodbo z Zavodom, če želijo izvajati program, ki ni vključen v pogodbo in njihove širitve niso opredeljene v 98. členu te uredbe. Ponudniki morajo svoje prijave predložiti na obrazcih, ki jih pripravi Zavod.
(2) Razpis iz prejšnjega odstavka se ne nanaša na koncesionarje, s katerimi mora Zavod skleniti pogodbo o izvajanju storitev v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost.
(3) Izvajalcem, ki niso zajeti v prvem in drugem odstavku tega člena in že imajo z Zavodom sklenjeno pogodbo, Zavod ponudi sklenitev pogodbe, v kateri se v skladu s to uredbo opredeli obseg in vrednotenje programa.
(4) Zavod s koncesionarji, lekarnami, socialno varstvenimi zavodi, zavodi za usposabljanje, zavodi za izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, zdravilišči in ZTM sklene pogodbo za obdobje pet let.
(postopek izbire izvajalcev)
(1) Zavod opravi izbiro med izvajalci v roku, določenem z javnim razpisom iz prejšnjega člena.
(2) Koncesionar ob prijavi na javni razpis Zavodu predloži odločbo o podelitvi koncesije in pogodbo o koncesiji ter vso potrebno dokumentacijo, v skladu z razpisnimi pogoji, do datuma, določenega v razpisu, ter izjavo, s katero jamči, da bo program začel izvajati v dogovorjenem roku, sicer se šteje, da je od ponudbe oziroma pogodbe odstopil.
(3) Zavod izvajalca, ki odda nepopolno ponudbo, pozove na dopolnitev v roku sedmih dni od javnega razpisa. Če izvajalec v roku ponudbe ne dopolni, se šteje, da je od prijave odstopil.
(4) Zavod v roku 30 dni po izbiri sklene pogodbe s posameznimi izvajalci.
2. Arbitraža
(arbitraža zaradi neizbire)
Ponudnik, ki na javnem razpisu ni izbran, lahko na Zavod vloži pisno zahtevo, da o izbiri odloči arbitraža, in sicer v roku sedmih delovnih dni od prejema sklepa Zavoda, da ni bil izbran.
(1) Arbitraža, ki odloča o zahtevi ponudnika, ki na javnem razpisu ni bil izbran, pri svojem delu upošteva:
– arbitraža je pri svojem delu neodvisna in samostojna,
– sedež arbitraže je v Ljubljani,
– arbitraža je ustanovljena za odločanje o zahtevi izvajalca, ki na razpisu Zavoda ni bil izbran,
– udeleženci arbitraže sami zagotavljajo sredstva za njeno delo.
(2) Arbitražo sestavlja:
– največ pet arbitrov ministrstva,
– največ pet arbitrov Zavoda,
– po en arbiter Zdravniške zbornice Slovenije, Lekarniške zbornice Slovenije, Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč ter Skupnosti socialnih zavodov Slovenije in Skupnosti organizacij za usposabljanje Slovenije (skupno en arbiter).
(3) Zahteva za arbitražo se posreduje ministrstvu in hkrati vsem deležnikom. Ministrstvo najpozneje v petih dneh od prejema zahteve za arbitražo pozove deležnike, da imenujejo arbitre in njihove namestnike. Udeleženec arbitraže pisno sporoči vsem deležnikom ime arbitra in njegovega namestnika, ki ga bo zastopal v postopku, v roku osem dni od poziva ministrstva za imenovanje arbitrov in njihovih namestnikov. Vsak arbiter ima lahko namestnika, ki ima enake pravice in obveznosti kot arbiter.
(4) Vsak udeleženec arbitraže, ki predstavlja izvajalca, se lahko pisno odpove pravici do udeležbe v posameznem arbitražnem postopku v roku za imenovanje arbitrov in njihovih namestnikov.
(5) Prvi narok arbitraže ministrstvo skliče najpozneje v 15 dneh od vložitve zahteve za arbitražno presojo. Če vsi deležniki soglašajo, se ti roki lahko podaljšajo za največ enkrat. Soglasja za preložitev prvega naroka arbitraže mora pridobiti predlagatelj preložitve in jih najpozneje en dan pred sklicem prvega naroka arbitraže predložiti ministrstvu.
(6) Arbiter oziroma njegov namestnik najpozneje na začetku naroka predloži pooblastila za zastopanje v arbitražnem postopku.
(7) Člani arbitraže izmed sebe izvolijo predsednika arbitraže in njegovega namestnika. Namestnik je lahko izvoljen izmed članov ali namestnikov.
(8) Predsednik arbitraže vodi delo arbitraže, zagotavlja zakonitost postopka ter pripravi pisni odpravek sporazuma oziroma razsodbe. Arbitraža ima zapisnikarja, ki zapisuje vsa pomembna dejstva in podatke o poteku arbitraže po nareku predsednika arbitraže. Če predsednik arbitraže na zapisnik ne povzame vseh pomembnih dejstev in izjav arbitrov, lahko posamezni arbiter zahteva njihov zapis in jih narekuje zapisnikarju. Na koncu razprave se izdela zapisnik, ki vsebuje tudi vsebino sporazuma oziroma odločitve. Podpišejo ga vsaj po en pooblaščen predstavnik ali namestnik arbitra prisotnih deležnikov.
(9) Arbitraža je sklepčna, če sta na seji prisotna vsaj dva arbitra, ki ju imenuje ministrstvo, vsaj dva arbitra, ki ju imenuje Zavod ter vsaj en arbiter, ki zastopa izvajalca.
(10) Vsak udeleženec arbitraže lahko povabi na sejo arbitraže pooblaščenca, ki ima na podlagi zahteve posameznega arbitra pravico razpravljati o pravnih vidikih spornih vprašanj ali postopkov.
(11) Arbitraža odloča soglasno.
(12) Postopek pred arbitražo je javen in mora biti opravljen hitro.
(13) Za pojasnitev posameznih spornih vprašanj ali predložitev dodatnih argumentov lahko vsak arbiter določi katero koli osebo, ki jo je povabil na narok.
(1) Če izvajalec v roku sedmih delovnih dni ne podpiše predložene pogodbe oziroma v tem roku ne predlaga arbitražnega postopka, se šteje, da od ponudbe odstopa.
(2) Izvajalec, ki ne soglaša s predlagano pogodbo Zavoda, v roku iz prejšnjega odstavka tega člena od prejetja pogodbe, predloži Zavodu pisno zahtevo za arbitražni postopek. V zahtevi natančno opredeli določbe pogodbe, za katere meni, da so v nasprotju s to uredbo, ter predlog kandidata za predsednika in dva člana arbitraže.
(3) Predlog kandidatov iz prejšnjega odstavka vsebuje ime in priimek ter naslov kandidatov.
(4) Po preteku roka za začetek arbitražnega postopka začne izvajalcu, ki ima z Zavodom že sklenjeno pogodbo, teči odpovedni rok iz sklenjene pogodbe. Odpovedni rok za pogodbo je enak odpovednemu roku iz 110. člena te uredbe.
(5) Po prejemu pisne zahteve za arbitražo iz prvega odstavka tega člena oziroma po tem, ko je zahtevo podal Zavod, Zavod začne s postopkom sklica arbitražnega postopka.
(6) Prvi do peti odstavek tega člena se smiselno uporabijo tudi za sklepanje aneksov k pogodbam o izvajanju programa storitev.
(1) Arbitraža je sestavljena iz petih članov, pri čemer vsaka stranka predlaga dva člana in njuna namestnika, predsednika pa določita stranki sporazumno.
(2) Če pogodbeni stranki ne dosežeta soglasja o predsedniku arbitraže, ga določi ministrstvo. Predsednik ne sme biti delavec ali predstavnik pogodbenih strank, ki sta v arbitražnem sporu.
(3) Arbitraža odloča ob prisotnosti vseh članov ali njihovih namestnikov.
(postopek in odločanje arbitraže)
(1) Na začetku arbitražne obravnave predstavi pogodbena stranka, ki je predlagala arbitražni postopek, sporna vprašanja in poda mnenje, v katerih elementih predlagana pogodba ni v skladu z določbami te uredbe. Zatem poda svoje stališče druga stranka. Ves čas obravnave lahko obe stranki predložita ali zahtevata od druge stranke predložitev dokazov o vprašanjih, ki so sporni.
(2) O poteku arbitražnega postopka se vodi zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani arbitraže. Vsaka od strank prejme en izvod zapisnika. Če član arbitraže, ki zastopa izvajalca, ne želi glasovati ali podpisati zapisnika oziroma predčasno zapusti arbitražo, se šteje, da je izvajalec odstopil od arbitražnega postopka.
(3) Tekom arbitražnega postopka in do sprejema odločitve lahko:
– stranka od svoje zahteve odstopi oziroma umakne zahtevo za arbitražni postopek,
– stranki dosežeta sporazum oziroma se pobotata.
(4) V primeru iz prve alineje prejšnjega odstavka izvajalec podpiše predlagano pogodbo iz tretjega odstavka 100. člena te uredbe, sicer se šteje, da od pogodbe odstopa. V primeru iz druge alineje prejšnjega odstavka se pogodba uskladi z dogovorjeno vsebino sporazuma (ali pobota), izvajalec pa pogodbo podpiše v sedmih delovnih dneh od prejetja osnutka pogodbe, sicer se šteje, da od pogodbe odstopa. Če ne gre za primer iz prejšnjega odstavka, arbitraža sprejme odločitev. Arbitraža odloči z večino glasov vseh članov. Arbitražna odločitev je dokončna in je podlaga za sklenitev pogodbe med izvajalcem in Zavodom.
(5) Če izvajalec po odločitvi arbitraže ne podpiše pogodbe v sedmih delovnih dneh od prejema pogodbe, lahko Zavod uvede začasno financiranje izvajalca v višini vrednosti programa, ugotovljenega v skladu z uredbo in sklepom arbitraže. Ne glede na prejšnji stavek Zavod lahko odpove pogodbo, če izvajalec ne želi skleniti pogodbe na podlagi odločitve arbitraže v desetih dneh po prejemu veljavnega zapisnika arbitraže.
(6) Potek arbitraže je javen.
(1) Pogodbeni stranki pred začetkom arbitražnega postopka sprejmeta poslovnik o delu arbitraže. Z njim morata soglašati obe stranki.
(2) Če se pogodbeni stranki ne moreta sporazumeti o poslovniku o delu arbitraže, sprejme poslovnik predsednik in člani arbitraže.
3. Pogodbe z izvajalci
Pri prenosu programov v dejavnostih, ki se v tem letu ne standardizirajo, se prenaša število delavcev iz ur v sorazmerju s prenesenimi programi, z upoštevanjem storilnosti na delavca iz pogodb za tekoče leto.
Pogodba je nična, kadar kdo v imenu ali na račun druge pogodbene stranke, predstavniku ali posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja obljubi, ponudi ali da kakšno nedovoljeno korist za:
– pridobitev posla ali
– za sklenitev posla pod ugodnejšimi pogoji ali
– za opustitev dolžnega nadzora nad izvajanjem pogodbenih obveznosti ali
– za drugo ravnanje ali opustitev, s katerim je organu ali organizaciji iz javnega sektorja povzročena škoda ali je omogočena pridobitev nedovoljene koristi predstavniku organa, posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja, drugi pogodbeni stranki ali njenemu predstavniku, zastopniku, posredniku.
(1) Zavod ali izvajalec lahko odstopita od pogodbe, če nasprotna stran kljub pisnim opozorilom nadaljuje s kršitvami obveznosti iz te uredbe ali pogodbe, opravlja dejavnost v nasprotju s predpisi s področja zdravstvenega zavarovanja ali v primeru, če ne more uresničevati prevzetih obveznosti.
(2) Odpovedni rok za pogodbo pri javnih zavodih je 30 dni, pri koncesionarjih pa je enak odpovednemu roku, ki je opredeljen v koncesijski pogodbi in ne more biti krajši od 30 dni.
(3) Do izteka odpovednega roka izvajalec opravlja program storitev v skladu s pogodbo.
(4) V primeru izvajalca zdravstvene dejavnosti s koncesijo preneha veljati pogodba tudi, če mu je odvzeto dovoljenje za opravljanje dejavnosti ali koncesija, in sicer z dnem odvzema dovoljenja oziroma s prenehanjem koncesijskega razmerja in koncesijske pogodbe v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost.
(uporaba pogodbe za leto 2024)
Pogodbe z novimi lekarnami in novimi socialno varstvenimi zavodi začnejo veljati od prvega dneva naslednjega meseca, ko ti izpolnjujejo vse pogoje za delovanje.
(1) Pogoj za pridobitev dodatnega programa je, da ima izvajalec zaposlene zdravnike za vse v pogodbi že dogovorjene time ter za dodaten obseg programa. Pri tem se za ugotavljanje števila dejansko zaposlenih zdravnikov za vsakega posameznega zdravnika šteje zaposlitev največ do 1.
(2) Za povečanje dostopnosti do osebnega splošnega zdravnika izvajalec v dejavnosti družinske medicine kot nosilca ambulante »specializant družinske medicine« prijavi vsakega specializanta družinske medicine v zadnjem letniku specializacije, ob izpolnjevanju vseh pogojev, ki jih določa zakon, ki ureja zdravniško službo in vzpostavi ustrezen tim. Izvajalec za vzpostavitev ambulante specializanta družinske medicine Zavodu posreduje:
– ime in priimek specializanta,
– datum začetka vzpostavitve ambulante,
– predvideni datum zaključka specializacije.
(3) V otroškem in šolskem dispanzerju lahko izvajalec za širitev programov kot nosilca te dejavnosti prijavi tudi specializanta pediatrije v zadnjem letniku specializacije, ob izpolnjevanju vseh pogojev, ki jih določa zakon, ki ureja zdravniško službo. V primeru iz prejšnjega stavka, se zahtevek za povračilo stroškov specializacije, ki jih izvajalec v skladu z zakonom, ki ureja zdravniško službo, pridobi iz proračuna za tega specializanta, zmanjša za delež prijave specializanta kot nosilca programa otroškega in šolskega dispanzerja.
(4) Spremenjen obseg programa splošne ambulante v socialno varstvenem zavodu ne vpliva na obseg in vrednost programa drugih ambulant splošne in družinske medicine, ki jih zagotavlja izvajalec.
(5) Znotraj območne enote Zavoda so možna prestrukturiranja, in sicer v okviru finančnih sredstev, izračunanih v skladu s to uredbo.
(6) Preventivne zdravstvene preglede registriranih športnikov v 5. in 7. razredu osnovne šole lahko izvajajo izvajalci, za katere je seznam zdravnikov objavljen na spletni strani programa ZDAJ.
(7) V dispanzerju za ženske lahko izvajalec za širitev programov kot nosilca te dejavnosti prijavi tudi specializanta ginekologije in porodništva v zadnjem letniku specializacije, ob izpolnjevanju vseh pogojev, ki jih določa zakon, ki ureja zdravniško službo. Zahtevek za povračilo stroškov dela s strani proračuna za tega specializanta se zmanjša za delež prijave kot nosilca dispanzerja za ženske.
Z zdravilišči, ki v pretežni meri izvajajo program ambulantne fizioterapije za zavarovane osebe izpostav Zavoda, v katerih ZD nimajo ambulantne fizioterapije, Zavod v pogodbi dogovori program za te izpostave posebej. Ta program je mogoče prenesti na zavarovane osebe drugih izpostav Zavoda le, če zdravilišče nima čakalne dobe za zavarovane osebe lokalnega gravitacijskega območja.
(sredstva za mobilne enote NMP)
Sredstva, namenjena mobilni enoti VUZ na lokaciji ZD Ravne in mobilni enoti NRV na lokaciji ZD Radlje, ZD Ravne in ZD Slovenj Gradec, se nakažejo Zdravstveno reševalnemu centru Koroške na podlagi pogodbe med Zdravstveno reševalnim centrom Koroške in ZD.
V. DEL OBVEZNOSTI IZVAJALCEV
1. Izvajanje programa
(splošne obveznosti izvajalcev)
Obveznosti izvajalcev so:
1. izvajati program enakomerno skozi vse leto,
2. zagotavljati laboratorijske in druge diagnostične storitve, potrebne za proces diagnostike in zdravljenja, ki so vključene v ceno zdravstvene storitve,
3. zavarovanim osebam zagotoviti tolmačenje zdravniških izvidov, izdanih v elektronski obliki, brez dodatnega zaračunavanja,
4. izvajanje prvih pregledov brez čakalnih dob v splošnih in družinskih ambulantah ter otroških in šolskih dispanzerjih,
5. zagotoviti zavarovanim osebam prosto izbiro osebnega zdravnika, tako da nobena zavarovana oseba ne ostane brez izbranega osebnega zdravnika oziroma se ji omogoči obravnava v ambulanti za neopredeljene. Če zdravnik prevzame ambulanto drugega zdravnika, mora neselektivno opredeljevati zavarovane osebe do standarda glavarinskih količnikov iz Priloge 1 te uredbe,
6. v času odsotnosti izbranih osebnih zdravnikov zagotoviti nadomeščanja v okviru ordinacijskega časa tako, da zdravniško službo opravlja zdravnik z isto strokovno usposobljenostjo (v nadaljnjem besedilu: nadomestni zdravnik). O svoji odsotnosti in nadomestnem zdravniku izvajalec obvesti zavarovane osebe in Zavod,
7. v primeru vgrajevanja različnih materialov v telo uporabljati materiale z mednarodnim certifikatom CE,
8. omogočati nadzornim zdravnikom, zobozdravnikom, magistrom farmacije in diplomiranim zdravstvenikom Zavoda vpogled v dokumentacijo, ki je podlaga za uresničevanje pravic zavarovanih oseb iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, pri čemer je treba upoštevati določbe zakona, ki določa varstvo osebnih podatkov,
9. zagotavljati varne in visoko kakovostne zdravstvene obravnave, vključno z vpeljevanjem kliničnih poti, kazalnikov kakovosti in drugih metod ter orodij kakovosti iz 134. člena te uredbe,
10. po zaključku zdravljenja na zahtevo zavarovanih oseb izstaviti specifikacijo opravljenih in Zavodu zaračunanih storitev. Če je obračunska enota primer in je zavarovana oseba bivala pri izvajalcu manj kot znaša povprečna ležalna doba v preteklem letu pri tem izvajalcu, izvajalec zavarovani osebi izstavi informativni račun tako, da je vrednost storitve izračunana kot zmnožek med številom dni, ko je zavarovana oseba bivala pri izvajalcu, in količnikom med ceno primera in povprečno ležalno dobo v preteklem letu pri tem izvajalcu,
11. zagotavljati zanesljiv in varen informacijski sistem za nemoteno delovanje oziroma elektronsko poslovanje in izvajanje e–storitev v sistemu zdravstvenega varstva,
12. uporabljati eDN (e-delovni nalog) za fizioterapijo v treh mesecih od objave navodil,
13. v svojih prostorih zagotavljati in omogočati promocijo in oglaševanje državnih preventivnih zdravstvenih programov z razpoložljivimi komunikacijskimi gradivi in orodji, ki so del preventivnih programov, v obsegu najmanj 25 % prostora in infrastrukture, namenjene informiranju in oglaševanju,
14. na vidnem mestu objaviti plakate, zloženke in drugo gradivo Zavoda, ki se nanaša na uresničevanje pravic zavarovanih oseb,
15. za namene izvajanja, evidentiranja, poročanja in obračunavanja zdravstvenih storitev uporabljati verzijo slovenskega prevoda avstralske modifikacije mednarodne klasifikacije bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene v vseh zdravstvenih dejavnosti (MKB 10 – AM verzija 11),
16. v akutni bolnišnični obravnavi – SPP evidentirati opravljeno delo in razvrščati v šifre SPP po klasifikaciji AR-DRG (SPP) verzija 10.0 skladno s Standardi kodiranja – avstralske različice s slovenskimi dopolnitvami, klasifikacijo MKB 10 – AM verzija 11 in klasifikacijo terapevtskih in diagnostičnih postopkov v bolnišnični dejavnosti (KTDP verzija 11),
17. v akutni bolnišnični obravnavi postopno, do konca leta 2025, z 20 % letno rastjo povečevati delež prospektivnega programa,
18. na podlagi analize procesov dela in izmenjave dobrih praks vpeljevati ukrepe za izboljšanje dela ter posledično izboljšati izide zdravljenja,
19. pred prvo nenujno napotitvijo k napotnemu zdravniku opraviti klinični pregled in upoštevati navodila, ki jih je potrdil RSK za družinsko medicino v sodelovanju z drugimi pristojnimi RSK in so v Prilogi 7 te uredbe,
20. upoštevati merila za sprejem pacientov v akutno bolnišnično obravnavo, ki so v Prilogi 11 te uredbe,
21. pri obračunu zdravstvenih storitev navesti pravilno številko zdravstvenega delavca iz Registra izvajalcev zdravstvene dejavnosti in delavcev v zdravstvu (v nadaljnjem besedilu: RIZDDZ). Kontrolo ujemanja RIZDDZ številk zdravstvenih delavcev s podatki v RIZDDZ izvaja Zavod,
22. posredovati dokumente v Centralni register podatkov o pacientu (v nadaljnjem besedilu: CRPP) v skladu z zakonom, ki ureja zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva, pravilnikom, ki ureja pogoje, roke, način vključitve in uporabe e-zdravja za obvezne uporabnike in seznamom obveznih tipov dokumentov CRPP za storitve v šifrantih Zavoda za obračun, sicer se šteje, da zdravstvena storitev ni zaključena oziroma ne šteje med realizirane storitve,
23. vzpostaviti vodenje stroškov po stroškovnih mestih. V enem letu po uvedbi novega obračunskega modela lahko pripravijo in Zavodu predložijo stroškovno in vsebinsko evalvacijo obračunskega modela, na podlagi katere lahko Zavod prouči potrebo po morebitni spremembi obračunskega modela,
24. izvajalci, ki imajo vzpostavljene čakalne sezname za poročanje NIJZ, pripravijo letni akcijski načrt za obvladovanje čakalnih vrst in seznam ukrepov za optimizacijo dostopnosti za dejavnosti oziroma storitve z nedopustno čakajočimi. Letni akcijski načrt in seznam ukrepov izvajalci do 1. maja 2024 predstavijo svetu zavoda.
(1) Izvajalec zavarovanim osebam zagotovi pravice in nudi standardne storitve in standardne materiale opredeljene v pravilih, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje, in drugih predpisih s področja zdravstvenega zavarovanja, nudenje pravic ali storitev, ki niso opredeljene v pravilih, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje, in drugih predpisih s področja zdravstvenega zavarovanja pa zavrne.
(2) Izvajalec lahko zavarovanim osebam nudi nadstandardne storitve in materiale, za katere se zavarovani osebi zaračuna razlika med vrednostjo standardne in nadstandardne storitve in materiala.
(3) Pred začetkom opravljanja nadstandardnih storitev izvajalec seznani zavarovano osebo o višini doplačila za storitev (po specifikaciji) in pridobi njeno pisno soglasje.
(1) Ordinacijski čas za zavarovane osebe se dogovori v pogodbi o izvajanju programa storitev med izvajalcem in Zavodom, med letom pa se lahko spremeni samo s predhodnim pisnim soglasjem obeh pogodbenih strank.
(2) Izvajalci lahko izvajajo zdravstvene programe oziroma storitve, ki se plačujejo po realizaciji, tudi izven ordinacijskega časa, dogovorjenega v pogodbi z Zavodom (kot na primer večji obseg dela v popoldanskem času, ob sobotah, nedeljah), pri čemer o tem obvestijo zavarovane osebe.
(3) Ordinacijski čas za zavarovane osebe se najmanj v obsegu ene petine s pogodbo dogovorjenega ordinacijskega časa zagotavlja od 16. ure dalje.
(4) Izjema od obveznosti iz drugega odstavka tega člena velja:
1. v dejavnosti, kjer zaradi zahtev diagnostičnih preiskav popoldanski čas ni primeren (npr. gastroskopija),
2. v dejavnosti, kjer se izvaja kontinuirana terapija, vezana na enakomerne časovne presledke in zaradi majhnega števila ekip pri izvajalcu dela ni smiselno organizirati izmensko,
3. če je v pogodbi z izvajalcem dogovorjen manjši obseg programa od 0,5 tima,
4. v splošni ambulanti v socialnem zavodu,
5. v mladinskem zobozdravstvu, če je lokacija ambulante v šoli,
6. v ambulantah za neopredeljene,
7. v drugih primerih, ko je do zavarovanih oseb prijaznejši dopoldanski čas, če izvajalec argumentira razloge in pridobi soglasje lokalne skupnosti.
(5) Minimalni ordinacijski čas znaša 35 ur efektivnega dela nosilca programa na teden, razen če je nosilec programa:
– zdravnik specialist, zobozdravnik, psiholog, specialist klinične psihologije, defektolog, logoped oziroma surdopedagog, specialist klinične logopedije, pri čemer minimalni ordinacijski čas znaša 32,5 ur efektivnega dela ambulante,
– zdravnik specialist v območju sevanja, pri čemer minimalni ordinacijski čas znaša 28,5 ur efektivnega dela ambulante,
– doktor dentalne medicine specialist čeljustne in zobne ortopedije, pri čemer minimalni ordinacijski čas znaša 25 ur efektivnega dela ambulante.
(6) Doktor dentalne medicine specialist čeljustne in zobne ortopedije v okviru 32,5 ur efektivnega tedenskega dela ambulante največ 7,5 ur nameni za načrtovanje ortodontskih aparatov, oziroma največ 8 ur v okviru neefektivnega tedenskega dela ambulante. Preostali čas nameni ordinacijskemu času za delo s pacienti.
(7) Za nemoteno zagotavljanje stalne dostopnosti v dejavnostih splošne in družinske medicine, otroški in šolski dispanzer ter zobozdravstva za odrasle in mladino mora izvajalec ordinacijski čas za zavarovane osebe predhodno uskladiti s koordinatorjem te dejavnosti v izpostavi Zavoda.
(8) V ambulantah za neopredeljene je ordinacijski čas 40 ur efektivnega dela nosilca programa na teden. V primeru spremembe obsega programa in posledično spremembe ordinacijskega časa med mesecem, lahko izvajalec zaračuna največ toliko ur, kot jih ima opredeljenih z ordinacijskim časom.
(objava nosilcev programov in ordinacijskih časov)
(1) Izvajalec na vidnem mestu v čakalnici in na svoji spletni strani objavi:
– seznam zdravnikov, ki jih zavarovane osebe lahko izberejo v skladu s pravili, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje, in njihov ordinacijski čas,
– seznam zdravnikov, ki delajo v specialističnih ambulantah, in njihov ordinacijski čas,
– seznam nosilcev drugih dejavnosti, ki opravljajo storitve obveznega zdravstvenega zavarovanja, in njihov ordinacijski čas.
(2) Objavljeni ordinacijski čas mora biti v skladu z ordinacijskim časom iz prejšnjega člena.
(storitve v samoplačniški ambulanti)
(1) Samoplačniške storitve sme izvajalec opravljati izven ordinacijskega časa, opredeljenega v pogodbi z Zavodom.
(2) Zavarovani osebi, ki uveljavlja storitve v samoplačniški ambulanti, izvajalec predpiše zdravila na beli recept.
(3) Če zavarovana oseba uveljavlja storitve v samoplačniški ambulanti, izvajalcu pisno izjavi, da od Zavoda ne bo zahtevala povračila stroškov.
(opredeljevanje zavarovanih oseb za osebne zdravnike)
(1) Minimalna obremenitev zdravnika specialista družinske medicine in zdravnika specialista pediatrije na primarni ravni zdravstvene dejavnosti znaša 1895 glavarinskih količnikov, specializanta družinske medicine na primarni ravni pa 800 glavarinskih količnikov. Po doseženi obremenitvi iz prejšnjega stavka lahko zdravnik odkloni nadaljnje opredeljevanje zavarovanih oseb.
(2) Zdravnik v otroškem in šolskem dispanzerju ne sme odklanjati otroške in šolske populacije zaradi opredeljevanja odrasle populacije.
(3) Zdravnik v dispanzerju za ženske lahko preneha z opredeljevanjem novih oseb, ko doseže obremenitev slovenskega povprečja glavarinskih količnikov.
(4) Mladinski zobozdravniki zaradi opredeljevanja odrasle populacije ne smejo odklanjati otrok in mladine.
(5) Zobozdravnik pri izvajalcu, ki ima z Zavodom sklenjeno pogodbo in izpolnjuje pogoje za izbranega osebnega zobozdravnika, sprejme vse zavarovane osebe, ki ga izberejo. Odkloni jih lahko, če za 10 % preseže povprečno število opredeljenih na zobozdravnika v svoji dejavnosti na območju območne enote Zavoda, kjer ima sedež dejavnosti. Če ima na območju območne enote Zavoda sedež dejavnosti en sam izvajalec, mora sprejeti vse zavarovane osebe, ki ga izberejo. Zavod na svoji spletni strani za dejavnosti zobozdravstva za odrasle, mladino in študente objavlja seznam izvajalcev, ki ne dosegajo oziroma presegajo povprečno število opredeljenih zavarovanih oseb na zdravnika v svoji dejavnosti na območju območne enote Zavoda, kjer ima sedež dejavnosti.
(minimalni obseg programa)
(1) Za programe, kjer zavarovane osebe izbirajo osebnega zdravnika, izvajalec zagotovi, da vsak izbrani osebni zdravnik, izbrani ginekolog oziroma izbrani zobozdravnik izvaja program v obsegu najmanj 0,1 tima.
(2) Prejšnji odstavek se ne uporablja za izbranega osebnega zdravnika v domovih za starejše občane.
(obveznost vključevanja v dežurno službo v zobozdravstveni dejavnosti)
(1) V dežurno službo v zobozdravstveni dejavnosti se enakomerno in enakopravno vključijo vsi izvajalci zobozdravstva, ki opravljajo dejavnost izbranega osebnega zobozdravnika v zobnih ambulantah za odrasle in za mladino na območju posamezne območne enote Zavoda, kjer ima nosilec dežurne službe sedež, razen če se izvajalci sporazumno dogovorijo drugače.
(2) Delež vključevanja se določi glede na obseg programa pri posameznem izvajalcu. Razpored pripravi zdravstveni dom kot organizator te službe, oziroma koncesionar, za katerega se dogovorijo izvajalci teh dejavnosti. V spornih primerih razpored vključevanja izvajalcev v dežurno službo ter lokacijo izvajanja določi ustanovitelj zdravstvenega zavoda, kjer ima nosilec dežurne službe sedež.
(3) Če koordinacijo preventive in dežurne službe zobozdravstvene dejavnosti izvaja koncesionar, zdravstveni dom nakaže 80 % sredstev, ki jih je prejel za ta namen tistemu koncesionarju, ki to koordinacijo izvaja.
(obveznost vključevanja v program neprekinjenega zdravstvenega varstva)
(1) V zagotavljanje NMP vključno z dežurno službo in zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva v bolnišnicah se vključijo vsi zdravniki, ki opravljajo dejavnost v javni zdravstveni mreži.
(2) Delež vključevanja se določi glede na obseg programa posameznega izvajalca v skladu z letnim programom ministrstva.
(3) Razliko v prejetih in porabljenih sredstvih za plače izvajalcev NMP javni zavod uporabi tako, da prednostno financira dodiplomsko izobraževanje zdravstvenih reševalcev za naziv diplomirani zdravstvenik, diplomirana medicinska sestra in ostalo strokovno izobraževanje v sistemu NMP.
(izvajanje posebnih preiskav)
(1) Preiskave s področja laboratorijske biomedicine se izvajajo v medicinskih laboratorijih, ki izpolnjujejo pogoje iz pravilnika, ki ureja pogoje, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za izvajanje preiskav na področju laboratorijske medicine in imajo dovoljenje ministrstva za opravljanje te dejavnosti. Ta določba se ne uporablja za laboratorije s področja medicinske genetike in laboratorije s področja reproduktivne biologije.
(2) Preiskave na toksoplazmozo, ki jih Zavod plačuje posebej, bodo izvajalci naročali v laboratorijih, ki izpolnjujejo pogoje iz pravilnika, ki ureja pogoje, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za izvajanje preiskav na področju laboratorijske medicine in imajo dovoljenje ministrstva za opravljanje te dejavnosti.
(3) Pregledovanje brisov materničnega vratu (CPL) se izvaja v citopatoloških laboratorijih, ki izpolnjujejo pogoje iz pravilnika, ki ureja pogoje, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za pregledovanje brisov materničnega vratu in imajo dovoljenje ministrstva za opravljanje te dejavnosti.
(4) Zavod plačuje ultrazvok ščitnice izvajalcem, ki jih določi Razširjeni strokovni kolegij za nuklearno medicino in so objavljeni na spletni strani Zavoda.
(obveznosti izvajalcev v dejavnosti zobozdravstva)
(1) Program posameznih dejavnosti zobozdravstva izvajalci realizirajo v razmerju:
– zobozdravstvo za študente: 85 % nega in zdravljenje ter 15 % protetika,
– pedontologija in mladinsko zobozdravstvo: 90 % otroci, 10 % odrasli; program za odrasle se deli v razmerju 50 % nega in zdravljenje in 50 % protetika in ne zajema storitev, opravljenih v urgentni službi,
– zdravljenje zobnih in ustnih bolezni: 80 % parodontologija, 20 % nega in zdravljenje, če ni čakalne dobe,
– stomatološka protetika: 20 % nega in zdravljenje, 80 % protetika,
– ortodontija: 100 % ortodontske storitve.
(2) V dejavnosti ortodontije izvajalci beležijo tudi število izdanih ortodontskih aparatov v skladu z navodili, ki urejajo beleženje in obračunavanje.
(obveznosti izvajalcev mobilnega paliativnega tima)
(1) MPT zagotavlja in koordinira specializirano paliativno oskrbo prebivalcem regije. Izvajalec upošteva smernice pristojnega razširjenega kolegija in pripravi načrt obravnave zavarovane osebe. Izvajalec zagotovi število delujočih ambulant skladno s pogodbeno dogovorjenimi programi za ordinacijski čas v obsegu 32,5 ur efektivnega dela ambulante tedensko. V okviru tega mora MPT zagotoviti ambulanto za zgodnjo paliativno oskrbo dva dni v tednu za pokretne bolnike, preostali čas pa za zagotavljanje paliativne oskrbe bolnika na domu in po potrebi v domovih za starejše, svetovanje osebnim zdravnikom, patronažni službi, zdravnikom v specialistični bolnišnični dejavnosti in v urgentnem centru, opravljati konziliarno paliativno dejavnost v bolnišnicah v regiji. Poleg tega mora izvajalec zagotoviti tudi 24 urno pripravljenost za svetovanje in nujne hišne obiske.
(2) V program MPT se vključijo zavarovane osebe, ki potrebujejo paliativno obravnavo ali imajo v odpustnici iz bolnišnice opredeljeno diagnozo Z 51.5 »paliativna oskrba« in podano paliativno oceno. Izdajatelj odpustnice mora MPT-ju dostaviti kopijo odpustnice in napotnico, če ima ustrezna pooblastila, sicer napotnico izda osebni zdravnik.
(obveznosti upravljavca registra endoprotetike)
(1) Upravljavec registra endoprotetike kvartalno analizira zbrane podatke za paciente, ki jim je bila vstavljena, zamenjana ali odstranjena kolčna ali kolenska endoproteza ali njen del, primerja rezultate zdravljenja ter ugotovitve predstavi izvajalcem, Zavodu in Ministrstvu za zdravje.
(2) Upravljavec registra endoprotetike na zahtevo in na podlagi podatkov, ki jih prejme od Zavoda preveri, ali so izvajalci v register posredovali vse zahtevane podatke za osebe, za katere je Zavod prejel obračun endoproteze kolka ali kolena. V primeru, da izvajalec ni posredoval vseh zahtevanih podatkov, Zavod te storitve ne plača.
(3) Izvajalci morajo kvartalno na spletni strani objaviti vpeljane ukrepe na podlagi poročila upravljavca registra.
(obveznosti izvajalcev lekarniške dejavnosti)
(1) Izvajalci zagotavljajo oskrbo z zdravili v rednem obratovalnem času in v dežurstvu.
(2) Redni obratovalni čas in dežurstvo dogovorita izvajalec in Zavod v pogodbi.
(3) Izvajalec lekarniške dejavnosti ima naslednje obveznosti:
– vzdrževanje primerne zaloge zdravil, ki omogoča redno oskrbo zavarovanih oseb z zdravili, ki so dosegljiva na domačem tržišču,
– izdajanje zdravil zavarovanim osebam na podlagi veljavnega recepta Zavoda v skladu s predpisi, ki urejajo področje zdravil, splošnimi akti ter navodili Zavoda,
– zagotavljanje oskrbe z zdravili v času, ki je opredeljen s pogodbo med izvajalcem in Zavodom. V primeru, če je lekarna začasno zaprta, mora izvajalec o tem obvestiti zavarovane osebe in Zavod na primeren način,
– izvajanje kognitivnih storitev v skladu s strokovnimi kriteriji za vključitev zavarovane osebe v brezšivno skrb,
– lekarna posreduje podatke o izdanih zdravilih na recept ter podatke o kognitivnih storitvah v skladu z veljavnimi navodili za zajem in posredovanje podatkov v elektronski sistem Zavoda.
(4) Izvajalec lekarniške dejavnosti odgovarja za kvalitetno izvajanje storitev in ugotovljene pomanjkljivosti, ki so posledica dela v lekarni.
(5) Izvajalec lekarniške dejavnosti ne odgovarja za nepravilno izpolnjene podatke o zavarovani osebi v administrativnem delu recepta, ki je dolžnost predpisovalca zdravila.
(obveznosti izvajalcev zdraviliške dejavnosti)
(1) Izvajalci zdraviliškega zdravljenja izvajajo dogovorjeni program tako, da:
1. nudijo zavarovanim osebam storitve v skladu s pravili, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje v ustreznem standardu in kvaliteti ter v skladu z doktrino medicinske rehabilitacije z naravnimi zdravilnimi sredstvi,
2. obvestijo zavarovane osebe pred prihodom na zdraviliško zdravljenje o terminu zdraviliškega zdravljenja,
3. zagotovijo začetek zdraviliškega zdravljenja, ki je nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, neposredno po končanem bolnišničnem zdravljenju ali najpozneje pet dni po prejemu obvestila Zavoda o odobritvi tega zdravljenja. Če je zavarovani osebi vročena odločba Zavoda o odobritvi zdraviliškega zdravljenja pozneje, kot je zdravilišče prejelo obvestilo Zavoda iz prejšnjega stavka, zdravilišče zagotovi začetek zdraviliškega zdravljenja v petih dneh od dneva, ko je zavarovani osebi vročena odločba, pri čemer datum vročitve odločbe zavarovani osebi preveri pri Zavodu,
4. zagotovijo sprejem na zdraviliško zdravljenje, ki ni nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, za vse zavarovane osebe, ki so upravičene do nadomestila plače zaradi začasne zadržanosti od dela, najpozneje v desetih dneh, po prejemu obvestila o odobritvi takšnega zdravljenja s strani imenovanega zdravnika Zavoda. Ostale zavarovane osebe izvajalci zdraviliškega zdravljenja sprejemajo na zdravljenje po vrstnem redu iz čakalnega seznama,
5. zagotovijo osebam, napotenim na zdraviliško zdravljenje, neprekinjeno zdravljenje v obsegu in trajanju kot ga opredeli imenovani zdravnik Zavoda tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. Prav tako najpozneje v sedmih dneh po končanem zdravljenju osebnemu zdravniku zavarovane osebe posredujejo odpustno pismo,
6. predloge za podaljšanje zdraviliškega zdravljenja Zavodu pošiljajo po pošti. Predlogi se obravnavajo isti dan oziroma v najkrajšem možnem času. Območne enote Zavoda odločbo o podaljšanju zdraviliškega zdravljenja pošljejo k izvajalcem zdraviliškega zdravljenja pred iztekom zdraviliškega zdravljenja.
(2) V primeru prejema nepopolno izpolnjene odločbe za zdraviliško zdravljenje s strani imenovanega zdravnika Zavoda ali napotnega zdravnika, izvajalec zdraviliškega zdravljenja ni dolžan sprejeti zavarovane osebe na zdravljenje in mora vrniti odločbo imenovanemu zdravniku Zavoda ali napotnemu zdravniku oziroma zahteva dopolnitev odločbe.
(3) Izvajalec zdraviliškega zdravljenja, ki prejme odločbo za standard, ki ga ne izvaja, takšno odločbo vrne imenovanemu zdravniku Zavoda.
(4) Izvajalci zdraviliškega zdravljenja izbirajo med storitvami standardov, na podlagi katerih je zavarovana oseba napotena na zdraviliško zdravljenje. Na predlog zdraviliškega zdravnika lahko imenovani zdravnik Zavoda spremeni tipe standardov zdraviliškega zdravljenja, za katere je zavarovana oseba napotena na zdraviliško zdravljenje. Imenovani zdravnik Zavoda posreduje spremembo tipov standardov izvajalcu zdraviliškega zdravljenja pisno.
(5) Seznam storitev po tipih standardov zdraviliškega zdravljenja, ki jih izvajalec zdraviliškega zdravljenja lahko obračuna Zavodu, je v Prilogi 18 te uredbe.
(obveznosti socialno varstvenih zavodov)
Socialno varstveni zavodi opravljajo oziroma organizirajo program zdravstvene nege in zdravstvene rehabilitacije kot del osnovne zdravstvene dejavnosti tako, da:
1. zagotavljajo oskrbovancem storitve zdravstvene nege skladno s stopnjo zahtevnosti in standardi tipov nege iz Priloge 14 te uredbe, Priloge 21 te uredbe in PriIoge 1 te uredbe,
2. zagotavljajo fizioterapevtske, delovno terapevtske, logopedske in druge rehabilitacijske storitve,
3. zagotavljajo oskrbovancem specialistično zunajbolnišnično zdravstveno dejavnost,
4. zagotavljajo oskrbovancem infuzijske sisteme, plenice za inkontinentne, sete za dekolonizacijo ter ostale pripomočke po strokovno medicinskih kriterijih v skladu s pravili, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje,
5. v sodelovanju z območnimi izvajalci organizirajo zagotavljanje storitev s področja osnovne zdravstvene dejavnosti za oskrbovance v ambulanti socialno varstvenega zavoda ter ob postelji oskrbovanca v obsegu, določenem v skladu s to uredbo in pogodbo,
6. skladno z razpoložljivimi zmogljivostmi zagotavljajo sprejem pacientov iz bolnišnic, pri katerih je bolnišnično zdravljenje zaključeno in potrebujejo le še zdravstveno nego in storitve osnovne zdravstvene dejavnosti, česar iz socialnih ali strokovnih razlogov ni mogoče zagotoviti na pacientovem domu.
(zagotavljanje kadra in cena zdravstvene nege za novi SVZ)
(1) Novi izvajalec v prijavi na razpis Zavoda predloži seznam potrebnega kadra v skladu s Prilogo 14 te uredbe, navede datum začetka delovanja ter načrt zasedanja zmogljivosti in zaposlovanja. Pogodbene cene zdravstvene nege se oblikujejo ob predpostavki, da izvajalec z ustreznim kadrom razpolaga.
(2) Vsake tri mesece od datuma veljavnosti pogodbe do polne zasedenosti zmogljivosti izvajalec Zavodu predloži seznam zaposlenih delavcev ter podatek o zasedenosti.
(3) Če glede na zasedenost zmogljivosti ne zaposluje kadra skladno s Prilogo 14 te uredbe in je odstopanje višje od 2 %, se mu cena zniža za odstotek odstopanja od navedenega standarda. Znižana cena zdravstvene nege se uporablja do novega pogodbenega leta oziroma do sklenitve nove pogodbe.
(4) Pri ugotavljanju zagotavljanja kadra skladno s Prilogo 14 te uredbe se upošteva medsebojno nadomeščanje kadra, in sicer med tehnikom zdravstvene nege in diplomirano medicinsko sestro/višjo medicinsko sestro, med diplomiranim fizioterapevtom/višjim fizioterapevtom in diplomiranim delovnim terapevtom/višjim delovnim terapevtom, med diplomiranim fizioterapevtom/višjim fizioterapevtom in diplomirano medicinsko sestro/ višjo medicinsko sestro ter med bolničarjem – negovalcem in strežnico.
(izstavljanje dokumentov za plačilo opravljenih storitev)
(1) Izvajalci za opravljene storitve Zavodu izstavijo račune, zahtevke za plačilo in poročila v skladu z navodili, ki urejajo beleženje in obračunavanje ter Navodilom za obračun – vprašanja in odgovori.
(2) Račune, zahtevke za plačilo in poročila izvajalci dostavijo Zavodu najpozneje do 10. v mesecu za pretekli mesec.
(3) Socialno varstveni zavodi in zavodi za usposabljanje račune dostavljajo Zavodu tudi dvakrat mesečno, in sicer najpozneje do 25. v mesecu za storitve opravljene od 1. do vključno 15. v tekočem mesecu in najpozneje do 10. v mesecu za storitve opravljene od 16. do konca preteklega meseca.
(4) Lekarne izstavijo Zavodu zahtevke za plačilo za opravljene storitve in izdana zdravila na recept z obračunanim davkom na dodano vrednost najmanj enkrat in največ štirikrat mesečno, in sicer najpozneje do 10. v mesecu za pretekli mesec.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek lahko lekarna izstavi Zavodu zahtevek za plačilo večkrat na mesec za zdravila na recept, katerih nabavna vrednost za posamezno pakiranje znaša najmanj 900 eurov.
(6) Izvajalci zdraviliškega zdravljenja račune za opravljene storitve s področja zdraviliškega zdravljenja izstavljajo sproti po končanem zdraviliškem zdravljenju zavarovanih oseb. Če se zdravljenje nadaljuje po izteku meseca, izvajalec zdraviliškega zdravljenja za celotno obdobje zdraviliškega zdravljenja izstavi dva računa. Za zaključeni mesec izstavi račun glede na število zdraviliških dni in točk v mesecu. Za preostanek zdravljenja, ki se nadaljuje v naslednji mesec, pa izvajalec izstavi nov račun po končanem zdravljenju.
(7) Priloge k dokumentom za obračun v papirni obliki, skladne z navodili, ki urejajo beleženje in obračunavanje, izvajalci dostavijo Zavodu v roku pet delovnih dni od dneva elektronsko posredovanih podatkov.
(8) Račune in zahtevke za plačilo, ki jih izvajalec dostavi Zavodu v tekočem mesecu za storitve opravljene pred več kot dvema mesecema, Zavod zavrne, razen v primeru objektivnih razlogov za zamudo, ki jih ugotovita pogodbena partnerja, vendar najpozneje do 31. januarja za preteklo leto.
(9) Poročila za preteklo leto, ki jih izvajalec dostavi Zavodu po 10. januarju, Zavod zavrne, razen v primeru objektivnih razlogov za zamudo, ki jih ugotovita pogodbena partnerja.
(10) Naknadno ugotovljene nepravilnosti pri razmejevanju med obveznim in prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem se za primere, stare do treh let, poračunajo v tekočem letu.
(11) Račune, ki jih izvajalci izstavljajo na podlagi obdobnih obračunov, izvajalci dostavijo Zavodu v petih dneh po prejemu obvestila Zavoda o višini obračuna za posamezno obračunsko obdobje. Obvestilo o višini obračuna Zavod posreduje izvajalcem v 45 dneh po izteku obdobja, za katerega se pripravlja obračun ali po prejemu obvestila izvajalca o prenehanju opravljanja dejavnosti. Izjema je obvestilo o višini obračuna za obdobje od januarja do junija, ki ga Zavod posreduje izvajalcem do 15. septembra. V primeru, da je vrednost obdobnega obračuna nižja od 1 euro, lahko Zavod s soglasjem izvajalca vrednost obdobnega obračuna popravi na 0 in izvajalcu računa ni potrebno izstaviti. Nestrinjanje izvajalca z višino obračuna ne zadrži obveznosti izvajalca, da Zavodu izstavi račun v višini, navedeni v obvestilu. Sporni del obračuna izvajalec in Zavod rešujeta naknadno.
(12) Dobropise na podlagi končnih in dodatnih obračunov Zavoda za preveč obračunane storitve izvajalci dostavijo Zavodu v petih dneh po prejemu obvestila Zavoda.
(13) Zavod izvajalcu v roku 15 dni od prejema popolne dokumentacije zavrne račune, zahtevke za plačilo in poročila, ki niso sestavljena v skladu z opredelitvami tega člena, ali niso v skladu s pogodbo.
(storitve po naročilu imenovanih zdravnikov)
(1) V primeru naročila imenovanega zdravnika, da izbrani osebni zdravnik pripravi predlog za obravnavo na invalidski komisiji, mora izbrani osebni zdravnik zavarovane osebe vso potrebno dokumentacijo pripraviti in priporočeno s povratnico, ki se hrani v zdravstveni kartoteki zavarovane osebe, poslati v 30 dneh na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
(2) V postopkih odločanja imenovanih zdravnikov in zdravstvenih komisij Zavoda, v primeru naročila, da izbrani osebni zdravnik posreduje zdravstveni karton, medicinsko dokumentacijo ali zahteve, da poda dodatna pojasnila, mora izbrani osebni zdravnik zahtevano dokumentacijo ali pojasnila pripraviti in posredovati imenovanemu zdravniku oziroma zdravstveni komisiji v roku 3 delovnih dni.
(1) Izvajalci imajo:
– za zagotovitev in nenehno izboljševanje kakovosti vpeljan in vzdrževan sistem vodenja kakovosti na podlagi mednarodno priznanih zdravstvenih standardov, ki vsebujejo ključne elemente zahtev za kakovostno in varno izvajanje dejavnosti v zdravstvenih organizacijah, na podlagi uresničevanja temeljnih načel kakovosti: učinkovitost in uspešnost, osredotočenost na pacienta, pravočasnost, varnost, enakopravnost in integriranost;
– imenovano osebo – vodjo kakovosti (zdravstvenega delavca ali sodelavca z izkušnjami s področja vodenja sistemov kakovosti), ki skrbi za vzpostavitev in/ali za vzdrževanje sistema vodenja kakovosti. Vodja kakovosti je predstavnik vodstva pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti. Vodi komisijo za kakovost in je oseba z izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje. Vodja kakovosti je neposredno odgovoren direktorju oziroma odgovorni osebi izvajalca zdravstvene dejavnosti. Kontaktne podatke vodje kakovosti izvajalec objavljeni na svoji spletni strani;
– imenovano osebo – pooblaščenca za varnost pacientov, zaposlenih in drugih, ki ima formalne kompetence s področja varnosti in je zadolžen za uvajanje in vzdrževanje sistema varnosti, vključno z obvladovanjem varnostnih tveganj, spremljanjem in poročanjem opozorilnih nevarnih dogodkov ter vzpostavitev in razvoj kulture varnosti pri izvajalcih v skladu z navodili ministra, pristojnega za zdravje. Kontaktni podatki pooblaščenca za varnost pacientov, zaposlenih in drugih izvajalec objavi na svoji spletni strani.
(2) Izvajalci oblikujejo, uvajajo in redno uporabljajo svoje klinične poti in druge na dokazih podprte standarde zdravstvene obravnave. Vsako leto uvedejo dve novi klinične poti, prioritetno za prospektivni program. Seznam kliničnih poti, ki jih izvajalci uporabljajo oziroma izvajajo, objavijo na svojih spletnih straneh in jih ob spremembah tekoče posodabljajo.
(3) Spremljajo in poročajo kazalnike kakovosti in izide zdravljenja, ki so določeni v Prilogi 9 te uredbe v skladu z metodologijo in navodili ministra, pristojnega za zdravje.
(4) Vzpostavijo sistem obvladovanja varnostnih incidentov in varnostnih tveganj (sporočanje, analiza, ukrepi in sledenje učinkovitosti ukrepov in stalno učenje).
(5) Obvladujejo varnostna tveganja ter neskladnosti in odklone od standardov in najboljših praks z analizo varnostnih incidentov ter o njih poročajo v skladu z navodili ministra, pristojnega za zdravje.
(6) Izvajalci morajo dvakrat letno na spletni strani objaviti vpeljane ukrepe, sprejete na podlagi uvedenih kliničnih poti, analiz kazalnikov kakovosti ter obvladovanja varnostnih tveganj.
2. Poročanje o izvedbi programa in vodenje evidenc
(poročanje o izvedbi programa)
(1) Javni zavod o opravljenih storitvah po zdravstvenih delavcih mesečno poroča svetu zavoda, ministrstvu in uradu, pristojnemu za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu.
(2) Bolnišnice poročajo ZTM na mesečni ravni, in sicer 15. dan v mesecu za pretekli mesec, ter Strokovnemu svetu za preskrbo s krvjo na šest mesečni ravni (na dan 1. aprila ter 1. oktobra tekočega leta) naslednje podatke:
– o porabljenih zdravilih iz tuje plazme,
– o porabi zdravil iz plazme, pridobljene v Republiki Sloveniji,
– o trenutnih zalogah zdravil posebej iz tuje ter iz plazme, zbrane v Republiki Sloveniji, in
– o količinah neporabljenih zdravil iz plazme, posebej iz tuje ter iz plazme, zbrane v Republiki Sloveniji, zaradi pretečenega roka uporabe ali drugega razloga, zaradi katerega se teh zdravil ne sme ali ne more uporabiti.
(obveznosti izvajalcev programa zdravstvene vzgoje)
(1) Izvajalec programa zdravstvene vzgoje za otroke, šolarje, študente, odrasle, šole za starše ter reproduktivnega zdravstvenega varstva žensk za potrebe nadzora ministrstva in Zavoda hrani v evidenci podpise udeležencev vsakega srečanja posameznih skupinskih delavnic in individualne obravnave, skupaj z datumi posameznih srečanj, izvajalci in seznami zavodov, v katerih so se skupinske delavnice in individualne obravnave izvedle. V primeru izvedbe programa zdravstvene vzgoje v vrtcih ali šolah zadostuje podpis prisotnega predstavnika teh ustanov.
(2) Vsi ZVC in iCKZ osebam iz ciljne populacije v svojem gravitacijskem območju ponudijo vse vrste delavnic iz Programa svetovanja za zdravje oziroma Programa za krepitev zdravja.
(3) Zdravstveni domovi v ZVC in iCKZ zagotavljajo kader (standardni tim) v obsegu, opredeljenem v Prilogi 16 te uredbe (za ZVC) in v Prilogi 1 te uredbe (za iCKZ) ter v skladu s kriteriji, opredeljenimi v Navodilih – ZVC in Navodilih – iCKZ (navodila NIJZ).
(4) Izvajalec za potrebe nadzora ministrstva in Zavoda hrani v evidenci podpise udeležencev vsakega srečanja posameznih skupinskih delavnic in individualne obravnave, skupaj z datumi posameznih srečanj, izvajalci in seznami ustanov, v katerih so se skupinske delavnice in individualne obravnave izvedle.
(5) ZD in iCKZ o vseh izvedenih aktivnostih mesečno poročajo NIJZ na obrazcih, ki jih pripravi NIJZ, in sicer do 10. v mesecu za pretekli mesec.
(poročanje CDZOM in CDZO)
CDZOM in CDZO o vseh izvedenih aktivnostih poročajo na predpisanih obrazcih NIJZ dvakrat letno.
NIJZ o opravljenem delu poroča Zavodu dvakrat letno na obrazcih, ki jih izda Zavod, in sicer v 45 dneh po koncu poročevalskega obdobja.
(poročanje NIJZ o programu SVIT)
(1) NIJZ za upravljanje progama SVIT do 15. februarja vsako leto predloži poročilo o realizaciji in namenski porabi sredstev za preteklo leto. Poročilo zajema podatke o namenski porabi sredstev za plače, sejnine, stroške pošiljanja vabil in stroške programskega sveta. V poročilu navede tudi:
– vključenost ciljne populacije,
– odzivnost ciljne populacije,
– delež odkritih predrakavih sprememb,
– delež odstranjenih predrakavih sprememb,
– delež odkritega raka.
(2) NIJZ v letnem poročilu posreduje Zavodu seznam kolonoskopistov oziroma kolonoskopskih centrov in patohistologov oziroma patohistoloških centrov, ki ne dosegajo standardov kakovosti. Tem izvajalcem Zavod ne podaljša pogodbe.
(poročanje Onkološkega inštituta Ljubljana o programu DORA)
Onkološki inštitut za upravljanje programa DORA do 31. marca vsako leto Zavodu in ministrstvu posreduje poročilo o realizaciji programa in namenski porabi sredstev (s specifikacijo stroškov za posamezno nalogo) za preteklo leto. Poročilo mora vsebovati tudi:
– izvedene naloge,
– vključenost ciljne populacije,
– odzivnost ciljne populacije,
– delež odkritega neinvazivnega in invazivnega raka,
– doseganje standardov kakovosti po posameznih izvajalcih in doseganje standardov kakovosti programa v celoti.
(poročanje Onkološkega inštituta Ljubljana o programu DPOR)
Onkološki inštitut Ljubljana do 30. aprila pošlje Zavodu vsebinsko in finančno poročilo o programu DPOR na obrazcu, ki ga pripravi Zavod.
(poročanje Onkološkega inštituta Ljubljana o programu ZORA)
Onkološki inštitut Ljubljana do 31. marca vsako leto pošlje Zavodu vsebinsko in finančno poročilo o programu ZORA na obrazcu, ki ga določi Zavod.
(obveznosti izvajalcev programa vzgoje za ustno zdravje)
Izvajalec programa vzgoje za ustno zdravje za otroke, šolarje, dijake, študente in ostale mladostnike za potrebe nadzora ministrstva in Zavoda hrani evidenco vseh izvedenih skupinskih in individualnih obravnav, nosilcev vzgoje za ustno zdravje, število udeležencev, ciljne skupine datum, čas in vsebino predavanj in aktivnosti, ime ustanove, v katerih so se obravnave vzgoje za ustno zdravje izvedle. V primeru izvedbe programa vzgoje za ustno zdravje v vrtcih ali šolah zadostuje podpis prisotnega predstavnika teh ustanov.
(poročanje o realizaciji storitev NMP za regresno odškodninske zahtevke)
(1) Za potrebe regresnih odškodninskih zahtevkov izvajalci NMP izstavijo evidenčni obračun Zavodu za opravljene storitve, in sicer lažja, srednja, težka in zahtevna oskrba na terenu.
(2) Izvajalci opravljene storitve iz prejšnjega odstavka poročajo na podlagi visoke cene količnika iz obiskov v splošni in družinski ambulantni dejavnosti.
(3) Poleg opravljenih storitev iz prvega odstavka tega člena izvajalec Zavodu izstavi tudi evidenčni obračun za storitve, opravljene v ambulanti NMP (dežurna služba), in sicer v skladu z navodili, ki urejajo beleženje in obračunavanje.
(poročanje o realizaciji storitev mobilnih enot nujnih reševalnih vozil)
(1) Za opravljene storitve mobilnih enot nujnih reševalnih vozil izvajalec Zavodu izstavi poročilo za pavšal in evidenčni obračun po ceni, ki predstavlja 2,5-kratno ceno točke za nenujne reševalne prevoze s spremljevalcem, določeno v Prilogi 1 te uredbe.
(2) Evidenčni obračun vključuje tudi startnino v višini 30 točk. Po tej ceni izvajalec obračuna tudi storitve mobilnih enot nujnih reševalnih vozil za osebe, zavarovane po mednarodnih sporazumih v skladu z evropskim pravnim redom ter bilateralnimi sporazumi o socialni varnosti.
(poročanje izvajalcev o materialnih stroških in zdravilih po pacientu)
(1) Izvajalci, ki so vključeni v projekt Vzpostavitev celovitega upravljanja sistema SPP, poročajo Zavodu podatke o materialnih stroških in zdravilih po pacientu skladno z Navodilom o zbiranju in posredovanju podatkov za izračun uteži SPP.
(2) Izvajalcu, ki ne posreduje podatkov, se pri končnem letnem obračunu odštejejo namenska sredstva, ki jih je prejel za vzpostavitev sistema za evidentiranje materialnih stroškov in zdravil po pacientu.
(obveznosti izvajalcev na terciarni ravni)
(1) Izvajalci terciarne dejavnosti sprejmejo načrt dela v okviru terciarne dejavnosti, pri čemer opredelijo načrtovano porabo sredstev za terciar in ob koncu poslovnega leta posredujejo poročilo o realizaciji. Načrtovana in dejanska poraba sredstev vsebujeta namen porabe, količino in vrednost. Izvajalci posredujejo poročilo Zavodu in ministrstvu.
(2) Poročilo o realizaciji terciarne dejavnosti morajo izvajalci izdelati za obdobje preteklega koledarskega leta, skladno z merili za vrednotenje in Navodilom o beleženju in obračunavanju zdravstvenih storitev in izdanih materialov, in sicer vsako leto do 28. februarja. Če izvajalec terciarne dejavnosti Zavodu ne posreduje poročila ali ga ne pripravi v zahtevani obliki, se v spornem delu poročila porabljena sredstva štejejo kot neutemeljena.
(1) Za program učenja izvajalec vodi mesečno evidenco o številu udeležencev podiplomskega izobraževanja skupaj s številom mentorjev in opravljenih mentorskih ur za vaje. Vrednost programa učenja se določi na podlagi seštevka bruto plač zaposlenih (II bruto) (mentorjev, predavateljev v deležu za ta program) ter materialnih stroškov za ta program. Pri podiplomskem izobraževanju specializantov je iz sredstev za plače treba izločiti sredstva (mentorski dodatek II bruto) za glavne in neposredne mentorje.
(2) Poročilo o realizaciji programa usposabljanja za posebna znanja vključuje naslov izobraževanja, število udeležencev, število mentorjev, število porabljenih ur za realizacijo programa ter sredstva za materialne stroške in bruto plače (II. bruto) v deležu za ta program. Za daljša usposabljanja zdravstvenih delavcev in sodelavcev v tujini, ki so dogovorjena v pogodbi z Zavodom, soglasje pristojnega RSK ni potrebno, mora pa biti iz poročila razviden tudi poimenski seznam udeležencev posameznega programa, delovno mesto in izobrazba udeleženca (specialnost delavca) ter termin usposabljanja.
(3) Izvajalec izvaja raziskovalne in razvojne projekte, katerih naročnik je ministrstvo. Če ministrstvo projektov ne definira, razvija svoje projekte ali projekte tujega naročnika (ki jih ta tudi financira), da opraviči status terciarnosti.
(4) Do sredstev za terciar so upravičeni projekti, ki so dogovorjeni v pogodbi z Zavodom in se izvajajo v skladu s predvidenim terminskim planom.
(5) V poročilu Zavodu izvajalec navede naslov, vrsto projekta (nacionalni, temeljni, aplikativni, administrativni), naročnika, mesto objave, trenutno stanje projekta, datum začetka in datum zaključka projekta. Za posamezen projekt izvajalec v poročilu navede tudi dejansko višino porabljenih sredstev za plače (II. bruto v deležu za določen projekt) in materialne stroške. Če je bil projekt sofinanciran, izvajalec navede tudi višino sofinanciranih sredstev za plače (II bruto) in materialne stroške. Projekti in raziskave, ki jih je v celoti financiral zunanji naročnik, se v poročilo ne vključijo.
(6) Izvajalci v poročilo vključijo naziv delujočega nacionalnega registra in nacionalne evidence poimenski seznam zaposlenih za vodenje posameznega nacionalnega registra in nacionalne evidence, delež delovnega časa za vodenje ter letne materialne stroške.
(1) Izvajalci poročajo o porabi sredstev za izvedenost, ki vključuje subspecialne laboratorije, subspecialne time in interdisciplinarne ekspertne konzilije ter težavnost.
(2) Izvajalci vodijo evidenco stroškov vodenja subspecialnega laboratorija, ki vključuje: naziv subspecialnega laboratorija, poimensko sestavo članov tima, njihovo izobrazbo, delež delovnega časa v laboratoriju, letno amortizacijo opreme in ceno reagentov za preiskave. V nadomestilu stroškov za terciar se na podlagi evidence upošteva samo bruto plača (II bruto) zaposlenih v laboratoriju, in sicer v deležu opravljenega dela za subspecialno obravnavo ter amortizacija potrebne opreme in strošek reagentov, iz nadomestila pa so izključeni stroški raziskav.
(3) Izvajalci vodijo evidenco stroškov subspecialnih timov, ki vključuje: naziv subspecialnega tima, strukturo tima, njihovo izobrazbo, delež delovnega časa za delo v timu, vrednost letne amortizacije opreme, kupljene za dejavnost subspecialnega tima. V nadomestilu stroškov za terciar se na podlagi evidence upošteva samo razlika med stroški tima (ki jih opredeljuje bruto plača (II bruto) zaposlenih v timu v deležu opravljenega dela za subspecialno obravnavo in amortizacija potrebne opreme) ter povrnjenimi stroški skozi SPP oziroma preko drugih oblik financiranja. Stroški obravnave pacienta so financirani preko SPP oziroma preko drugih virov financiranja.
(4) Izvajalci v poročilu za interdisciplinarne ekspertne konzilije navedejo ime konzilija, poimensko sestavo članov konzilija, delež delovnega časa za prispevek na konziliju ter znesek materialnih stroškov konzilija. V nadomestilu stroškov za terciar se na podlagi poročila upošteva bruto plača (II bruto) članov konzilija v deležu opravljenega dela na konziliju ter pripadajoče materialne stroške.
(5) Za izračun sredstev za težavnost izvajalci poročajo o pacientih, ki so bili terciarno obravnavani, naslednje podatke: identifikator obravnave pri izvajalcu, datum sprejema in datum odpusta iz bolnišnice, identifikator storitve pri izvajalcu, šifra storitve, število enot za storitev, cena za enoto mere iz končnega letnega obračuna brez dodatka za terciar, LZM v zaračunani vrednosti, stroški obravnave ločeno po kalkulativnih elementih (stroški skupaj, plače (II. bruto), materialni stroški, amortizacija) ter stroški za izvedenost, vezani na identifikator obravnave. Za zavarovano osebo je treba navesti tudi podatek o napotitvi pacienta ob zaključku obravnave (1 – domov, 2 – v drugo bolnišnico, 3 – v dom za ostarele ali socialni zavod, 4 – zavarovana oseba je umrla).
3. Posebnosti pri evidentiranju in obračunavanju zdravstvenihstoritev
(obračunavanje programa zobozdravstva za mladino)
(1) Izvajalci realizacijo programa zobozdravstva za mladino obračunavajo ločeno glede na starost.
(2) Za osebe do dopolnjenega 19. leta starosti izvajalec uporablja ceno točke za zobozdravstvo za mladino, za zavarovane osebe od vključno 19 let pa ceno točke zobozdravstva za odrasle.
(obveznost izvajalcev v dispanzerju za mentalno zdravje in razvojni ambulanti z vključenim centrom za zgodnjo obravnavo)
(1) Če izvajalec v dispanzerju za mentalno zdravje opravi storitev, ki je v skladu z Navodili za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni sestavni del sistematičnega preventivnega pregleda otroka oziroma šolarja, izvajalec to storitev zaračuna Zavodu v okviru programa dispanzerja za mentalno zdravje.
(2) Izvajalec, ki sam ne zagotavlja kadrovske zasedbe tima razvojnih ambulant z vključenim centrom za zgodnjo obravnavo iz Priloge 1 te uredbe in ima sklenjeno pogodbo za opravljanje določenih storitev z drugim izvajalcem, naroča obravnavo zavarovanih oseb pri drugem izvajalcu po načelu naročnik je plačnik. V tem primeru krije tudi morebitne potne stroške zavarovane osebe.
(posebnosti obračunavanja programa patronažne zdravstvene nege)
Storitve patronaže zdravstvene nege na domu, ki jih v skladu z delovnim nalogom izvajalec opravi ob nedeljah in praznikih oziroma dela prostih dnevih, lahko Zavodu obračuna po ceni, povišani za 30 %.
(obveznosti izdajatelja naloga za patronažno dejavnost)
Izdajatelj naloga za patronažno dejavnost krije stroške za zdravila, ki se ne predpisujejo na recept, stroške materiala in opreme, potrebne za odvzem in stroške izvedbe laboratorijskih storitev ter stroške zahtevnejše opreme, če se ne predpisuje na recept.
(obveznosti antikoagulantne ambulante)
Če patronažna služba odvzame kri za potrebe antikoagulantne ambulante, stroške materiala in opreme, potrebne za odvzem, in stroške izvedbe laboratorijskih storitev, krije antikoagulantna ambulanta, ki odvzeti vzorec pregleda.
(nenujni reševalni prevozi)
(1) Naročnik naroča nenujne reševalne prevoze samo pri izvajalcih nenujnih reševalnih prevozov, ki imajo pogodbo z Zavodom in sedež v istem kraju kot naročnik oziroma so najbližji naročniku.
(2) Prejšnji odstavek se ne uporablja, kadar se izvajalec nenujnih reševalnih prevozov, ki ima pogodbo z Zavodom, vrača na svoj sedež in lahko sočasno zagotovi prevoz novega pacienta, ali izjemoma, če je to bolj racionalno, prevoz izvede izvajalec, ki ima sedež bližje prebivališču pacienta.
(3) Naročnik in izvajalec nenujnih reševalnih prevozov zagotavlja izvajanje prevozov tako, da se sočasno prepelje več pacientov, oziroma vozila opravljajo vožnje brez pacientov v najmanjši možni meri.
(4) Izvajalec nenujnih prevozov z reševalnim vozilom izjemoma sočasno prepelje dodatno največ dva pacienta, ki imata indikacijo za sanitetni prevoz. Pri tem se upošteva število registriranih sedežev v vozilu, zmanjšano za tri.
(5) Izvajalec nenujnega reševalnega prevoza prevoz opravi v predvidenem času, pri čemer se upošteva ura obravnave pacienta in čas zaključka obravnave ter časovno okno, znotraj katerega sme izvajalec spremeniti predvideni čas za eno uro za prevoze znotraj regije in za dve uri za prevoze v druge regije, o čemer obvesti naročnika. Ta čas se lahko podaljša samo iz objektivnega razloga (npr. zastoj v prometu) ali po dogovoru z naročnikom.
(6) Izvajalec sanitetnih prevozov hkrati prepelje največ toliko pacientov, kolikor je registriranih sedežev v vozilu, zmanjšano za tri.
(7) Pri nenujnih reševalnih prevozih s spremljevalcem izvajalec za prevoz vsakega pacienta poleg dejansko prevoženih kilometrov (v točkah) obračuna startnino v obsegu 30 točk.
(8) Pri nenujnih reševalnih prevozih s spremljevalcem sme izvajalec obračunati tudi kilometre za razdaljo, ki jo prevozi brez pacienta.
(9) Izvajalec sanitetne prevoze obračunava v številu kilometrov (v točkah), ki za posamezno zavarovano osebo predstavljajo razdaljo med njenim bivališčem in dializnim centrom, Onkološkim inštitutom Ljubljana ali drugim izvajalcem storitev, kamor je bil pacient napoten. Za vsak prevoz pacienta izvajalec Zavodu obračuna tudi startnino, ki znaša 8 km za razdalje do vključno 10 km in 16 km za razdalje nad 10 km.
(10) Izvajalec sanitetnih prevozov ne obračuna prevoza za razdaljo, ki jo prevozi brez pacienta.
(11) Število kilometrov (v točkah) za sanitetne prevoze pacientov na in z dialize izvajalec načrtuje v skladu s Prilogo 16 te uredbe, obračuna pa ločeno od ostalih sanitetnih prevozov, in sicer po vnaprej pripravljenem seznamu pacientov in številu kilometrov, ki jih lahko za vsakega pacienta obračuna Zavodu. Vsakršno spremembo seznama pacientov za prevoz na in z dialize med letom izvajalec pred obračunom posreduje v potrditev Zavodu. Podlaga za obračun je potrjen seznam oseb in obračunskih razdalj. Sklepanje aneksov k pogodbi za te spremembe ni potrebno.
(12) Izvajalec sme obračunati Zavodu tudi prevoze na in z dialize, ki so posledica občasnih migracij pacientov, če predhodno pridobi pisno soglasje območne enote Zavoda, kjer ima pacient stalno bivališče. V tem primeru Zavodu obračuna prevoz za razdaljo od začasnega bivališča do najbližjega dializnega centra in startnino iz devetega odstavka.
(13) Izvajalec program prevozov na in z dialize izvaja tako, da pripelje pacienta na dializo 60 minut pred začetkom dialize in ga odpelje do 60 minut po zaključku dialize.
(14) Izvajalec prevozov mora sorazmerno s svojim programom zagotavljati izvedbo nenujnih prevozov izven rednega delovnega časa.
156. člen
(obravnava in obračunavanje storitev v programu DORA)
(1) Obravnava v programu DORA mora biti izvedena ob upoštevanju sprejetih standardov kakovosti in vključuje naslednje storitve:
– mamografijo obeh dojk v dveh projekcijah,
– dvojno odčitavanje vseh mamografskih slik,
– ob sumu na spremembo ponovni pregled, kjer se opravi potrebno neinvazivno (dodatna mamografska diagnostika in ultrazvočna preiskava) in invazivno diagnostiko (klinični pregled kirurga, stereotaktično biopsijo dojke, ultrazvočno punkcijo, kirurško biopsijo in lokalizacijo netipnih lezij),
– histopatološke preiskave odvzetega materiala,
– poročanje Centralni upravljavski enoti trikrat letno skladno s protokolom sledenja standardom kakovosti izvajanja programa.
(2) Za posamezno žensko, vabljeno v program DORA, lahko izvajalec obračuna storitev le enkrat, ne glede na to, ali je bil potreben poleg prvega tudi ponovni obisk.
(opredelitev diagnoze za neobičajne tipne spremembe ali druge spremembe v dojki)
(1) Simptomatska ženska je ženska z neobičajno tipno spremembo ali drugo spremembo v dojki ne glede na starost oziroma ženska, ki sodi v ogroženo skupino skladno z določbami pravilnika, ki ureja izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarnem nivoju.
(2) Simptomatska ženska je diagnostično obdelana v mamografski ambulanti ali ambulanti za bolezni dojk na podlagi napotnice, ki jo izda izbrani osebni zdravnik ali izbrani ginekolog.
(3) Izbrani osebni zdravnik ali izbrani ginekolog na napotnici označi z D48.6 – neoplazma negotove narave v dojki ali Z03.1 – opazovanje zaradi suma na maligno neoplazmo.
(evidentiranje in obračunavanje storitev v dejavnosti dermatologije)
Če izvajalec v dejavnosti dermatologije evidentira in obračuna storitev »DER001 Celotni pregled«, pregledane osebe ne napotiti k drugemu specialistu-dermatologu razen v primeru subspecialističnih storitev (kirurgija, flebologija, alergološka testiranja) ali za storitve, ki jih izvajajo le določeni izvajalci.
(evidentiranje in obračunavanje storitev v dejavnosti pnevmologije)
Če izvajalec v dejavnosti pnevmologije evidentira in obračuna storitev »PUL001 Celotni pregled«, pregledane osebe ne napoti k drugemu specialistu-pulmologu ali internistu, razen v primeru subspecialističnih storitev ali za storitve, ki jih smejo izvajati le določeni izvajalci. Če pregledana oseba potrebuje rentgensko slikanje, izvajalec, ki ne razpolaga z rentgenskim aparatom, to zagotovi po načelu naročnik je plačnik v treh delovnih dneh.
(evidentiranje in obračun storitev v dejavnosti nevrologije)
Če izvajalec v dejavnosti nevrologija evidentira in obračuna storitev »NEV001 Celotni pregled«, pregledane osebe ne napoti k drugemu specialistu-nevrologu, razen v primeru subspecialističnih storitev ali za storitve, ki jih smejo izvajati le določeni izvajalci.
(obračunavanje predpisovanja ortopedskih čevljev)
Za predpisovanje ortopedskih čevljev po mavčnem odlitku lahko Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Soča obračuna aplikativne točke ob izdaji pripomočka (vrsta in podvrsta zdravstvene dejavnosti 702 651 aplikacija pripomočka), UKC Maribor, SB Slovenj Gradec in SB Celje pa obračunajo točke v okviru specialistično zunajbolnišnične dejavnosti (vrsta in podvrsta zdravstvene dejavnosti 204 207 fiziatrija).
(obračunavanje storitev v primeru urgentne obravnave)
(1) Urgentne obravnave v specialistični zunaj bolnišnični dejavnosti se lahko obračunajo:
– le v primeru, ko obstaja medicinska indikacija za urgentno obravnavo, ki je dokumentirana v zdravstvenem kartonu. Obravnava neurgentnega pacienta v UC oziroma na delovišču urgentne ambulante se obračuna v okviru redne ambulante;
– nujne primere, katerih obravnava se ne zagotavlja v okviru urgentnega centra ali jih triaža urgentnega centra na podlagi triažne matrike preusmeri v specialistične ambulante, prednostno obravnavajo redne specialistične ambulante. Navedeni primeri ne štejejo kot primer obravnave UC in se obračunajo kot specialistični ambulantni primeri in storitve. Obravnavo nujnih primerov s področja nevrologije, otorinolaringologije in infektologije ni mogoče obračunati kot redno specialistično ambulantno obravnavo;
– na isti dan za istega pacienta ne sme biti obračunana oziroma evidentirana obravnava v UC in v specialistični ambulanti bolnišnice, razen če gre za dve povsem različni stanji npr. naročeni na pregled v specialistični ambulanti in sveža poškodba.
(2) Kadar izvajalec v okviru obravnave v UC ali urgentne specialistične ambulantne ugotovi, da je sprejem v bolnišnično obravnavo, skladno z merili iz Priloge 11 te uredbe, utemeljen in ga izvajalec lahko zagotovi, obračuna poleg storitev v UC ali v urgentnih specialističnih ambulantah tudi primer bolnišničnega zdravljenja. Če bolnišnične obravnave ne more zagotoviti sam, zaračuna le storitve, izvedene v UC oziroma v urgentnih specialističnih ambulantah. Izvajalec ne more zaračunati SPP za primer, ki je bil obravnavan v opazovalni enoti urgentnega centra, trajanje pa je bilo krajše od 25 ur.
(3) Če gre za predvidljiv sprejem ali dogovorjen sprejem v akutno bolnišnično obravnavo, se storitev UC, urgentne specialistične ambulantne obravnave in tudi drugih storitev ne obračunava posebej, saj so te storitve sestavni del cene bolnišničnega primera. Ta določba velja tudi v času dežurne službe.
(obračunavanje programov v bolnišnični dejavnosti)
(1) Primer programa v bolnišnični dejavnosti predstavlja zaključeno stacionarno ali nestacionarno bolnišnično obravnavo aktualnega zdravstvenega problema pacienta in vključuje vse storitve v času bolnišničnega zdravljenja, ki lahko poteka v več epizodah. Izjeme so določene s pravili kodiranja. Primer se glede na vsebino programa lahko evidentira in obračuna z različnimi enotami mere, npr. utež (višina), medicinsko oskrbni dan (število).
(2) Izvajalec lahko med potekom bolnišnične obravnave pacientu predlaga začasni odpust iz bolnišnice, če sta hkrati izpolnjena naslednja pogoja:
– začasni odpust ne vpliva na poslabšanje zdravstvenega stanja pacienta,
– izvajalec pacientu, in po potrebi spremljevalcu, poravna potne stroške zaradi tega odpusta.
(3) Če začasni odpust predlaga pacient, si krije potne stroške sam.
(4) Primer programa ali obstoječa epizoda zdravljenja se ne zaključi:
– s prekinitvijo zdravljenja zaradi začasnega odpusta na željo izvajalca ali pacienta,
– z začasno premestitvijo na drugo zdravstveno obravnavo ali k drugemu izvajalcu skladno s 164. členom te uredbe. Za začasno premestitev na drugo zdravstveno obravnavo šteje tudi utemeljena sprememba vrste bolnišnične obravnave, iz stacionarne v nestacionarno oziroma dnevno obravnavo ali obratno, kadar predstavlja drug pogodbeno dogovorjen program,
– z zaključkom ene epizode pri nezaključeni obravnavi, ki poteka v več epizodah, ki je lahko stacionarna, nestacionarna ali kombinirana, posamezna epizoda ne predstavlja zaključka obravnave.
(5) V skladu s prejšnjim odstavkom se, ne glede na število začasnih odpustov ali premestitev med potekom zdravljenja, ob odpustu iz bolnišnice obračuna največ en zaključen primer obravnave za vsak pogodbeno dogovorjen program posebej. Enako velja za obravnave, ki potekajo v več epizodah. Primer se lahko obračuna šele ob zaključku zadnje epizode zdravljenja. Pri obravnavah, katerih storitev se obračunava v dnevih, se dnevi med začasno prekinitvijo zdravljenja in ponovnim sprejemom v isto obravnavo ne obračunavajo, temveč se spremljajo evidenčno.
(obračunavanje storitev v primeru premestitev)
(1) Če izvajalec med bolnišnično obravnavo ugotovi, da so za odpravo zdravstvenega problema pacienta potrebni posegi, ki jih sam ne more izvesti, se z drugim izvajalcem, ki te posege izvaja, dogovori o premestitvi.
(2) V primeru dokončne premestitve pacienta k drugemu izvajalcu lahko prvi izvajalec primer bolnišnične obravnave obračuna ob premestitvi v skladu s pravili kodiranja, saj drugi izvajalec zaključi zdravljenje pacienta. V primeru začasne premestitve prvi izvajalec po vrnitvi pacienta od drugega izvajalca nadaljuje zdravljenje pacienta v okviru iste obravnave kot pred premestitvijo in ob zaključku zdravljenja lahko obračuna le en primer bolnišnične obravnave.
(3) Drugi izvajalec lahko zaračuna storitve v bolnišnični dejavnosti, če medicinska indikacija opravičuje sprejem v bolnišnično obravnavo, sicer pa storitve v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti, če gre za:
– storitve, ki niso v neposredni povezavi s sedanjo bolnišnično obravnavo, in je bil pacient nanje naročen že pred sprejemom v bolnišnično obravnavo prvega izvajalca,
– storitve, ki so sicer v neposredni povezavi s sedanjo bolnišnično obravnavo, vendar jih prvi izvajalec ne izvaja.
(4) Rutinske diagnostične in terapevtske storitve drugi izvajalec zaračuna prvemu izvajalcu po načelu naročnik je plačnik, saj so te že zajete v ceni bolnišnične obravnave.
(sprejem v akutno bolnišnično obravnavo)
Za namen obračuna in plačila zdravstvenih storitev bodo izvajalci pri presoji za odločitev o sprejemu v akutno bolnišnično obravnavo upoštevali merila iz Priloge 11 te uredbe.
(evidentiranje prospektivnega programa v akutni bolnišnični obravnavi)
(1) Ena akutna bolnišnična obravnava pacienta (en SPP) obračunsko predstavlja največ eno vrsto prospektivnega programa, kjer se za evidentiranje realizacije upoštevajo naslednja merila:
1. porod in splav se evidentirata na podlagi možnih šifer SPP iz Priloge 10 te uredbe,
2. za ostale prospektivne programe (razen kirurškega zdravljenja rakave bolezni) mora biti v okviru akutne bolnišnične obravnave opravljen vsaj en poseg iz Priloge 10 te uredbe, dodatno pa tudi ustrezna pripadajoča glavna diagnoza, če je v navedeni prilogi posebej opredeljena,
3. če se opravljeni posegi iz seznama iz drugega odstavka tega člena navezujejo na več kot eno vrsto storitev prospektivnega programa, se evidentira tista pogodbena vrsta storitve, ki ima višjo utež za končni letni obračun. Izjema so porod in splav, kirurško zdravljenja rakave bolezni in zdravljenje možganske kapi,
4. zgolj opravljen poseg iz Priloge 10 te uredbe ni zadosten pogoj za evidentiranje vrste prospektivnega programa: poseg mora nedvoumno predstavljati temeljno zdravljenje oziroma diagnostiko bolezni v povezavi z (glavno) diagnozo bolezni, pri čemer se morata diagnoza in poseg skupaj navezovati na isto vrsto storitev prospektivnega programa,
5. med kirurško zdravljenje rakave bolezni sodijo obravnave pacientov, operiranih zaradi obravnave rakave bolezni (glavna diagnoza rak) in ne zaradi zapletov rakave ali drugih bolezni. Pri tem mora biti glavna diagnoza obravnave enaka eni od glavnih diagnoz iz poglavij MKB 10 »Maligne neoplazme« (C00-C96) in »Neoplazme in situ« (D00-D09), hkrati pa mora biti izveden tudi vsaj en temeljni kirurški poseg, ki v povezavi z glavno diagnozo nedvoumno predstavlja kirurško zdravljenje rakave bolezni,
6. za zdravljenje možganske kapi velja, da mora biti glavna diagnoza obravnave enaka eni od diagnoz iz poglavij MKB 10, navedenih v seznamu iz drugega odstavka tega člena za ta program, hkrati pa mora biti izveden poseg 96008-00 nevrološka ocena. Pri evidentiranemu posegu 96008-00 nevrološka ocena je potrebno v medicinski dokumentaciji priložiti izpolnjene strokovne ocenjevalne lestvice nevrološke prizadetosti (NIHSS), motnje zavesti (Glasgowska lestvica) in funkcionalne prizadetosti (mRS).
(2) Seznam posegov in diagnoz za identifikacijo prospektivnega programa in izbranih storitev (npr. robotsko asistiran kirurški poseg) je v Prilogi 10 te uredbe.
(sprejem v neakutno bolnišnično obravnavo)
(1) Izvajalec na oddelek neakutne bolnišnične obravnave sprejme paciente, ki:
– so popolnoma ali delno odvisne od pomoči drugih pri izvajanju osnovnih življenjskih aktivnosti in živijo same ter niso sposobne funkcioniranja v domačem okolju,
– so v terminalni fazi kronične bolezni,
– imajo obsežne kronične rane, pri katerih je pričakovati celjenje,
– nimajo ožjih svojcev in jih zaradi zdravstvenega stanja ni možno odpustiti v domače okolje,
– jih zaradi različnih zahtevnih zdravstvenih stanj ni možno odpustiti v domače okolje ali v socialno varstveni zavod.
(2) Za premestitev iz akutne obravnave v neakutno obravnavo in obratno, ter za dolžino trajanja neakutne bolnišnične obravnave, mora obstajati medicinska indikacija. Pred namestitvijo v neakutno bolnišnično obravnavo mora izvajalec pacientu izdati ustrezno odpustnico iz akutne bolnišnične obravnave.
(obračunavanje programa neakutne bolnišnične obravnave)
(1) Izvajalci program neakutne bolnišnične dejavnosti obračunavajo na podlagi BOD v skladu z naslednjimi pravili:
– če se v eni hospitalizaciji izvaja samo neakutna obravnava, se ob odpustu, ne glede na dolžino trajanja, obračuna dejansko število BOD,
– če se v isti hospitalizaciji izmenjavajo epizode akutne in neakutne obravnave, se vse epizode akutne obravnave ob odpustu zaračunajo kot en primer SPP. Neakutna obravnava se obračuna v BOD-ih, in sicer se lahko obračunajo vsi BOD-i neakutnih epizod, ki so nepretrgoma trajale šest dni ali več. BOD-i vseh neakutnih epizod, ki so nepretrgoma trajale manj kot šest dni, obračunsko sodijo v okvir akutne obravnave. Ti BOD-i se Zavodu ne obračunajo.
(2) Pravila iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka veljajo tudi v primeru izmenjavanja epizod primerov v dejavnosti psihiatrije in invalidne mladine, z neakutno bolnišnično obravnavo. Tako se ob odpustu ne glede na število epizod obračuna en primer obravnave ter število BOD za neakutno obravnavo, če so izpolnjeni pogoji iz druge alineje prejšnjega odstavka.
(3) Neakutna bolnišnična obravnava se izvaja na oddelku za neakutno bolnišnično obravnavo tako, da je namestitev pacientov na tem oddelku ločena od namestitve pacientov, ki so v akutni bolnišnični obravnavi.
(4) Izvajalcu, ki nima samostojnega organizacijskega oddelka, se cena BOD zniža na 70 % cene BOD, določene v kalkulaciji podaljšanega bolnišničnega zdravljenja, bolnišnične zdravstvene nege in paliativne oskrbe iz Priloge 1 te uredbe. Ta določba ne velja za program neakutne bolnišnične obravnave v psihiatričnih bolnišnicah.
(obračunavanje storitev zunajbolnišnične dejavnosti med hospitalizacijo)
Med hospitalizacijo se lahko posebej obračunajo tudi storitve specialistične ambulantne dejavnosti dialize, kemoterapije, radioterapije, zdravljenja s hiperbarično komoro, konziliarni pregled mobilnega paliativnega tima (MPT009) in druge načrtovane zdravstvene storitve, za katere ima pacient potrjen datum v čakalnem seznamu pri izvajalcu zdravstvenih storitev. Pogoj je, da medicinska indikacija za ambulantno zdravljenje predstavlja nadaljevanje utečenega zdravljenja, ki ni v neposredni povezavi s tekočo bolnišnično obravnavo.
(obračunavanje dodatnih storitev zunajbolnišnične dejavnosti med bolnišničnim zdravljenjem)
Med bolnišničnim zdravljenjem se lahko dodatno obračunajo tudi storitve zunaj bolnišnične dejavnosti v povezavi s tekočo bolnišnično obravnavo:
– ob storitvi SPP se lahko obračuna akutna dializa (dializa II), če je ta medicinsko utemeljena,
– ob storitvi SPP Onkološki inštitut Ljubljana lahko obračuna tudi storitev s šifro 46620 Onkološko genetsko svetovanje, če je medicinsko utemeljena in je k medicinski dokumentaciji priložen izvid opravljene storitve,
– Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Soča lahko obračuna tudi storitev s šifro E0449 Računalniško podprta vadba hoje, če je ta medicinsko utemeljena in je k medicinski dokumentaciji priložen izvid opravljene storitve,
– ob storitvi postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo se, kadar je to strokovno doktrinarno utemeljeno, v specialistični ambulantni dejavnosti klinična genetika (vrsta in podvrsta zdravstvene dejavnosti 213 222) lahko obračuna tudi preimplantacijska genetska diagnostika, in sicer storitev s šifro KG0028 ali KG0029, odvisno od tega, ali gre za molekularno-genetsko ali citogenetsko spremembo.
(ostale posebnosti obračunavanja storitev v bolnišnični in zunaj bolnišnični dejavnosti)
(1) Kadar člani ekipe v specialistični ambulanti izjemoma neposredno obravnavajo pacienta več kot štiri ure, ambulantni način obravnave lahko preide v bolnišnični. V takšnem primeru se lahko obračuna primer dnevne bolnišnične obravnave, pri čemer vrednost izbrane šifre SPP ne more presegati 0,5 uteži. Bolj zahtevni primeri se lahko dnevno obravnavajo, če to dopušča medicinska indikacija. Koncesionar, ki v okviru specialistične bolnišnične dejavnosti izvaja zgolj dnevno obravnavo, v primeru prehoda iz ambulantnega v bolnišnični način obravnave Zavodu ne obračuna zahtevnejših primerov (utež višja kot 0,5), razen za izjeme, ki jih dogovori v pogodbi z Zavodom.
(2) Določba iz prejšnjega odstavka velja samo za izvajalce, ki imajo v pogodbi poleg programa specialistične ambulante dejavnosti opredeljeno tudi specialistično bolnišnično dejavnost – akutno obravnavo po modelu SPP in ne velja za primere v urgentni specialistični ambulantni obravnavi.
(3) Pri storitvah, ki imajo v nazivu pripis dnevna obravnava, trajanje obravnave nad 4 ure ni pogoj za obračun bolnišnične obravnave (npr. SPP). Pri dolgotrajnih dnevnih obravnavah SPP se SPP obračuna, ko je zaključen ciklus, ne glede na število epizod.
(4) Obračun akutne bolnišnične obravnave je v primeru aplikacij zdravil iz seznama A in B upravičen, kadar v poteku aplikacije pride do zapletov in/ali je do njih prišlo ob predhodni aplikaciji, zaradi česar je potreben dodatni nadzor in/ali zdravstveno stanje pacienta zahteva podaljšano obravnavo.
(5) Ob šifri SPP za porod izvajalci hkrati ne smejo obračunati tudi šifre SPP za zdravega novorojenčka,. Kadar pa je po porodu potrebna diagnostična in/ali terapevtska bolnišnična obravnava novorojenčka, se SPP obračuna skladno s Standardi kodiranja – avstralska različica 11, slovenske dopolnitve.
(6) Šifri SPP K10Z, K11A, K11B in K12Z lahko obračunavajo le izvajalci, ki imajo z Zavodom pogodbeno dogovorjen program operacij morbidne debelosti.
(7) Izvajalci lahko obračunavajo operacije sive mrene v okviru akutne bolnišnične obravnave (SPP), če je potrebna splošna anestezija in v primeru strokovnih indikacij iz Priloge 12 te uredbe.
(8) Program psihogeriatrije izvajajo psihiatrične bolnišnice, ki imajo organizirane ločene geriatrične oddelke, program obravnave pacientov z nekemičnimi oblikami zasvojenosti in komorbidnimi stanji pa psihiatične bolnišnice z organiziranimi ločenimi oddelki/enotami za zasvojenost. Oba programa se obračunata za paciente, sprejete na podlagi strokovnih indikacij iz Priloge 12 te uredbe.
(9) Zdravljenje s hiperbarično komoro izvajalec lahko obračuna samo za primere indikacij iz Priloge 12 te uredbe.
(10) V neakutni bolnišnični obravnavi mora biti za obračun programa geriatrične rehabilitacije v medicinski dokumentaciji zaveden individualni program oziroma načrt rehabilitacije pacienta in spremljanje njegovega napredka.
(obračunavanje storitev zdraviliškega zdravljenja)
(1) Poleg storitev rehabilitacje lahko izvajalec obračuna Zavodu še začetno in nadaljnjo oskrbo za stacionarno zdraviliško zdravljenje pacienta, ki potrebujejo 24 urno nego, prevezovanje postoperativnih ran, kroničnih ali inficiranih ran, nadzor terapije in zapletov pri pacientih po operacijah, radio ali kemoterapije ter pomoč pri dnevnih aktivnostih. Takšne napotitve bo imenovani zdravnik Zavoda posebej označil na napotnici. Te paciente bodo izvajalci namestili na negovalne oziroma rehabilitacijske oddelke, kjer morajo biti sobe ena poleg druge, opremljene s posteljami, ki so dostopne s treh strani oziroma omogočajo nego. Pacientom mora biti omogočen dostop z invalidskim vozičkom, ob postelji in v kopalnici pa zagotovljena signalizacija za klic na pomoč, kakor tudi negovalno osebje in medicinska sestra 24 ur na dan. Za te paciente lahko izvajalec obračuna Zavodu začetno oskrbo za prvi dan bivanja s šifro 11103 in za ostale dni nadaljnjo oskrbo s šifro 11403. Za paciente, ki so ob sprejemu na zdraviliško zdravljenje popolnoma nesamostojne pri hranjenju in osnovnih higienskih potrebah lahko izvajalec obračuna Zavodu naslednje oskrbe, če so pacienti premeščeni:
– iz bolnišničnega oddelka nevrologije začetno oskrbo za prvi dan s šifro 11105 in za ostale dni nadaljnjo oskrbo s šifro 11405,
– iz bolnišničnega oddelka kirurgije ali travmatologije začetno oskrbo za prvi dan s šifro 11109 in za ostale dni nadaljnjo oskrbo s šifro 11409,
– iz bolnišničnega oddelka ortopedije začetno oskrbo za prvi dan s šifro 11110 in za ostale dni nadaljnjo s šifro 11410,
– iz bolnišničnega oddelka kardiokirurgije začetno oskrbo za prvi dan s šifro 11103 in za ostale dni nadaljnjo oskrbo s šifro 11403,
– iz bolnišničnega oddelka onkologije začetno oskrbo za prvi dan s šifro 11114 in za ostale dni nadaljnjo oskrbo s šifro 11415.
(2) Za zdraviliško zdravljenje pacientov, ki niso nameščeni na negovalni oziroma rehabilitacijski oddelek, lahko izvajalec obračuna Zavodu začetno oskrbo s šifro storitve 11503 za prvi dan bivanja ter nadaljnjo oskrbo s šifro storitve 11504 za vsak drugi dan bivanja pacienta pri izvajalcu.
(3) Za ambulantno zdraviliško zdravljenje pacienta lahko izvajalec obračuna Zavodu začetno oskrbo s šifro 11503 za prvi dan in nadaljnjo oskrbo s šifro 11504 dvakrat v času rehabilitacije pri izvajalcu.
(4) Začetno oskrbo lahko izvajalec zaračuna Zavodu samo enkrat, tudi če je bilo zdraviliško zdravljenje prekinjeno, razen če je bilo zdraviliško zdravljenje prekinjeno za več kot teden dni.
(5) Pri zdraviliškem zdravljenju, ki traja 21 dni, lahko izvajalec zaračuna Zavodu nadaljnjo oskrbo desetkrat, pri zdraviliškem zdravljenju, ki traja 14 dni pa šestkrat.
(obračunavanje storitev v SVZ)
(1) Razvrščanje oskrbovancev po tipih zdravstvene nege v socialno varstvenih zavodih bo potekalo na podlagi Meril za razvrščanje oskrbovancev po zahtevnosti zdravstvene nege v Prilogi 21 te uredbe.
(2) Izvajalci ne bodo zaračunavali zdravstvene nege za čas, ko so posamezni oskrbovanci napoteni na obnovitveno rehabilitacijo, bolnišnično zdravljenje ali v drugih primerih celodnevnih odsotnosti. Dan odhoda in vrnitve oskrbovanca se štejeta za en dan nege.
(3) V primeru premestitve oskrbovanca iz enega v drug socialno varstveni zavod, za dan, ko se izvede premestitev, obračuna zdravstveno nego samo izvajalec, ki je sprejel oskrbovanca.
(4) Izvajalci zdravstvene nege v oskrbovanih stanovanjih bodo opravljene storitve obračunavali Zavodu na podlagi seznama storitev, ki velja za izvajalce zdravstvene nege na domu in patronažne zdravstvene nege v skladu z Navodilom o beleženju in obračunavanju zdravstvenih storitev in izdanih materialov.
(5) Storitve v povezavi z asistirano peritonealno dializo izvajalci evidentirajo in obračunavajo na podlagi klasifikacije in cen storitev iz Priloge 1 te uredbe.
(6) Upravičenost do pripomočkov za inkontinentne po strokovno medicinskih kriterijih v skladu s pravili, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje, ugotavlja, predpiše in evidentira v medicinski dokumentaciji zdravnik, ki opravlja osnovno zdravstveno dejavnost v socialno varstvenem zavodu.
(7) Evidenco o prejetih pripomočkih za inkontinentne vodi zdravstveno negovalna služba izvajalca v zdravstveno negovalni dokumentaciji.
VI. DEL OBVEZNOSTI ZAVODA
1. Financiranje in obdobni obračun
(1) Zavod izvajalcem, ki izstavljajo poročila o opravljenem delu, prvi obrok avansa v višini 50 % mesečnega avansa nakaže do 10. v mesecu. Drugi obrok v višini 20 % mesečnega avansa Zavod nakaže izvajalcem do 20. v mesecu, ki sledi mesecu nakazila prvega obroka avansa. Preostala sredstva do višine mesečnega avansa Zavod izvajalcem nakaže do konca meseca, ki sledi mesecu nakazila prvega obroka avansa.
(2) Če je zadnji dan zapadlosti plačila sobota, nedelja, dela prost dan ali dela prost dan v plačilnem sistemu Target 2, se plačilo izvede prvi delovni dan po zadnjem dnevu zapadlosti, razen za prvi del mesečnega avansa, ki se izvede zadnji delovni dan pred zadnjim dnevom njegove zapadlosti.
(3) Zavod na svoji spletni strani meseca decembra objavi kriterije glede števila obrokov avansov in rokovnik za plačilo avansov za naslednje leto.
(4) Če tekoči prilivi Zavoda in najvišji možni obseg izdatkov Zavoda, opredeljen v odloku, ki določa okvir za pripravo proračunov sektorja država, omogočajo dinamiko plačil avansov v celoti za posamezni mesec, Zavod zdravstvenim domovom in bolnišnicam nakaže avanse brez zamikov.
(5) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena ima Zavod možnost, da posameznim zasebnim izvajalcem nakaže avans le na podlagi dokazil o mesečni realizaciji pogodbeno dogovorjenega programa.
(1) Zavod lahko ustavi izplačilo avansa, plačilo računa ali zahtevka za plačilo, če:
– izvajalec Zavodu do roka ne pošlje podatkov, ki bi jih v skladu s to uredbo moral poslati (npr. računi, zahtevki za plačilo, dobropisi; poročila, popravki poročil; obračunski računi; podatki, potrebni za sklenitev pogodbe, dobropis oziroma storno poročila v skladu z ugotovitvami nadzora, če ni zahteval sodnega varstva). Pri odločanju o ustavitvi izplačila avansa, plačila računa ali zahtevka za plačilo Zavod obravnava vsakega izvajalca posebej in pri tem upošteva tudi objektivne težave izvajalca in morebitno nezmožnost posredovanja podatkov na prvi dan v mesecu, če je ta dan sobota, nedelja ali praznik,
– koncesionar ne ravna v skladu z določbami pogodbe o koncesiji oziroma odločbe o podelitvi koncesije,
– izvajalec ne spoštuje določb pravilnika, ki ureja naročanje in upravljanje čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah,
– izvajalec se ne vključuje v storitve eZdravja in eNaročanja.
(2) Zaustavitev izplačila avansa, plačila računa ali zahtevka za plačilo iz prejšnjega odstavka traja, dokler izvajalec ne odpravi razlogov za zaustavitev.
(1) Pravilno in pravočasno izstavljene račune in zahtevke za plačilo, ki se vsebinsko in količinsko ujemajo s pogodbo in obvestili o obračunu, Zavod poravna najpozneje v 30 dneh po prejemu popolne dokumentacije.
(2) Lekarnam Zavod poravna zahtevke za plačilo 30. dan od prejema popolne dokumentacije. Če Zavod ugovarja zahtevku, mora plačati nesporni del obveznosti.
(3) Če predpisane papirne priloge k dokumentom izvajalci posredujejo Zavodu po poteku petih delovnih dni od posredovanja elektronske dokumentacije, začne teči rok za plačilo računa ali zahtevka za plačilo od dneva prejema papirnih prilog.
(1) Zavod izvede obračun opravljenih storitev na podlagi meril iz te uredbe ter na podlagi poročil o realizaciji pogodbeno dogovorjenega programa. Obračun obveznosti med izvajalci in Zavodom se obvezno izvede za prvi kvartal, prvo polletje in za koledarsko leto (končni letni obračun).
(2) V obračun za posamezno obdobje se, razen v primerih, kjer je s to uredbo določeno drugače, vključijo poleg prenosov nedoseženega plana in neplačane realizacije iz preteklega obdobja vse opravljene storitve v tekočem obdobju, vendar največ do plana storitev za to obdobje. Pri tem se upoštevata obdobni plan in realizacija storitev tako, da se preseganje ali nedoseganje realizacije storitev glede na plan v obravnavanem obdobju prenaša v naslednje obračunsko obdobje. Prenosi niso možni iz enega koledarskega leta v drugo.
(3) Storitve zdravljenja pacientov s COVID-19 so sestavni del rednega programa posamezne vrste zdravstvene dejavnosti in se ne štejejo za ločen program.
(plačilo programov po realizaciji)
Ne glede na drugi odstavek prejšnjega člena se po realizaciji plačujejo naslednji programi:
1. Osnovna zdravstvena dejavnost:
– otroški in šolski dispanzer – preventiva,
– državna presejalna programa DORA in SVIT,
– sanitetni prevozi pacientov na/z dialize,
– ostali sanitetni prevozi,
– nenujni reševalni prevozi s spremljevalcem,
– individualne učne delavnice – individualno svetovanje za tvegano pitje alkohola,
– priprava in apliciranje zdravil s seznama A in B (Priloga 1 te uredbe),
– storitve v povezavi z asistirano peritonealno dializo,
– cepljenje proti gripi v ambulantah NIJZ in v bolnišnicah,
– specialne fizioterapevtske obravnave,
– menjava nizkoprofilne perkutane gastrostome (PEG),
– obiski in posegi v ambulanti splošne in družinske medicine, otroškem in šolskem dispanzerju,
– splošna ambulanta v socialno varstvenih zavodih, otroški in šolski dispanzer v drugih zavodih,
– CDZOM, ambulantna obravnava v okviru CDZO, skupnostna psihiatrična obravnava v okviru CDZO,
– preventivni zdravstveni pregledi registriranih športnikov v 5. in 7. razredu osnovne šole v medicini dela, prometa in športa,
– program v antikoagulantni ambulanti;
2. Zobozdravstvena dejavnost:
– dodatek k ceni storitve v zobozdravstvu zaradi alergije na standardne materiale,
– ortodontija (vrsta in podvrsta zdravstvene dejavnosti 401 110),
– zobnoprotetična rehabilitacija s pomočjo zobnih vsadkov (vrste in podvrste zdravstvene dejavnosti 215 224, 442 116, 405 113, 403 112, 406 114),
– dodatek za strojno širjenje koreninskih kanalov (šifra storitve E0847), od 1. aprila 2024 dalje,
– zobozdravstvo za mladino;
3. Specialistična zunajbolnišnična dejavnost:
– dialize (število/dnevi),
– nefrologija – žilni pristopi za hemodializo (šifra storitve od E0848 do E0857) – od 1. julija 2024,
– radioterapevtske storitve,
– onkologija (vrsta in podvrsta zdravstvene dejavnosti 210 219),
– diagnostične storitve molekularne genetike v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti onkologije iz Priloge 1 te uredbe (Onkološki inštitut Ljubljana, UKC Ljubljana, UKC Maribor, Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik),
– urologija (vrsta in podvrsta zdravstvene dejavnosti 239 257, šifra storitve Z0030),
– kardiologija in vaskularna medicina (vrsta in podvrsta zdravstvene dejavnosti 211 220),
– nevrologija (vrsta in podvrsta zdravstvene dejavnosti 218 227),
– ortopedija (vrsta in podvrsta zdravstvene dejavnosti 222 231, šifra storitve Z0030),
– pedopsihiatrija (vrsta in podvrsta zdravstvene dejavnosti 224 242, šifra storitve Z0030),
– bolezni dojk,
– revmatologija,
– pediatrija,
– gastroenterologija, (vrsta in podvrsta zdravstvene dejavnosti 205 208),
– dihalni testi (šifra storitve E0339),
– UC – enota za bolezni,
– UC – enota za poškodbe,
– internistika – urgentna ambulanta (vrsta in podvrsta zdravstvene dejavnosti 238 255, šifra storitve Z0030),
– kirurgija – urgentna ambulanta (vrsta in podvrsta zdravstvene dejavnosti 238 256, šifra storitve Z0030),
– infektologija – urgentna ambulanta (vrsta in podvrsta zdravstvene dejavnosti 238 261, šifra storitve Z0030),
– nevrologija – urgentna ambulanta (vrsta in podvrsta zdravstvene dejavnosti 238 262, šifra storitve Z0030),
– operacija kile (šifra storitve E0261 in E0622),
– operacije karpalnega kanala (šifra storitve E0263),
– ortopedske operacije rame v dnevni obravnavi (šifra storitve E0438),
– medikamentozni splavi,
– amniocinteze,
– diagnostična histeroskopija,
– histeroskopska operacija,
– biopsija horionskih resic, kordocinteza,
– zdravljenje starostne degeneracije makule in diabetičnega makularnega edema,
– presejanje diabetične retinopatije,
– priprava in apliciranje zdravil s seznama A in B (Priloga 1 te uredbe),
– RTG,
– storitve ultrazvoka,
– CT preiskave,
– PET CT preiskave,
– MR preiskave,
– mamografija, ki ni del programa DORA,
– scintigrafija dopaminskega prenašalca (vrsta in podvrsta zdravstvene dejavnosti 249 217, šifra storitve E0625),
– izrezanje bazalnoceličnega in skvamoznega karcinoma kože in malignega melanoma,
– izrezanje benigne tvorbe kože in podkožnega tkiva/destrukcija benigne kožne tvorbe (brez kiretaže),
– terapevtska artroskopija (šifra storitve E0439),
– ekscizija malignega tumorja kože (vrsta in podvrsta zdravstvene dejavnosti 203 206),
– ambulantna kardiološka rehabilitacija,
– proktoskopija in rektoskopija,
– sklerozacija in ligatura,
– diagnostične storitve hematologije iz Priloge 1 te uredbe za izbiro in izvajanje najustreznejšega zdravljenja malignih krvnih bolezni (UKC Ljubljana, UKC Maribor),
– pregledi iz Priloge 1 te uredbe, ki se nanašajo na zdravljenje pacientov s HIV okužbo,
– storitve iz Priloge 1 te uredbe za program nevromodulacije,
– računalniško podprta vadba hoje (šifra storitve E0449),
– diagnostična obravnava težavnega poteka bolezni dihal, obravnava pacienta po presaditvi pljuč, letni pregled pacienta s cistično fibrozo, kontrolni pregled pacienta s cistično fibrozo v dejavnosti pnevmologija,
– celostna obravnava otrok in mladostnikov s cistično fibrozo (E0860, E0861 in E0862) od 1. aprila 2024,
– program Humana mlečna banka v dejavnosti ginekologija (vrsta in podvrsta zdravstvene dejavnosti 206 209),
– program presejanja novorojencev za spinalno mišično atrofijo, težke prirojene okvare imunosti, cistično fibrozo in kongenitalno adrenalno hiperplazijo v dejavnosti pediatrija (vrsta in podvrsta zdravstvene dejavnosti 227 237),
– program v antikoagulantni ambulanti,
– celovita rehabilitacija slepih in slabovidnih;
4. Specialistična bolnišnična dejavnost:
– doječe matere (NOD),
– sobivanje ob hospitaliziranem otroku skladno s pravili, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje,
– nadzorovane obravnave v specialistično bolnišnični dejavnosti psihiatrije,
– forenzična psihiatrija (BOD) – UKC Maribor,
– transplantacije,
– nevrokirurške obravnave – stimulacije globokih možganskih jeder,
– postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo,
– obravnave v specialistični bolnišnični dejavnosti v Bolnišnici za otroke Šentvid pri Stični (vrsta in podvrsta zdravstvene dejavnosti 127 359),
– akutna bolnišnična obravnava SPP v skladu s to uredbo in Prilogo 10 te uredbe,
– storitve iz Priloge 1 te uredbe za program nevromodulacije,
– dodatek pri bilateralni kohlearni implantaciji,
– dodatek za poseg katetrske ablacije aritmij,
– dodatek za brezšivno skrb v bolnišnični obravnavi,
– dodatek k zdravljenju, pri katerem je bolezen COVID 19 glavna ali spremljajoča bolezen;
5. Lekarniška dejavnost:
– vse storitve;
6. Zdraviliška dejavnost:
– zavod plača izvajalcem zdraviliškega zdravljenja vse opravljene nemedicinske oskrbne dni in storitve zdraviliškega zdravljenja, ki so izražene v točkah, največ do 20,5 točk na nemedicinski oskrbni dan oziroma na dan rehabilitacije v programu ambulantnega zdraviliškega zdravljenja. Če izvajalec zdraviliškega zdravljenja v koledarskem letu realizira več kot 20,5 točk na nemedicinsko oskrbni dan oziroma na dan rehabilitacije v programu ambulantnega zdraviliškega zdravljenja, izstavi Zavodu dobropis za preveč zaračunane točke na podlagi končnega letnega obračuna, ki ga pripravi Zavod. Omejitev v višini 20,5 točk na nemedicinski oskrbni dan oziroma dan rehabilitacije v programu ambulantnega zdraviliškega zdravljenja se ne uporablja v primerih, ko je zavarovana oseba nameščena na negovalnem oddelku. Navedeno se uporablja za nadaljevalno bolnišnično zdravljenje in za zdraviliško zdravljenje, ki ni nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja,
– sobivanje ob otroku v skladu s pravili, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje;
7. Zdravstvena dejavnost socialno varstvenih zavodov in zavodov za usposabljanje:
– vse storitve, pri čemer je obseg obračunanih storitev omejen z najvišjim številom storitev, ki jih je mogoče realizirati glede na število mest iz Priloge 14 te uredbe. Najvišje število storitev posameznega izvajalca je število mest pomnoženo s 365 oziroma 366 dni v prestopnem letu. Zaračunavanje storitev nad možnim številom se poračuna pri obračunih,
– storitve v povezavi z asistirano peritonealno dializo v oskrbovanih stanovanjih;
8. Drugo:
– presejalno testiranje pri krvodajalcu za vsako odvzeto enoto krvi in komponento krvi za aferezo na prisotnost virusa Zahodnega Nila (ZTM).
(prerazporejanje sredstev med programi)
Prerazporejanje sredstev se pri končnem letnem obračunu izvede na ravni izvajalca do višine pogodbeno dogovorjenih sredstev, in sicer:
1. Med ločeno načrtovanimi programi (znotraj posamezne alineje):
– psihiatrija, primer v bolnišnični dejavnosti – psihogeriatrija (vrsta in podvrsta zdravstvene dejavnosti 130 341, šifra storitve E0750) in psihiatrija, primer v bolnišnični dejavnosti (vrsta in podvrsta zdravstvene dejavnosti 130 341, šifra storitve E0051).
2. V okviru enega načrtovanega programa:
– operacije na ožilju – krčne žile ene noge in operacija na ožilju- krčne žile na obeh nogah hkrati.
3. Med ločeno načrtovanimi programi citoloških in patohistoloških preiskav v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti bolnišnic.
(1) Če izvajalec trajno prekine izvajanje zdravstvenih programov oziroma prekine pogodbo z Zavodom v času pred končnim letnim obračunom, Zavod ob prejemu informacije o trajnem prenehanju izvajanja dejavnosti oziroma prekinitvi pogodbe, za tega izvajalca izvede izredni končni letni obračun.
(2) Izvajalec mora Zavodu vrniti ugotovljeno preplačilo v roku 7 dni od prejema obvestila Zavoda o višini izvedenega izrednega končnega letnega obračuna.
(3) Morebitni kasnejši poračuni za obdobje, ko je bil izvajalec pogodbeno še aktiven, za izvajalce, ki so trajno prekinili pogodbo z Zavodom o izvajanju storitev in za katere je bil že izveden končni letni obračun, se ne izvedejo. V primeru, da izvajalec menja pravno obliko delovanja, se izredni končni letni obračun ne izvede.
(4) Če izvajalec zavarovano osebo uvrsti na čakalni seznam in ji s tem po mnenju pristojnega konzilija glede na njeno zdravstveno stanje določi predolgo čakalno dobo, zavarovana oseba pa zato pri Zavodu zaradi zdravljenja v tujini zahteva povrnitev stroškov, se izvajalcu zmanjša vrednost programa za odobreni znesek povrnitve stroškov zavarovani osebi.
(5) Če izvajalec zavarovani osebi neupravičeno zaračuna opravljene storitve, Zavod neupravičeno zaračunani znesek vrne zavarovani osebi. Pri naslednjem obračunu se neupravičeno zaračunani znesek izvajalcu odšteje.
(6) Za izvajalce, ki izstavljajo račune oziroma zahtevke za plačilo, se izvede poračun razlike v ceni za posamezno obračunsko obdobje, z izjemo kolonoskopij in patohistoloških preiskav SVIT.
(7) Za sistemske nepravilnosti pri končnem obračunu, ugotovljene po zaključku poslovnega leta, ministrstvo na predlog izvajalcev ali Zavoda potrdi način urejanja obveznosti med izvajalcem in Zavodom.
(8) V dejavnostih, ki so vključene v obračun, se upoštevajo tekoče povprečne obračunske cene. Za izračun tekočih povprečnih obračunskih cen se upoštevata obračunsko obdobje in veljavnost pogodbe z izvajalcem.
2. Izvajanje obračuna v splošni in družinski medicini, otroškem in šolskem dispanzerju
(plačilo programa v splošni in družinski medicini, otroškem in šolskem dispanzerju)
(1) Zavod plačuje izvajalce splošne in družinske medicine, otroškega in šolskega dispanzerja na podlagi glavarine in storitev, izvajalce splošne in družinske medicine, otroškega in šolskega dispanzerja v socialno varstvenih zavodih pa na podlagi opravljenih storitev.
(2) Izvajalce splošne in družinske medicine, otroškega in šolskega dispanzerja v socialno varstvenem zavodu, Zavod plačuje na podlagi kalkulacije iz Priloge 1 te uredbe, splošna in družinska medicine (vrsta in podvrsta zdravstvene dejavnosti 302 002), otroški in šolski dispanzer (vrsta in podvrsta zdravstvene dejavnosti 327 013) in opravljenih storitev, po visoki ceni količnika iz obiskov.
(1) Zavod plača izvajalcem vse količnike iz glavarine in vse opravljene količnike iz obiskov.
(2) Izjema je program otroškega in šolskega dispanzerja – kurativa, in sicer v delu, ki se nanaša na plačilo količnikov iz obiskov. Zavod izvajalcem tega programa plača:
– realizirano število količnikov iz obiskov, če izvajalec preseže pogodbeno dogovorjeni plan količnikov iz obiskov ali če ne realizira najmanj 13.000 količnikov iz obiskov na tim,
– planirano število količnikov iz obiskov, če izvajalec realizira najmanj 13.000 količnikov iz obiskov na tim in ne preseže pogodbeno dogovorjenega števila količnikov iz obiskov.
(3) Število glavarinskih količnikov pri izvajalcu se izračuna na podlagi števila pri njem opredeljenih zavarovanih oseb in pripadajočega števila količnikov glede na njihovo starostno strukturo, pri čemer se upoštevajo opredeljene zavarovane osebe pri aktivnih nosilcih in pri neaktivnih nosilcih dve leti po prenehanju njihovega dela, na dan 28. februar, 31. maj, 31. avgust in 30. november tekočega leta. Tako izračunani glavarinski količniki so podlaga za izračun obveznosti Zavoda do izvajalca po trimesečnih obdobjih.
(4) Glavarinski količniki ambulante specializanta družinske medicine se pri izračunu skupnega števila glavarinskih količnikov pri izvajalcu ne upoštevajo šest mesecev od vzpostavitve ambulante, razen na predlog izvajalca, da se prehodno obdobje šest mesecev predčasno zaključi.
Zavod plača izvajalcem splošne in družinske medicine, otroškega in šolskega dispanzerja realizirane male, srednje in velike posege ter obsežno delo po visoki ceni količnika iz obiskov.
(plačilo dodatnih timov na podlagi širitev iz te uredbe)
(1) Izvajalec splošne in družinske medicine, otroškega in šolskega dispanzerja, ki zaposli dodatnega zdravnika na podlagi širitev iz 98. člena te uredbe, prejme za dodatni tim prvi dve leti 80 % sredstev kalkulacije za ambulanto splošne in družinske medicine (vrsta in podvrsta zdravstvene dejavnosti 302 001) oziroma otroškega in šolskega dispanzerja (vrsta in podvrsta zdravstvene dejavnosti 327 009), in sicer v deležu, ki ga z urnikom zagotavlja dodatni zdravnik.
(2) Glavarinski količniki tima iz prejšnjega odstavka se dve leti ne upoštevajo pri izračunu skupnega števila glavarinskih količnikov pri izvajalcu, razen na predlog izvajalca, da se prehodno obdobje dveh let predčasno zaključi.
(priznavanje glavarinskih količnikov v primeru prevzema programa drugega izvajalca)
Če izvajalec v izvajanje prevzame program drugega izvajalca, ki je prenehal z opravljanjem zdravstvene dejavnosti, se mu prvi dve leti priznajo tudi količniki za glavarino prejšnjega izvajalca, pri tem pa skupno doseganje glavarinskih količnikov, po posameznih obračunskih obdobjih, ni nižje od 80 % standarda glavarinskih količnikov iz Priloge 1 te uredbe. Po preteku tega obdobja se za obračun glavarine upošteva dejansko stanje glavarinskih količnikov, glede na število opredeljenih zavarovanih oseb.
(priznavanje glavarinskih količnikov v ambulanti za boljšo dostopnost)
Izvajalcu se prizna največ 5.000 glavarinskih količnikov na mesec na tim.
(plačilo programa družinske obravnave za zdrav življenjski slog)
(1) Izvajalci družinske obravnave za zdrav življenjski slog, ki se izvaja v okviru preventive otroškega in šolskega dispanzerja, so med letom plačani v pavšalu.
(2) Izvajalci o izvedenih aktivnostih mesečno poročajo na obrazcih NIJZ, in sicer do 10. v mesecu za pretekli mesec. NIJZ o ustreznosti izvajanja programa posameznega izvajalca poroča Zavodu do 1. marca za preteklo leto, in sicer za vsak mesec posebej.
(3) Izvajalec je upravičen do plačila pavšala le za mesece, za katere je NIJZ posredoval poročilo o izvedenih aktivnostih in je NIJZ dal pozitivno mnenje.
(4) Za mesece preteklega leta, za katere je NIJZ dal negativno mnenje, se izvajalcu pri obračunu za obdobje januar–marec tekočega leta pavšal odvzame.
(plačilo storitev laboratorija v ambulantah družinske medicine)
(1) Ambulante družinske medicine, vključno z ambulanto specializanta družinske medicine, morajo dokazati namenskost porabe sredstev za laboratorij. V ta namen za stroške lastnega laboratorija evidenčno poročajo o opravljenih laboratorijskih preiskavah v skladu s Prilogo 17 te uredbe.
(2) Za stroške tujega laboratorija izvajalci upoštevajo plačane račune drugim laboratorijem. O stroških za tuj laboratorij izvajalci poročajo Zavodu v skladu z navodili Zavoda.
(3) Izvajalci poročajo o stroških preiskav v svojem in tujem laboratoriju v ambulantah družinske medicine, pri čemer ne upoštevajo preiskav, ki jih Zavodu zaračunajo kot LZM.
(4) Načrtovana sredstva za laboratorij se izračunajo tako, da se najprej določi delež višine sredstev za laboratorij v kalkulaciji ambulante družinske medicine iz Priloge 1 te uredbe, nato pa se s tem deležem množi obračunana vrednost ambulante družinske medicine (količniki iz glavarine in količniki iz obiskov oziroma pavšala za nove nosilce) pri posameznem izvajalcu. Pri izračunu realiziranih sredstev se upošteva dejanska realizirana vrednost lastnega in tujega laboratorija za vse ambulante skupaj.
(5) Če so dejansko porabljena sredstva za laboratorij v koledarskem letu nižja od vračunanih sredstev za laboratorij, Zavod razliko poračuna pri obračunu za prvo trimesečje naslednjega leta.
(6) Zavod lahko izvede naknadni nadzor porabljenih sredstev. Če je v nadzoru ugotovljeno, da je izvajalec posredoval napačne podatke o realiziranih stroških za laboratorij, se mu pri prvem naslednjem obračunu odšteje neupravičeno prikazan znesek v dvojni višini.
(plačilo storitev otroško-šolskega dispanzerja v Mladinskem zdravilišču in letovišču Rdečega križa Slovenije Debeli rtič, v CIRIUS Vipava ter CIRIUS Kamnik)
ZD Koper storitve v Mladinskem zdravilišču in letovišču Rdečega križa Slovenije Debeli rtič, ZD Ajdovščina pri zagotavljanju dispanzerja za otroke in šolarje v CIRIUS Vipava ter CIRIUS Kamnik storitve v otroško šolskem dispanzerju Zavodu obračunajo po visoki ceni količnika.
3. Izvajanje obračuna v dispanzerju za ženske
(določitev glavarinskih količnikov)
(1) Za program dispanzerja za ženske se glavarinski količniki določijo na podlagi števila zavarovanih oseb in števila količnikov na osebo v posameznem starostnem razredu, in sicer:
– v prvem tromesečju na podlagi števila zavarovanih oseb na dan 31. decembra preteklega leta,
– v drugem tromesečju na podlagi števila zavarovanih oseb na dan 31. marca tekočega leta,
– v tretjem tromesečju na podlagi števila zavarovanih oseb na dan 30. junija tekočega leta,
– v četrtem tromesečju na podlagi števila zavarovanih oseb na dan 30. septembra tekočega leta.
(2) Količniki, izračunani na osnovi dejanskega števila opredeljenih zavarovanih žensk v ginekoloških dispanzerjih pri aktivnih nosilcih in neaktivnih nosilcih največ dve leti, ki se preštevajo 28. februarja, 31. maja, 31. avgusta in 30. novembra tekočega leta, se pri vsakem nosilcu, v sorazmerju z že opredeljenimi ženskami, korigirajo navzgor tako, da so razporejeni vsi možni količniki. Tako izračunani količniki so podlaga za obračun obveznosti po trimesečnih obdobjih.
(3) Plan glavarinskih količnikov na nosilca, naveden v Prilogi 1 te uredbe, je izračunan na osnovi števila količnikov iz prve alineje prvega odstavka tega člena in nosilcev iz pogodb preteklega leta.
(4) Če se spremeni število nosilcev, se plan glavarinskih količnikov na tim ustrezno preračuna.
Zavod plača izvajalcem vse glavarinske količnike, količnike iz obiskov pa v skladu z naslednjimi merili:
– izvajalcu, ki ima povprečno število količnikov iz glavarine na tim enako ali manjše od slovenskega povprečja, in ne preseže pogodbeno dogovorjenega števila količnikov iz obiskov (preventiva in kurativa skupaj), se plača planirano število količnikov iz obiskov, v nasprotnem primeru pa se mu plačajo vsi realizirani količniki,
– izvajalcu, ki preseže slovensko povprečje števila količnikov iz glavarine in ne preseže pogodbeno dogovorjenega števila količnikov iz obiskov, povečanega za 50 % preseganja povprečnih količnikov iz glavarine, se plača planirano število količnikov iz obiskov, povečano za 50 % preseganja povprečnih količnikov iz glavarine, v nasprotnem primeru se mu plačajo vsi realizirani količniki,
– v vseh navedenih primerih je pogoj, da izvajalec realizira vsaj 15.000 količnikov iz obiskov na tim (preventiva in kurativa skupaj), v nasprotnem primeru se izvajalcu plača realizirano število količnikov iz obiskov.
(glavarina v primeru novih programov)
(1) Izvajalci, ki v pogodbenem letu začnejo z delom programa dispanzerja za ženske brez opredeljenih zavarovanih žensk, prejemajo prvi dve leti 80 % sredstev za glavarino, izračunanih na podlagi povprečnega števila opredeljenih zavarovanih oseb v Sloveniji v dejavnosti.
(2) Po preteku obdobja iz prejšnjega odstavka se za obračun glavarine upošteva dejansko stanje števila opredeljenih zavarovanih oseb.
(3) Če izvajalec svojo glavarino poveča nad 80 % povprečja v Sloveniji prej kot v dveh letih, se na njegov predlog upošteva njegova dejansko dosežena glavarina.
(priznanje glavarinskih količnikov v primeru prevzema programa)
(1) Če izvajalec prevzame program dispanzerja za ženske drugega izvajalca, ki je prenehal z dejavnostjo, se mu prva štiri leta priznajo tudi količniki za glavarino prejšnjega izvajalca glede na doseganje glavarine po posameznih obračunskih obdobjih, pri tem pa skupna glavarina ne more biti nižja od 80 %.
(2) Po preteku obdobja iz prejšnjega odstavka se za obračun glavarine upošteva dejansko število opredeljenih zavarovanih oseb.
(nerealizacija preventivnega programa)
(1) Če izvajalec dispanzerja za ženske ne realizira programa preventive, dogovorjenega v pogodbi z Zavodom, mu Zavod pri končnem letnem obračunu zmanjša plačilo v višini nerealiziranih količnikov za preventivo, ovrednotenih z nizko ceno količnika.
(2) Šteje se, da je program preventive pri posameznem izvajalcu dispanzerja za ženske realiziran, če izvajalec doseže najmanj 70 % pogodbeno dogovorjenega programa preventivnih pregledov raka materničnega vratu.
4. Farmacevtsko svetovanje
(plačilo programa farmacevtskega svetovanja)
Zavod v okviru končnega letnega obračuna programa farmacevtskega svetovanja zagotovi izvajalcu plačilo programa v višini odstotka doseganja načrtovanega števila poročanih enot, pri čemer se realiziranim enotam prišteje 10 % planiranih enot izvajalca, vendar končno plačilo ne presega načrtovanih sredstev izvajalca.
5. Fizioterapija
(plačilo programa fizioterapije)
(1) Zavod pri končnem letnem obračunu v programu fizioterapije upošteva:
– realizirano število uteži izvajalca v tekočem letu, vendar največ do pogodbenega obsega,
– delež opravljenih temeljnih postopkov v primerjavi s podpornimi postopki. Temeljne postopke po opredelitvi RSK za fizioterapijo predstavljajo fizioterapevtski postopki s šiframi: FT003, FT006-FT018, FT029-FT032, FT035, FT037-FT044 in FT046 iz Navodila o beleženju in obračunavanju zdravstvenih storitev in izdanih materialov. Izvajalcu, ki pri izvajanju fizioterapije v posameznem koledarskem letu opravi manj kot tretjino temeljnih fizioterapevtskih postopkov, se obveznost Zavoda pri obračunu zniža za 2 %.
(2) Specialne fizioterapevtske obravnave Zavod plača izvajalcu v realiziranem obsegu.
6. Patronažna zdravstvena nega
(plačilo sodobnih oblog za oskrbo kronične rane)
Izvajalci poročajo porabo sredstev za sodobne obloge za oskrbo kroničnih ran na podlagi nabavne vrednosti materiala skladno z navodili Zavoda. Zavod izvajalcu plača realizirano vrednost, vendar največ do pogodbeno dogovorjene vrednosti.
7. CDZO in CDZOM, dispanzer za mentalno zdravje, razvojne ambulante z vključenim centrom za zgodnjo obravnavo, centri za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog
(plačilo programa CDZO in CDZOM po vzpostavitvi centra)
Za centre, vzpostavljene po 1. juliju 2021, velja financiranje v pavšalu eno leto po vzpostavitvi centra.
(plačilo programa dispanzerjev za mentalno zdravje)
(1) Program dispanzerjev za mentalno zdravje, ki sodelujejo s CDZOM, se v 20 % plača v pavšalu, preostali del pa na podlagi opravljenih storitev.
(2) NIJZ Zavodu posreduje poročilo o ustreznosti sodelovanja in udeleževanja na skupnih timskih sestankih do 15. 1. za preteklo leto.
(3) V primeru negativnega mnenja NIJZ se pri končnem letnem obračunu izvajalcu pavšal odvzame.
(plačilo programa razvojnih ambulant z vključenim centrom za zgodnjo obravnavo)
Zavod zagotavlja financiranje kadra razvojne ambulante z vključenim centrom za zgodnjo obravnavo postopoma na podlagi seznama kadra, ki ga predloži izvajalec in na podlagi kalkulacije iz Priloge 1 te uredbe.
(plačilo programa centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog)
(1) Zavod program centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog plačuje v pavšalu.
(2) Izvajalci poročajo evidenčne storitve v skladu s šifranti Zavoda za obračun zdravstvenih storitev.
8. Zdravstvena vzgoja
(plačilo programa zdravstvene vzgoje)
(1) Program zdravstvene vzgoje se med letom plača v pavšalu, pri končnem letnem obračunu pa se višina plačila določi glede na odstotek realiziranega letnega števila ur za izvajanje vsebin zdravstvene vzgoje v skupnem letnem planu efektivnih ur, in sicer:
Realizirano letno število ur za izvajanje vsebin zdravstvene vzgoje v skupnem letnem planu efektivnih ur (v %) | Odstotek pogodbeno dogovorjene vrednosti programa, ki ga prejmejo izvajalci |
40 % in več | 100 % |
od 30 % do 39,99 % | 95 % |
od 20 % do 29,99 % | 80 % |
manj kot 20 % | 2-kratnik odstotka realiziranega letnega števila ur za izvajanje vsebin zdravstvene vzgoje v skupnem letnem planu efektivnih ur |
(2) Prejšnji odstavek zaradi drugačne vsebine programa ne velja za izvajalce Slovensko društvo Hospic, Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije in UKC Ljubljana.
(plačilo programa za zmanjšanje tveganega pitja alkohola)
Zavod plača vsa realizirana individualna svetovanja za zmanjšanje tveganega pitja alkohola.
(poračun plačila zdravstveno vzgojnih in psihoedukativnih delavnic in individualnih svetovanj)
(1) NIJZ pripravi in Zavodu posreduje podatke o delavnicah preteklega leta, ki jih Zavod odšteje pri obračunu za prvi kvartal tekočega leta, do 30. aprila za preteklo leto, in sicer na podlagi primerjave podatkov, ki jih je NIJZ prejel na obrazcih in realizacije zdravstveno vzgojnih in psihoedukativnih delavnic in individualnih svetovanj, ki jo Zavod objavlja na svoji spletni strani.
(2) Zaradi posebnosti vključevanja ciljne populacije v zdravstveno vzgojne obravnave je v okviru posamezne vrste zdravstveno vzgojne delavnice dopustno prelivanje števila udeležencev, pri čemer je število udeležencev posamezne izvedene delavnice, ki presega predpisano število udeležencev, mogoče upoštevati pri obračunavanju izvedene delavnice, ki se je je udeležilo manj udeležencev, kot je predpisano.
(1) ZVC lahko realizacijo skupinskih delavnic in individualnih svetovanj prilagodi potrebam zavarovanih oseb glede na vrsto in obseg tveganja in potrebe nefarmakološkega zdravljenja bolezni v populaciji, ki jo pokriva. Prilagoditev skupinskih delavnic in individualnih svetovanj potrebam zavarovanih oseb ZVC utemelji s poročilom na predpisanem obrazcu NIJZ, ki ga pošlje Zavodu do 15. januarja za preteklo leto.
(2) Zavod na podlagi prejetega poročila ZVC ob končnem obračunu plača ves tako izvedeni program do ravni načrtovanih sredstev pri posameznem izvajalcu, ob izpolnjenem pogoju, da je ZVC v obračunskem letu izvedel vse vrste zdravstvenovzgojnih in psihoedukativnih delavnic ter individualno ali skupinsko svetovanje za opuščanje kajenja.
(3) Pri obračunu za prvi kvartal, se sredstva preteklega leta, ki ostajajo neporabljena zaradi nerealiziranega programa zdravstvene vzgoje in individualnih svetovanj, porabijo za plačilo celotne realizacije v tistih ZVC, kjer je realizacija zdravstvenovzgojnih in psihoedukativnih delavnic ter individualnih svetovanj presegla načrtovan obseg storitev oziroma sredstev in jo je ZVC utemeljil s poročilom na predpisanem obrazcu NIJZ.
(plačilo programa podpornih aktivnosti ZVC)
(1) NIJZ pripravi poročilo o izvajanju programa podpornih aktivnosti ZVC iz Priloge 16 te uredbe do 1. marca za preteklo leto.
(2) Če izvajalec prejme negativno mnenje NIJZ, se mu pri obračunu prvega kvartala tekočega leta odšteje 20 % vrednosti prejetega pavšala za preteklo leto.
(1) Program CKZ se med letom plača v pavšalu, pri končnem letnem obračun pa se višina plačila določi na podlagi realizacije plana delavnic in svetovanj, in sicer:
Realizacija plana zdravstvenovzgojnih / psiho edukativnih delavnic in individualnih svetovanj v okviru Programa za krepitev zdravja | Odstotek pogodbeno dogovorjene vrednosti CKZ |
85,00 % in več | 100 % |
od 75,00 % do 84,99 % | 90 % |
od 65,00 % do 74,99 % | 75 % |
od 55,00 % do 64,99 % | 65 % |
od 50,00 % do 54,99 % | 55 % |
do 49,99 % | 50 % |
(2) NIJZ pripravi poročilo o delovanju CKZ do 1. marca za preteklo leto in ga posreduje Zavodu in ministrstvu.
(3) Če izvajalec prejme negativno mnenje NIJZ, se mu pri obračunu prvega kvartala tekočega leta odšteje 7 % vrednosti končnega letnega obračuna te dejavnosti za preteklo leto.
(plačilo programa za vodenje strokovne skupine za preventivo)
(1) Izvajalec si zagotovi pogodbeno dogovorjena sredstva za vodenje strokovne skupine za preventivo – velik CKZ, za vodenje strokovne skupine za preventivo – srednji in majhen CKZ in za vodenje strokovne skupine za preventivo in preventivnih timov posameznih šol in vrtcev v primeru pozitivnega mnenja NIJZ.
(2) NIJZ pripravi mnenje do 1. marca za preteklo leto na podlagi poročil izvajalca o izvajanju aktivnosti.
(3) Če izvajalec prejme negativno mnenje NIJZ, se mu pri obračunu za prvi kvartal tekočega leta odšteje 50 % vrednosti prejetih sredstev za preteklo leto.
9. Državni preventivni programi SVIT, DORA, ZORA, DPOR
(plačilo programa SVIT, DORA, ZORA in DPOR)
Če je poraba sredstev za upravljanje programa SVIT, DORA, ZORA in DPOR nižja od načrtovane, se nosilcu programa odšteje neporabljeni del pri prvem obračunu naslednjega leta.
10. Dežurna služba v osnovni zdravstveni dejavnosti
(plačilo programa dežurne službe)
Dežurna služba v osnovni zdravstveni dejavnosti je plačana na podlagi programa dela v pavšalu.
11. Zobozdravstvena dejavnost
(plačilo programa zobozdravstvene dejavnosti za mladino)
(1) Realizacije točk za zavarovane osebe od vključno 19 let in naprej, ki presega 10 % pogodbeno dogovorjenega plana točk, Zavod ne plača. Navedena določba se ne uporablja za izvajalca Ješe Ognjenovič Mateja in Fajfar Furlan Mojca.
(2) Realizacija točk za zavarovane osebe do dopolnjenega 19. leta se plača po ceni točke zobozdravstva za mladino, realizacija točk za zavarovane osebe od vključno 19 let in naprej pa po ceni točke zobozdravstva za odrasle.
(plačilo preseganja programa v zobozdravstveni dejavnosti)
(1) Zavod plača do 5 % preseganje pogodbeno dogovorjenega programa v dejavnostih:
Šifra vrste in podvrste zdravstvene dejavnosti | Naziv VZD |
404 105 | Zobozdravstvo za študente |
405 113 | Stomatološka protetična dejavnost |
(2) Zavod plača do 20 % preseganje pogodbeno dogovorjenega programa v dejavnostih:
Šifra vrste in podvrste zdravstvene dejavnosti | Naziv VZD |
406 114 | Parodontologija /zobne bolezni in endodontija |
442 116 | Oralna in maksilofacialna kirurgija |
(plačilo preseganja programa v zobozdravstveni dejavnosti za odrasle)
(1) Zavod plača do 20 % preseganja plana za nego.
(2) Če izvajalec realizira pogodbeno dogovorjeni plan za nego, mu Zavod plača protetiko po dejanski realizaciji.
(plačilo RTG programa v dejavnostih zobozdravstva za mladino, odrasle in zobozdravstva za študente)
(1) Nerealiziranih točk za RTG slikanja ni mogoče nadomestiti z realizacijo drugih zobozdravstvenih storitev.
(2) Če izvajalec v zobozdravstvu za odrasle ali zobozdravstvu za mladino realizira več točk od pogodbenega plana in obenem ne realizira pogodbeno dogovorjenega program točk za RTG slikanje, mu Zavod pri končnem letnem obračunu zmanjša plačilo za nerealizirane RTG točke.
(plačilo programa ortodontije)
(1) V dejavnosti ortodontije si izvajalec pri končnem letnem obračunu zagotovi:
– plačilo realiziranega obsega programa, če v koledarskem letu na novo vključi v zdravljenje vsaj 72 oseb in izvede vsaj 100 prvih pregledov (šifra storitve 01008),
– če izvajalec ne doseže pogojev iz prejšnje alineje, obenem pa v koledarskem letu na novo vključi v zdravljenje vsaj 60 oseb in izvede vsaj 90 prvih pregledov (šifra storitve 01008), si pri končnem letnem obračunu zagotovi plačilo realiziranega obsega programa največ do pogodbeno dogovorjenega programa,
– če izvajalec ne doseže pogojev iz prejšnje alineje, se mu pri končnem letnem obračunu upošteva realizacija programa največ do pogodbeno dogovorjenega programa, od česar se mu odšteje 4 % obračunane vrednosti programa.
(2) Pogoji iz prejšnjega odstavka veljajo za en tim in se ustrezno preračunajo glede na število timov v pogodbi, razen pri UKC Ljubljana, kjer se pogoji upoštevajo za 2,70 tima.
(plačilo programa za ustno zdravje)
(1) Program vzgoje za ustno zdravje je med letom plačan v pavšalu, pri končnem letnem obračunu pa se višina plačila določi glede na odstotek realiziranega letnega števila ur za izvajanje vsebin vzgoje za ustno zdravje v skupnem letnem planu efektivnih ur, in sicer:
Realizirano letno število ur za izvajanje vsebin z vzgoje za ustno zdravje v skupnem letnem planu efektivnih ur (v %) | Odstotek pogodbeno dogovorjene vrednosti programa, ki ga prejmejo izvajalci |
40 % in več | 100 % |
od 30 % do 39,99 % | 95 % |
od 20 % do 29,99 % | 80 % |
manj kot 20 % | 2-kratnik odstotka realiziranega letnega števila ur za izvajanje vsebin vzgoje za ustno zdravje v skupnem letnem planu efektivnih ur |
(2) Izvajalci Zavodu ne zaračunavajo storitev, ki se evidentirajo s šiframi 45310, 45315, 46926, 46950, 95195, 95197 in 13090.
(plačilo programa pedontologije)
Zavod v dejavnosti pedontologije plača izvajalcem realizirani program, povečan za 30 % pogodbeno dogovorjenega plana, skupaj največ do pogodbeno dogovorjenega plana.
(plačilo programa dežurne službe v zobozdravstveni dejavnosti)
Dežurna služba v zobozdravstveni dejavnosti je plačana na podlagi programa dela v pavšalu.
12. Specialistična zunajbolnišnična dejavnosti
(plačilo prvih pregledov)
V dejavnostih iz 48. člena te uredbe, za katere je določeno minimalno število prvih pregledov, ter v dejavnostih onkologija in pedopsihiatrija se pri končnem letnem obračunu plača 30 % višja osnovna cena pregleda (ob evidenčni šifri E0273 obračunani pregled in začetna oskrba, v dejavnosti okulistike pa dodatno še storitve 12220, 12240, 12241, 12251 in 12255, v dejavnosti pedopsihiatirje pa prva obravnava in začetna psihološka evalvacija), in sicer za vsak opravljen prvi pregled.
(plačilo preseganja programa)
(1) Zavod plača do 20 % preseganja pogodbeno dogovorjenega programa (točk) v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti, in sicer:
Vrsta in podvrsta zdravstvene dejavnosti | Naziv dejavnosti | Vrsta in podvrsta zdravstvene dejavnosti | Naziv dejavnosti |
204 205 | rehabilitacija | 209 240 | alergologija |
204 207 | fiziatrija | 215 224 | maksilofacialna kirurgija |
206 209 | ginekologija | 220 229 | okulistika |
206 212 | zdravljenje neplodnosti | 230 241 | psihiatrija |
208 214 | infektologija | 234 251 | splošna kirurgija |
209 215 | internistika | 249 216 | diabetologija |
| | 249 217 | tireologija |
(2) Če izvajalec pri dejavnostih iz 48. člena te uredbe, kjer je določeno minimalno število prvih pregledov ne doseže minimalnega števila prvih pregledov se mu pri končnem letnem obračunu obračunana vrednost programa zniža za odstotek nedoseganja minimalnega števila prvih pregledov, vendar ne več kot 10 %.
(3) Zavod plača do 20 % preseganja pogodbeno dogovorjenega programa za:
– operacije sive mrene.
(4) Zavod plača do 5 % preseganja pogodbeno dogovorjenega programa za:
– operacije – vitreoretinalna kirurgija,
– operacije na ožilju – krčne žile.
(5) Zavod plača bolnišnicam do 10 % preseganja pogodbeno dogovorjenega programa citoloških in patohistoloških preiskav.
(plačilo programa dermatologije)
Plačilo realiziranega programa dermatologije se pri končnem letnem obračunu opredeli na naslednji način:
1. Realizirana vrednost izvajalca (v nadaljnjem besedilu: RV) se izračuna na podlagi števila realiziranih storitev in cen storitev, ki so določene v Prilogi 1 te uredbe.
2. Izvajalcu se prizna celotna pogodbena vrednost programa, ko izpolni enega od pogojev, in sicer:
– v celoti izvede ali preseže načrtovani obseg programa in tudi načrtovano število celotnih pregledov;
– ali izvede vsaj 75 % načrtovanega obsega programa in tudi vsaj 100 % načrtovanega števila celotnih pregledov.
3. V nasprotnem primeru se izvajalcu izračuna priznana vrednost programa, in sicer:
– kadar izvede oziroma preseže načrtovani obseg programa, ne izvede pa načrtovanega števila celotnih pregledov, se mu prizna RV največ do pogodbene vrednosti in nato zmanjša za odstotek nedoseganja načrtovanega števila celotnih pregledov;
– kadar ne izvede načrtovanega obsega programa, se mu prizna RV največ do pogodbene vrednosti, zmanjšane za odstotek nedoseganja načrtovanega obsega programa. Če pri tem tudi ne izvede načrtovanega števila celotnih pregledov, se priznana vrednost iz te alineje dodatno zmanjša za odstotek nedoseganja načrtovanega števila celotnih pregledov.
(plačilo programa fiziatrije)
(1) Izvajalcem programa fiziatrije, ki niso realizirali nobene storitve, ki se evidentirajo s šiframi 12030, 13631, 13633, 13691, 19701, 19702, 36195, 36196, 93302, 93310, 93321, 93341, 93345, 93432, 93451, 93452, 93453, 93491 in 93492 in realizirajo najmanj 33.667 točk na tim, se pri končnem letnem obračunu prizna pogodbena vrednost programa, v nasprotnem primeru pa se pogodbeno dogovorjena vrednost programa zniža v skladu z indeksom doseganja znižanega normativa.
(2) Izvajalcem, ki v pogodbenem letu niso obračunali nobene storitve iz prvega odstavka tega, se plača preseganje programa glede na znižan normativ, ki znaša 33.667 točk na tim.
(plačilo programa klinične genetike)
Plačilo realiziranega programa klinične genetike se pri končnem letnem obračunu opredeli na naslednji način:
1. Realizirana vrednost programa izvajalca se izračuna na podlagi števila realiziranih storitev in cen storitev, ki so določene v Prilogi 1 te uredbe.
2. Izvajalcu se prizna celotna pogodbena vrednost programa, če:
– v celoti izvede ali preseže načrtovan obseg programa in je tudi realizirana vrednost višja ali enaka načrtovani ali
– načrtovanega obsega programa ne izvede, realizirana vrednost programa pa je višja ali enaka pogodbeni vrednosti.
3. V drugih primerih se izvajalcu prizna realizirana vrednost.
(plačilo programa otorinolaringologije)
Plačilo realiziranega programa otorinolaringologije se pri končnem letnem obračunu opredeli na naslednji način:
1. Realizirana vrednost programa izvajalca (v nadaljnjem besedilu: RV) se izračuna na podlagi števila realiziranih storitev in cen storitev iz Priloge 1 te uredbe.
2. Izvajalcu se prizna celotna pogodbena vrednost programa, ko izpolni enega od pogojev, in sicer:
– v celoti izvede ali preseže načrtovani obseg programa in tudi načrtovano število celotnih ali subspecialističnih pregledov,
– ali izvede vsaj 85 % načrtovanega obsega programa in tudi 100 % načrtovanega števila celotnih ali subspecialističnih pregledov.
3. V nasprotnem primeru se izvajalcu izračuna priznana vrednost programa, in sicer:
– kadar izvede oziroma preseže načrtovani obseg programa, ne izvede pa načrtovanega števila celotnih ali subspecialističnih pregledov, se mu prizna RV največ do pogodbene vrednosti in nato zmanjša za odstotek nedoseganja načrtovanega števila celotnih ali subspecialističnih pregledov;
– kadar ne izvede načrtovanega obsega programa, se mu prizna RV največ do pogodbene vrednosti, zmanjšane za odstotek nedoseganja načrtovanega obsega programa. Če pri tem tudi ne izvede načrtovanega števila celotnih ali subspecialističnih pregledov, se priznana vrednost iz te alineje dodatno zmanjša za odstotek nedoseganja načrtovanega števila celotnih ali subspecialističnih pregledov.
(plačilo programa pnevmologije)
Plačilo realiziranega programa pnevmologije se pri končnem letnem obračunu opredeli na naslednji način:
1. Realizirana vrednost programa izvajalca (v nadaljnjem besedilu: RV) se izračuna na podlagi števila realiziranih storitev in cen storitev, ki so določene v Prilogi 1 te uredbe.
2. Izvajalcu se prizna celotna pogodbena vrednost programa, ko izpolni enega od pogojev, in sicer:
– v celoti izvede ali preseže načrtovani obseg programa in tudi načrtovano število celotnih pregledov ali subspecialističnih pregledov ali
– izvede vsaj 85 % načrtovanega obsega programa in tudi vsaj 100 % načrtovanega števila celotnih pregledov ali subspecialističnih pregledov.
3. Izvajalcu se izračuna priznana vrednost programa, in sicer:
– kadar izvede oziroma preseže načrtovani obseg programa, ne izvede pa načrtovanega števila celotnih pregledov ali subspecialističnih pregledov, se mu prizna RV največ do pogodbene vrednosti in nato zmanjša za odstotek nedoseganja načrtovanega števila celotnih pregledov ali subspecialističnih pregledov;
– kadar ne izvede načrtovanega obsega programa, se mu prizna RV največ do pogodbene vrednosti, zmanjšane za odstotek nedoseganja načrtovanega obsega programa. Če pri tem tudi ne izvede načrtovanega števila celotnih pregledov ali subspecialističnih pregledov, se priznana vrednost iz te alineje dodatno zmanjša za odstotek nedoseganja načrtovanega števila celotnih pregledov ali subspecialističnih pregledov.
(plačilo programa eozinofilne bolezni)
Eozinofilne bolezni prebavil: diagnostika in zdravljenje pri otrocih in mladostnikih, genetsko presejalno odkrivanje in celostna obravnava otrok in mladostnikov z družinsko hiperholesterolemijo. Zavod plača vse opravljene storitve do načrtovane letne vrednosti programa.
(plačilo mobilnega paliativnega tima)
(1) Plačilo realiziranega programa mobilnega paliativnega tima se pri končnem letnem obračunu opredeli na naslednji način:
1. Realizirana vrednost programa izvajalca se izračuna na podlagi števila realiziranih storitev in cen storitev, ki so določene v Prilogi 1 te uredbe.
2. Izvajalcu se prizna celotna pogodbena vrednost programa če:
– v celoti izvede ali preseže načrtovani obseg programa,
– doseže vsaj 85 % načrtovanega programa, realizirana vrednost programa pa je višja ali enaka pogodbeni vrednosti.
3. V drugih primerih se izvajalcu prizna realizirana vrednost, vendar ne višja od načrtovane vrednosti.
(2) Pri končnem letnem obračunu Zavod upošteva dodaten kriterij, in sicer realizacija storitev mobilnega paliativnega tima na daljavo oziroma brez prisotnosti pacienta (šifre storitev MPT003, MPT005, MPT006, MPT007, MPT008, MPT010, MPT011, MPT012, MPT014 in MPT017) ne sme presegati 66 % realizacije vseh storitev.
(3) Če izvajalec presega kriterij iz prejšnjega odstavka, se obveznost Zavoda za plačilo zniža za 2 %.
(plačilo programa nefrologije)
Plačilo realiziranega programa nefrologije se pri končnem letnem obračunu opredeli na naslednji način:
1. Realizirana vrednost programa izvajalca se izračuna iz realiziranega števila storitev in cen storitev, ki so določene v Prilogi 1 te uredbe.
2. Izvajalcu se prizna pogodbena vrednost programa, ko doseže ali preseže načrtovana sredstva, v nasprotnem primeru se izvajalcu priznajo realizirana sredstva.
3. Izvajalcu se priznajo realizirana sredstva za laboratorij, vendar največ do višine planiranih sredstev.
13. Specialistična bolnišnična dejavnost
(obračun programa akutne bolnišnične obravnave SPP)
Za program akutne bolnišnične obravnave – SPP se obračun izvede za:
– prospektivni program akutne bolnišnične obravnave SPP, plačan po realizaciji v skladu s Tabelo 1 iz Priloge 10 te uredbe,
– prospektivni program akutne bolnišnične obravnave SPP, za katere je opredeljeno plačilo delnega preseganja plana v skladu s Tabelo 1 iz Priloge 10 te uredbe,
– program ostale akutne bolnišnične obravnave SPP.
(obračun prospektivnega programa akutne bolnišnične obravnave SPP)
(1) V obračun posameznih prospektivnih programov plačanih po realizaciji se vključijo vsi realizirani primeri, ki se ovrednotijo po realizirani uteži na primer, ki ne more preseči uteži za obračun iz Tabele 1 Priloge 10 te uredbe in ceni uteži za obračunsko obdobje. Realizirane in neplačane uteži iz te postavke se prenesejo in prištejejo k realizaciji programa ostala akutna bolnišnična obravnava.
(2) V obračun posameznega prospektivnega programa, kjer je plačano delno preseganje plana, se vključijo vsi realizirani primeri največ do preseganja opredeljenega v Tabeli 1 Priloge 10 te uredbe. V obračun vključeni primeri se ovrednotijo po uteži na primer za obračun iz Tabele 1 Priloge 10 te uredbe in ceni uteži za obračunsko obdobje. Neplačani primeri in uteži iz te postavke se prenesejo in prištejejo k realizaciji programa ostale akutne bolnišnične obravnave.
(ugotovitev realizacije ostale akutne bolnišnične obravnave SPP)
(1) Realizacija primerov programa ostale akutne bolnišnične obravnave se ugotovi tako, da se od celotne realizacije primerov akutne bolnišnične obravnave odšteje:
– realizacija primerov za program, plačan po realizaciji, in
– realizacija primerov za program, kjer je plačano preseganja plana.
(2) K ugotovljeni realizaciji primerov iz prejšnjega odstavka se prišteje še prenos neplačanih primerov iz programa, za katere Zavod plača delno preseganje plana.
(3) Realizacija uteži programa ostale akutne bolnišnične obravnave se ugotovi tako, da se od celotne realizacije uteži akutne bolnišnične obravnave odšteje:
– realizacija uteži za program, plačan po realizaciji, in
– realizacija uteži za program, kjer je plačano delno preseganja plana.
(4) Tako ugotovljeni realizaciji uteži iz prejšnjega odstavka se prišteje prenos neplačanih uteži iz programa, ki je plačan po realizaciji in programa, kjer je plačano delno preseganje plana. Prenos uteži skupaj s priznano realizacijo uteži programov plačanih po realizaciji, in programov, kjer je plačano delno preseganje plana, ter realizacijo uteži programa »ostala akutna bolnišnična obravnava« se upošteva največ do skupne čiste realizacije uteži izvajalca.
(5) V obračun programa ostala akutna bolnišnična obravnava se vključijo realizirane uteži največ do višine načrtovanih uteži programov ostala akutna bolnišnična obravnava skupaj in pripadajoči primeri.
(obračun v primeru kirurškega zdravljenja rakave bolezni ali zdravljenje možganske kapi)
Če je v okviru prospektivnega programa iz Tabele 1 Priloge 10 te uredbe izvedena obravnava, ki pomeni tudi kirurško zdravljenje rakave bolezni ali zdravljenje možganske kapi, se takšna obravnava pri končnem letnem obračunu upošteva kot vrsta prospektivnega programa kirurško zdravljenje rakave bolezni ali zdravljenje možganske kapi.
(plačilo programa akutne bolnišnične obravnave SPP)
(1) Izvajalec, ki hkrati realizira skupni plan primerov in uteži, je upravičen najmanj do plačila celotnega pogodbenega programa akutne bolnišnične obravnave SPP.
(2) Za korekcijo vpliva uvedbe nove klasifikacij SPP Zavod nameni do 16,6 milijonov eurov. Vpliv se izračuna ob končnem letnem obračunu in je podlaga za delitev sredstev izvajalcem.
(obračun sredstev za terciar)
(1) V obračun akutne bolnišnične obravnave se vključijo načrtovana sredstva za terciar 1. Priznana obračunska vrednost za terciar 2 se določi na podlagi indeksa realiziranih uteži celotne akutne bolnišnične obravnave in ne more preseči pogodbeno dogovorjenih sredstev za terciar 2.
(2) Kliničnemu inštitutu za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana se sredstva za program terciarne zdravstvene dejavnosti zagotovijo v pavšalu.
(3) Izvajalcu, ki v poročilu o realizaciji terciarnega programa ne utemelji porabe sredstev načrtovanih za terciar, se za neutemeljeni del porabe odštejejo sredstva pri obračunu v naslednjem letu.
(plačilo programa druge bolnišnične dejavnosti)
(1) Zavod plača do 20 % preseganje pogodbeno dogovorjenega programa, in sicer:
– skupnostne bolnišnične psihiatrije,
– zdravstvene nege in paliativne oskrbe (neakutna bolnišnična obravnava),
– podaljšanega bolnišničnega zdravljenja (neakutna bolnišnična obravnava).
(2) Zavod plača največ 20 vstavitev umetnega srca v koledarskem letu.
14. Lekarniška dejavnost
(obračun lekarniške dejavnosti)
(1) Zavod lekarnam poleg zdravil in živil s pozitivne liste ter zdravil za nadomestno zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog plača tudi lekarniške storitve, opravljene pri teh izdajah, in sicer po ceni točke, veljavni v času izdaje.
(2) Za zdravila z najvišjo priznano vrednostjo bo Zavod lekarnam plačal nabavno ceno še največ 14 dni po vsakokratni uveljavitvi novega seznama, vendar le za zdravila, ki so bila nabavljena pred veljavnostjo novih najvišjih priznanih vrednosti in katerih nabavna cena ne presega predhodno veljavne najvišje priznane vrednosti. Po tem roku, to je na šestnajsti dan veljavnosti seznama, morajo lekarne izdajati zdravila z upoštevanjem veljavne najvišje priznane vrednosti, in sicer tako, da je na voljo vsaj eno zdravilo v skupini brez doplačila.
(3) Zavod plača lekarnam kognitivne storitve po ceni točke, veljavni v času opravljene storitve. Pogoj za plačilo kognitivnih storitev je prenos osebne kartice zdravil (OKZ) v CRPP.
(4) Zavod za peroralne antibiotične suspenzije, ki jih je treba predhodno pripraviti, poleg cene zdravila in lekarniške storitve plača tudi vodo, ki jo je treba dodati za pripravo posameznega zdravila. Najvišjo vrednost vode za posamezno zdravilo določi Zavod vsaj dvakrat letno na podlagi najcenejše vode za injekcije 500 ml, ki je po podatkih Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke na trgu. Določba velja do 31. marca 2024.
(plačilo dežurne službe v lekarnah)
(1) Zavod plača dežurno službo v lekarnah na podlagi programa dela. Vse ure opravljene v času dežurne službe štejejo kot delo preko delovnega časa.
(2) Obseg sredstev za izvajanje dežurne službe v lekarniški dejavnosti se določi vsako leto ob upoštevanju plač v skladu s to uredbo in dejanskega števila dni dežurne službe.
(3) Sredstva za dežurno službo, ki so opredeljena v Prilogi 13 te uredbe, povečana še za vrednost davka na dodano vrednost, Zavod razpredi med izvajalce na podlagi dogovorjenega programa izvajanja dežurne službe v območni enoti Zavoda.
15. Nadzor
(nadzor Zavoda nad izvajanjem pogodb)
(1) Zavod četrtletno posreduje vsem deležnikom seznam opravljenih nadzorov.
(2) Zavod izvede nadzor nad evidencami in obračunavanjem opravljenih storitev tako, da preveri:
– da so zaračunane oziroma obračunane le opravljene in dovoljene storitve in samo v dovoljeni višini,
– da ima vsaka zaračunana oziroma obračunana storitev podlago v verodostojnem zapisu v zdravstveni dokumentaciji.
(3) Zavod kopije zapisnikov nadzorov posreduje deležnikom na njihovo zahtevo.
(4) Pri finančno medicinskem nadzoru zdravnika oziroma zobozdravnika je lahko na predlog nadzorovanega zdravnika prisoten predstavnik Zdravniške zbornice Slovenije. Pri finančno medicinskih nadzorih v lekarnah je lahko prisoten predstavnik Lekarniške zbornice Slovenije.
16. Druge obveznosti
(posredovanje obvestil Zavoda)
(1) Zavod o spremembah postopkov pri izvajalcih ter spremembah evidentiranja in fakturiranja, ki izhajajo iz internih aktov in so v pristojnosti Zavoda, seznani izvajalce z okrožnicami najmanj 45 dni pred njihovo uveljavitvijo.
(2) Zavod na svoji spletni strani zavarovane osebe sproti obvešča o njihovih pravicah in o načinu uveljavljanja pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
(3) Zavod navodila, obvestila, okrožnice ter druge dokumente, ki ne zahtevajo odgovora izvajalca, izvajalcem posreduje po elektronski pošti. V ta namen izvajalec ob sklenitvi pogodbe Zavodu posreduje svoj elektronski naslov.
(4) Zavod obvestila iz tega člena posreduje tudi ministrstvu.
VII. DEL KAZENSKE DOLOČBE
Prekrškovni organ iz te uredbe je Zavod.
(prekrški izvajalca zdravstvene dejavnosti)
(1) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki v zvezi z opravljanjem zdravstvene dejavnosti:
1. zavarovanim osebam ne zagotovi pravice in ne nudi standardne storitve in standardne materiale opredeljene v pravilih, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje, in drugih predpisih s področja zdravstvenega zavarovanja ali nudi pravico ali storitev, ki ni opredeljena v pravilih, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje, in drugih predpisih s področja zdravstvenega zavarovanja (prvi odstavek 115. člena),
2. v nasprotju s prvim odstavkom 119. člena te uredbe samoplačniške storitve opravlja v ordinacijskem času, opredeljenem v pogodbi Zavodom,
3. zavarovanim osebam ne zagotavlja laboratorijskih in drugih diagnostičnih storitev, potrebnih za proces diagnostike in zdravljenja, ki so vključene v ceno zdravstvene storitve (2. točka 115. člena),
4. v nasprotju s 3. točko 115. člena te uredbe zavarovanim osebam dodatno zaračuna tolmačenje zdravniških izvidov, izdanih v elektronski obliki,
5. ne izvaja prvih pregledov v splošnih in družinskih ambulantah ter otroških in šolskih dispanzerjih brez čakalne dobe (4. točka 115. člena),
6. zavarovanim osebam ne zagotavlja proste izbire osebnega zdravnika oziroma jim ne zagotavlja obravnave v ambulanti za neopredeljene (5. točka 115. člena),
7. v času odsotnosti izbranih osebnih zdravnikov ne zagotavlja nadomeščanja v okviru ordinacijskega časa ali o odsotnosti in nadomestnem zdravniku ne obvesti zavarovane osebe ali Zavoda (6. točka 115. člena),
8. v primeru vgrajevanja različnih materialov v telo ne uporablja materialov z mednarodnim certifikatom CE (7. točka 115. člena),
9. nadzornim zdravnikom, zobozdravnikom, magistrom farmacije in diplomiranim zdravstvenikom Zavoda ne omogoči vpogleda v dokumentacijo, ki je podlaga za uresničevanje pravic zavarovanih oseb iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (8. točka 115. člena),
10. po zaključku zdravljenja na zahtevo zavarovane osebe ne izstavi specifikacije opravljenih in Zavodu zaračunanih storitev (10. točka 115. člena),
11. ne zagotavlja zanesljivega ali varnega informacijskega sistema za nemoteno delovanje oziroma elektronsko poslovanje in izvajanje e–storitev v sistemu zdravstvenega varstva (11. točka 115. člena),
12. v nasprotju s prvim odstavkom 117. člena te uredbe program storitev izvaja izven ordinacijskega časa, opredeljenega v pogodbi v Zavodom,
13. ne zagotavlja ordinacijskega časa za zavarovane osebe najmanj v obsegu ene petine s pogodbo dogovorjenega ordinacijskega časa od 16. ure (drugi odstavek 117. člena),
14. v nasprotju s četrtim odstavkom 117. člena te uredbe ne zagotavlja minimalnega ordinacijskega časa zdravnika,
15. na vidnem mestu v čakalnici ali na svoji spletni strani ne objavi seznamov iz prvega odstavka 117. člena te uredbe,
16. se ne vključuje v dežurno službo v zobozdravstveni dejavnosti v skladu s prvim odstavkom 122. člena te uredbe,
17. se ne vključuje v program NMP in dežurno službo v dejavnosti osnovnega zdravstvenega varstva v skladu s prvim odstavkom 123. člena te uredbe,
18. v nasprotju s prvim odstavkom 133. člena te uredbe ne ravna v skladu z naročilom imenovanega zdravnika Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in v roku 30 dni ne pripravi in odpošlje dokumentacije na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije,
19. v nasprotju z drugim odstavkom 133. člena te uredbe ne ravna v skladu z naročilom ali zahtevo imenovanega zdravnika oziroma zdravstvene komisije in v roku ne pripravi ter posreduje zahtevane dokumentacije ali pojasnila,
20. ne objavi ali ažurira kliničnih poti na svojih spletni strani (drugi odstavek 134. člena),
21. izvaja nenujne reševalne prevoze oziroma sanitetne prevoze v nasprotju s 155. členom te uredbe.
(2) Z globo 200 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja zdravstveno dejavnost.
(3) Z globo 50 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja zdravstveno dejavnost.
(prekrški izvajalca lekarniške dejavnosti)
(1) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki v zvezi z opravljanjem lekarniške dejavnosti:
– ne zagotavlja oskrbe zdravil v rednem obratovalnem času in v dežurstvu v skladu s prvim odstavkom 128. člena te uredbe,
– ne zagotavlja obveznosti v skladu s prvo, drugo, tretjo ali četrto alinejo tretjega odstavka 128. člena te uredbe.
(2) Z globo 200 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja lekarniško dejavnost.
(3) Z globo 50 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja lekarniško dejavnost.
(prekršek izvajalca zdraviliške dejavnosti)
(1) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki v zvezi z opravljanjem zdraviliške dejavnosti izvaja dogovorjeni program zdraviliškega zdravljenja v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom 129. člena te uredbe.
(2) Z globo 200 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja zdraviliško dejavnost.
(3) Z globo 50 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja zdraviliško dejavnost.
(prekršek socialno varstvenega zavoda)
(1) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek socialno varstveni zavod, če opravlja oziroma organizira program zdravstvene nege in zdravstvene rehabilitacije kot del osnovne zdravstvene dejavnosti v nasprotju s 130. členom te uredbe.
(2) Z globo 50 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba socialno varstvenega zavoda.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o določitvi programov storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, opredelitev zmogljivosti, potrebnih za njegovo izvajanje, in določitev obsega sredstev za leto 2023 (Uradni list RS, št. 8/23, 52/23 in 111/23).
(načrtovanje programa nefrologije)
Načrtovanje programa nefrologije iz 52. člena te uredbe se izvaja od 1. julija 2024.
(cene magistralnih zdravil)
Cene magistralnih zdravil se od 1. aprila 2024 oblikujejo tako, da se obračuna nabavna vrednosti porabljenih sestavin, materiala, elementov ovojnine in vrednost opravljenih storitev. Ob osnovni storitvi se obračuna dodatna storitev glede na pogoj dela, ki ga zahteva zdravilna učinkovina ali namen magistralnega zdravila.
(uporaba pogodbe za leto 2024)
Pogodba, sklenjena med Zavodom in izvajalcem, za leto 2024 se uporablja od 1. januarja 2024.
Ta uredba se uporablja za storitve, opravljene ali obračunane od 1. januarja 2024.
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00704-27/2024
Ljubljana, dne 15. februarja 2024
EVA 2024-2711-0011
Vlada Republike Slovenije
