Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (ZOsn-K)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (ZOsn-K), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 21. februarja 2024.
Št. 003-02-1/2024-26
Ljubljana, dne 29. februarja 2024
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O OSNOVNI ŠOLI (ZOsn-K)
1. člen
V Zakonu o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 – ZUJF, 63/13, 46/16 – ZOFVI-K in 76/23) se besedilo 5. člena spremeni tako, da se glasi:
»Starši imajo pravico izbrati:
– osnovnošolsko izobraževanje otroka v javni ali zasebni šoli, ki izvaja javno veljavni izobraževalni program osnovne šole in je vpisana v razvid izvajalcev javno veljavnih izobraževalnih programov pri ministrstvu, pristojnem za šolstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo),
– osnovnošolsko izobraževanje otroka v zasebni šoli, ki je pri ministrstvu vpisana v register zasebnih vrtcev in šol, ki izvajajo mednarodne programe, ali
– osnovnošolsko izobraževanje otroka na domu.«.
V 11. členu se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Osnovna šola tem učencem zagotavlja ustrezne pogoje za vzgojo in izobraževanje tako, da jim prilagodi vsebine, metode in oblike dela pri pouku ter jim omogoči vključitev v ustrezno dejavnost razširjenega programa.«.
V 12.a členu se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Osnovna šola za te učence prilagodi metode in oblike dela pri pouku ter jim omogoči vključitev v ustrezno dejavnost v okviru razširjenega programa.«.
V 16. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Za gluhe učence, učence s težko izgubo sluha in učence z gluhoslepoto šola poleg obveznih predmetov iz prejšnjega odstavka izvaja tudi pouk znakovnega jezika in jezika gluhoslepih.«.
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
Besedilo 20. člena se spremeni tako, da se glasi:
»V okviru razširjenega programa se izvajajo organizirane oblike vzgojno-izobraževalnega dela z učenci, ki vključujejo naslednja vsebinska področja:
– gibanje in zdravje za dobro telesno in duševno počutje,
– kulturna in državljanska vzgoja ter
– učenje učenja.
Razširjeni program se lahko izvaja pred začetkom in po zaključku obveznega programa. Razširjeni program se glede na organizacijske zmožnosti osnovne šole lahko izvaja tudi med obveznim programom, če so v razširjeni program vključeni vsi učenci posameznega oddelka.
Osnovna šola za učence 1. razreda in prve stopnje posebnega programa vzgoje in izobraževanja, glede na potrebe staršev, izvaja del razširjenega programa zjutraj pred začetkom obveznega programa.
Osnovna šola za učence od 1. do 5. razreda, za učence od 1. do 9. razreda v prilagojenih izobraževalnih programih in za učence od 1. do 6. stopnje posebnega programa vzgoje in izobraževanja izvaja del razširjenega programa po zaključku obveznega programa.
V razširjeni program se učenci vključujejo prostovoljno.
Normative in standarde za izvajanje razširjenega programa podrobneje določi minister, pristojen za šolstvo (v nadaljnjem besedilu: minister).«.
20.a, 21., 22., 23., 24. in 25. člen se črtajo.
V 27. členu se za besedilom člena, ki postane prvi odstavek, doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Organizirano varstvo učencev prilagojenih programov osnovne šole in posebnega programa vzgoje in izobraževanja, ki ga osnovna šola ali zavod za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami v skladu z letnim delovnim načrtom organizira med šolskimi počitnicami, lahko izvajajo zaposleni v osnovni šoli ali na zavodu za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Strokovni delavci ga izvajajo kot drugo delo v okviru delovne obveznosti. Sredstva za plače zaposlenih, ki izvajajo organizirano varstvo, se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije. Sredstva za prehrano, oskrbo in prevoz učencev, ki so vključeni v organizirano varstvo, ter druge stroške organiziranega varstva se zagotovijo iz sredstev staršev ali lokalne skupnosti.«.
V 31. členu se v prvem odstavku prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Z letnim delovnim načrtom se določijo vsebina, obseg in razporeditev vzgojno-izobraževalnega ter drugega dela v skladu s predmetnikom in učnim načrtom ter obseg, vsebina in organizacija razširjenega programa, ki ga izvaja osnovna šola.«.
V 33. členu se v petem odstavku za besedilom »po posebnem programu« doda besedilo »vzgoje in izobraževanja«.
V 35. členu se v četrtem odstavku pika nadomesti z vejico in doda besedilo »razen v posebnem programu vzgoje in izobraževanja, v katerem ura pouka traja 60 minut.«.
V 36. členu se za besedo »minister« črta vejica in besedilo »pristojen za šolstvo (v nadaljnjem besedilu: minister)«.
V 38. členu se deseti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Dejavnosti razširjenega programa izvajajo učitelji, ki imajo znanja za poučevanje obveznih ali izbirnih predmetov v predmetniku osnovne šole.«.
Enajsti odstavek se črta.
Dosedanja dvanajsti in trinajsti odstavek postaneta enajsti in dvanajsti odstavek.
Za 38. členom se doda nov 38.a člen, ki se glasi:
(izobraževanje na daljavo)
Osnovna šola lahko za zagotovitev nemotenega poteka vzgojno-izobraževalnega dela organizira in izvaja vzgojno-izobraževalno delo na daljavo, če je to potrebno zaradi preprečevanja ali blažitev posledic naravnih in drugih nesreč v skladu z zakonom, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
O izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela na daljavo odloči na obrazložen predlog ravnatelja minister s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. O izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela na daljavo osnovna šola nemudoma obvesti starše.
Ravnatelj vsaj vsakih 10 delovnih dni preveri, če so še podane okoliščine, ki zahtevajo izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela na daljavo in o ugotovitvah obvesti ministrstvo. Po prenehanju okoliščin in razlogov za izobraževanje na daljavo, osnovna šola nadaljuje z izvajanjem izobraževanja v šoli in o tem obvesti starše.
Z izvajanjem vzgojno-izobraževalnega dela na daljavo v skladu s tem členom se dosegajo realizacija ur in cilji, določeni s predmetnikom in učnimi načrti. Osnovna šola mora z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije ali na drug način zagotoviti izvajanje pouka za vse učence in posebno podporo učencem s posebnimi potrebami.
Ta člen se ne uporablja za izvajanje prilagojenih in posebnih programov vzgoje in izobraževanja.
Ne glede na prvi odstavek tega člena se za primer naravne nesreče pojava nalezljive bolezni vzgojno-izobraževalno delo na daljavo izvaja v skladu z zakonom, ki ureja nalezljive bolezni.«.
V 42. členu se v drugem odstavku besedilo »in 41.« črta.
V 43. členu se besedilo »in 41.« črta.
V 48. členu se v drugem odstavku besedilo », pristojno za šolstvo (v nadaljevanju: ministrstvo)« in drugi stavek črtata.
V 50. členu se za drugim odstavkom dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»Učenci priseljenci iz drugih držav, katerih materni jezik ni slovenski (v nadaljnjem besedilu: učenci priseljenci iz drugih držav), se k pouku obveznih predmetov lahko vključujejo postopoma glede na znanje slovenskega jezika, v skladu s smernicami za vključevanje učencev iz drugih jezikovnih in kulturnih okolij v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem, ki jih sprejme strokovni svet, pristojen za splošno izobraževanje. Ob vključitvi v osnovno šolo se udeležijo začetnega pouka slovenščine v okviru dopolnilnega izobraževanja, ki se lahko izvaja med izvajanjem obveznega programa.
Učenci priseljenci iz drugih držav in učenci, katerih materni jezik ni italijanski in se vključujejo v osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom, se k pouku obveznih predmetov lahko vključujejo postopoma glede na znanje italijanskega jezika. Ob vključitvi v osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom se udeležijo začetnega pouka italijanščine v okviru dopolnilnega izobraževanja, ki se lahko izvaja med izvajanjem obveznega programa.«.
V 55. členu se tretji odstavek črta.
Dosedanji četrti odstavek postane tretji odstavek.
V 56. členu se deseti odstavek črta.
Besedilo 60.a člena se spremeni tako, da se glasi:
»Določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, se uporabljajo v postopkih v zvezi z vpisom, prestopom, prešolanjem, odložitvijo šolanja, oprostitvijo sodelovanja pri posameznem predmetu, prepovedjo obiskovanja osnovne šole po izpolnitvi osnovnošolske obveznosti, statusom učenca športnika oziroma umetnika in v zvezi z dodelitvijo sredstev učencem, katerih starši zaradi socialnega položaja ne zmorejo v celoti plačati prispevkov za materialne stroške programa šole v naravi.«.
Besedilo 63. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Osnovna šola ob koncu vsakega ocenjevalnega obdobja starše pisno obvesti o ocenah učenca.
V 1. razredu osnovne šole in v posebnem programu vzgoje in izobraževanja je obvestilo o ocenah učenca med šolskim letom lahko tudi samo ustno.
Med šolskim letom dobijo starši obvestila o ocenah učenca. Ob zaključku pouka dobijo učenci spričevala.
Učenci 3. in 6. razreda, ki opravljajo nacionalno preverjanje znanja, dobijo obvestilo o dosežkih učenca in državnih povprečjih pri nacionalnem preverjanju znanja, izraženih v odstotnih točkah.
Osnovna šola ob zaključku pouka učencu izroči obvestilo o sodelovanju pri dejavnostih razširjenega programa in drugih dejavnostih osnovne šole.«.
Besedilo 64. člena se spremeni tako, da se glasi:
»V 3., 6. in 9. razredu se znanje učencev preverja z nacionalnim preverjanjem znanja, s katerim se preverjajo cilji in standardi znanja, določeni z učnim načrtom. Nacionalno preverjanje znanja je za učence 3., 6. in 9. razreda obvezno.
V 3. razredu osnovna šola izvede nacionalno preverjanje znanja iz slovenščine in matematike. Na narodno mešanem območju osnovna šola z italijanskim učnim jezikom izvede nacionalno preverjanje znanja iz italijanščine in matematike, dvojezična osnovna šola pa iz slovenščine ali madžarščine in matematike.
V 6. razredu osnovna šola izvede nacionalno preverjanje znanja iz slovenščine, matematike in prvega tujega jezika. Na narodno mešanem območju osnovna šola z italijanskim učnim jezikom izvede nacionalno preverjanje znanja iz italijanščine, matematike in prvega tujega jezika, dvojezična osnovna šola pa iz slovenščine ali madžarščine, matematike in prvega tujega jezika.
V 9. razredu osnovna šola izvede nacionalno preverjanje znanja iz slovenščine, matematike in tretjega predmeta, ki ga določi minister. Na narodno mešanem območju osnovna šola s slovenskim učnim jezikom izvede nacionalno preverjanje znanja iz slovenščine, matematike in tretjega predmeta, ki ga določi minister, pri čemer mora biti tretji predmet italijanščina v vsakih treh zaporednih letih vsaj enkrat, osnovna šola z italijanskim učnim jezikom iz italijanščine, matematike in tretjega predmeta, ki ga določi minister, pri čemer mora biti tretji predmet slovenščina v vsakih treh zaporednih letih vsaj enkrat, dvojezična osnovna šola pa iz slovenščine ali madžarščine, matematike in tretjega predmeta, ki ga določi minister.
Tretji predmet določi minister s sklepom tako, da v septembru tekočega leta izmed obveznih predmetov 8. in 9. razreda izbere največ štiri in določi, iz katerega tretjega predmeta se bo preverjalo znanje na posamezni osnovni šoli. Če je med izbranimi predmeti tudi jezik okolja na narodno mešanem območju slovenske Istre, je izbranih predmetov lahko pet.
Dosežki nacionalnega preverjanja znanja so dodatna informacija o znanju učencev.
Učenci priseljenci iz drugih držav opravljajo nacionalno preverjanje znanja prvo in drugo šolsko leto od vključitve v osnovno šolo v Republiki Sloveniji prostovoljno, razen v 9. razredu, ko je nacionalno preverjanje znanja za njih obvezno.
Nacionalno preverjanje znanja je za odrasle prostovoljno.
Podrobnejši postopek priprave in izvedbe nacionalnega preverjanja znanja, pristojnosti organov, komisij in osnovnih šol pri pripravi in izvedbi nacionalnega preverjanja znanja, načine izvedbe in trajanje, roke, potek, pripravo gradiv, vrednotenje, obveščanje učencev o dosežkih, vpogled in ugovor na dosežke, ravnanje s podatki in hranjenje dokumentacije določi minister.«.
V 65. členu se za besedilom člena, ki postane prvi odstavek, dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»Dosežki učencev v 9. razredu pri nacionalnem preverjanju znanja se lahko uporabijo kot eno od meril za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa v programe srednješolskega izobraževanja.
Podatki in analize o dosežkih nacionalnega preverjanja znanja so namenjeni učencem, staršem, učiteljem, osnovnim šolam, ministrstvu ter univerzam in raziskovalnim organizacijam s področja vzgoje in izobraževanja. Podatke in analize iz prejšnjega stavka osnovne šole, ministrstvo, univerze in raziskovalne organizacije uporabljajo za ugotavljanje doseganja ciljev in standardov znanja, določenih z učnimi načrti, za zagotavljanje kakovosti in pravičnosti v vzgoji in izobraževanju ter za sprejemanje odločitev o razvoju vzgojno-izobraževalnega sistema.«.
67. člen se spremeni tako, da se glasi:
(nacionalno preverjanje znanja v prilagojenih izobraževalnih programih)
V prilagojenih izobraževalnih programih osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom se nacionalno preverjanje znanja izvaja v skladu s 64. členom tega zakona.
V prilagojenem izobraževalnem programu osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom je za učence 6. in 9. razreda nacionalno preverjanje znanja obvezno.
V 6. razredu osnovna šola s prilagojenim izobraževalnim programom z nižjim izobrazbenim standardom izvede nacionalno preverjanje znanja iz slovenščine in matematike, na narodno mešanem območju osnovna šola z italijanskim učnim jezikom izvede nacionalno preverjanje znanja iz italijanščine in matematike, dvojezična osnovna šola pa iz slovenščine ali madžarščine in matematike.
V 9. razredu osnovna šola s prilagojenim izobraževalnim programom z nižjim izobrazbenim standardom izvede nacionalno preverjanje znanja iz slovenščine, matematike in tretjega predmeta, ki ga določi minister. Na narodno mešanem območju osnovna šola s slovenskim učnim jezikom izvede nacionalno preverjanje znanja iz slovenščine, matematike in tretjega predmeta, ki ga določi minister, pri čemer mora biti tretji predmet italijanščina v vsakih treh zaporednih letih vsaj enkrat, osnovna šola z italijanskim učnim jezikom iz italijanščine, matematike in tretjega predmeta, ki ga določi minister, pri čemer mora biti tretji predmet slovenščina v vsakih treh zaporednih letih vsaj enkrat, dvojezična osnovna šola pa iz slovenščine ali madžarščine, matematike in tretjega predmeta, ki ga določi minister.
V posebnem programu vzgoje in izobraževanja se nacionalno preverjanje znanja za učence ne izvaja.«.
Za 67. členom se doda nov 67.a člen, ki se glasi:
(vpogled v preizkuse iz nacionalnega preverjanja znanja in zahteva za ponovno vrednotenje posameznih nalog ter odprava napak pri zapisu dosežkov)
Učenec, starši in učitelj imajo pravico do vpogleda v učenčeve ovrednotene preizkuse znanja iz nacionalnega preverjanja znanja.
Če učenec in starši ali učitelj menijo, da je pri vrednotenju posameznih nalog nacionalnega preverjanja znanja prišlo do napake, lahko pri ravnatelju v treh dneh po začetku vpogledov v ovrednotene preizkuse nacionalnega preverjanja znanja podajo pisno zahtevo za ponovno vrednotenje teh nalog.
Za učence 6. in 9. razreda ravnatelj na Državni izpitni center (v nadaljnjem besedilu: RIC) posreduje zahtevo za ponovno vrednotenje posameznih nalog nacionalnega preverjanja znanja. RIC opravi postopek ponovnega vrednotenja posameznih nalog nacionalnega preverjanja znanja in osnovni šoli posreduje obvestilo o končnem dosežku ponovnega vrednotenja nacionalnega preverjanja znanja.
Osnovna šola učenca 3., 6. in 9. razreda ter njegove starše obvesti o končnem dosežku po ponovnem vrednotenju nalog nacionalnega preverjanja znanja.
Po prejemu obvestila o končnem dosežku iz prejšnjega odstavka zahteva za ponovno vrednotenje posameznih nalog nacionalnega preverjanja znanja ni več dovoljena.
Če učenec in starši menijo, da je v 3. in 6. razredu prišlo do napake pri zapisu dosežkov učenca in državnih povprečij pri nacionalnem preverjanju znanja v obvestilu o dosežkih, v 9. razredu pa v zaključnem spričevalu osnovne šole, se izvede postopek ugotavljanja napake in popravljanja podatkov v dokumentu ter izdaje novega obvestila oziroma spričevala v skladu s pravilnikom, ki ureja dokumentacijo v osnovni šoli.
Postopek izvedbe ponovnega vrednotenja nalog nacionalnega preverjanja znanja za učence 3. razreda določi minister.«.
V 68. členu se četrti, peti in šesti odstavek črtajo.
Besedilo 69. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Učenci v prvem in drugem obdobju razredov ne ponavljajo.
Učenci v tretjem obdobju napredujejo v naslednji razred, če so ob koncu šolskega leta pozitivno ocenjeni iz vseh predmetov.
Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena lahko učenec zaradi slabših ocen, ki so posledica daljše odsotnosti od pouka, bolezni, preselitve ali drugih razlogov, ponavlja razred, če tako zahtevajo njegovi starši ali s pisno obrazložitvijo predlaga razrednik v soglasju s starši.
Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko učenec 3., 4., 5. in 6. razreda na podlagi pisnega obrazloženega predloga razrednika ponavlja razred brez soglasja staršev. Učenec lahko ponavlja razred, kadar je ob koncu šolskega leta negativno ocenjen iz enega ali več predmetov, čeprav mu je šola omogočila vključitev v ustrezne dejavnosti razširjenega programa.
Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko učenec 3., 4., 5. in 6. razreda v prilagojenem izobraževalnem programu osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom na podlagi pisnega obrazloženega predloga razrednika ponavlja razred brez soglasja staršev. Učenec lahko ponavlja razred, če ni dosegel standardov znanja, ki so potrebni za napredovanje v naslednji razred, oziroma če je ob koncu šolskega leta negativno ocenjen iz enega ali več predmetov, čeprav mu je šola omogočila vključitev v ustrezne dejavnosti razširjenega programa.
Odločitev o ponavljanju razreda sprejme učiteljski zbor. Če se učenec in starši ne strinjajo z odločitvijo o ponavljanju razreda, lahko v treh dneh po prejemu spričevala pri ravnatelju vložijo obrazložen ugovor. O ugovoru se odloči na način in po postopku iz 68. člena tega zakona.«.
Za 69. členom se doda nov 69.a člen, ki se glasi:
(napredovanje učencev priseljencev iz drugih držav)
Učenci priseljenci iz drugih držav so lahko ob koncu pouka v šolskem letu, v katerem so prvič vključeni v osnovno šolo v Republiki Sloveniji, neocenjeni iz posameznih predmetov, vendar lahko vseeno napredujejo v naslednji razred.
Učenci priseljenci iz drugih držav, ki se prvič vključijo v osnovno šolo v Republiki Sloveniji v drugem ocenjevalnem obdobju šolskega leta, so lahko neocenjeni iz posameznih predmetov tudi ob zaključku pouka v naslednjem šolskem letu, vendar lahko vseeno napredujejo v naslednji razred.
O napredovanju učenca priseljenca iz druge države, ki pri posameznih predmetih ni ocenjen, odloča učiteljski zbor.
Učenci priseljenci iz drugih držav, ki se vključijo v 9. razred, morajo biti ob zaključku šolskega leta ocenjeni iz vseh predmetov.
Določbe tega člena veljajo tudi za učence priseljence iz drugih držav in učence, katerih materni jezik ni italijanski in se vključujejo v osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju občin, v katerih živi italijanska narodna skupnost.«.
V 75. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Učenci s posebnimi potrebami, ki so bili vključeni v osnovnošolsko izobraževanje po prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom in so izpolnili osnovnošolsko obveznost, vendar niso končali osnovnošolskega izobraževanja, lahko ne glede na prvi odstavek 55. člena tega zakona nadaljujejo izobraževanje v istem programu še največ tri leta in obdržijo status učenca. Izjemoma lahko ravnatelj na predlog strokovne skupine, ki pripravlja in spremlja individualizirani program, odloči, da se učencu, ki po treh letih podaljšanega statusa ni končal osnovnošolskega izobraževanja, šolanje podaljša še za eno šolsko leto. Odločitev ravnatelja je dokončna.«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Učenci iz prvega odstavka tega člena s podaljšanim statusom morajo redno obiskovati pouk in izpolnjevati obveznosti in naloge, določene z akti osnovne šole. Če učenec, ki ima podaljšan status v skladu s prvim odstavkom tega člena, pouka ne obiskuje več kot en mesec strnjeno brez ustreznega opravičila ali z neprimernim odnosom, ki ne izvira iz njegovega primanjkljaja, ovire oziroma motnje, ovira vzgojno-izobraževalno delo, lahko ravnatelj na predlog učiteljskega zbora, ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena, med šolskim letom oziroma ob koncu šolskega leta odloči, da je učenec izključen iz osnovne šole.«.
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
Besedilo 81. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Določbe 61. in 62. člena, prvega, drugega in petega odstavka 63. člena, 69., 70., 76. in 77. člena, drugega odstavka 78. člena ter 79. in 80. člena tega zakona niso obvezne za zasebne osnovne šole.«.
Besedilo 84. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Osnovna šola izda učencem, ki zaključijo osnovnošolsko izobraževanje, zaključna spričevala.
V zaključno spričevalo se vpišejo učenčeve ocene iz 9. razreda ter dosežki učenca in državna povprečja pri nacionalnem preverjanju znanja, izraženi v odstotnih točkah.
Učencem, ki so končali prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom, se v zaključno spričevalo vpišejo ocene iz 9. razreda ter dosežki učenca in državna povprečja pri nacionalnem preverjanju znanja, izražena v odstotnih točkah. Če učenec pri posameznih predmetih prehaja v izobraževalni program osnovne šole, se to navede v zaključnem spričevalu.
Učencem, ki so končali posebni program vzgoje in izobraževanja, se izda zaključno potrdilo z opisno oceno napredka učenca. Če se je učenec občasno vključeval v prilagojeni izobraževalni program, se to navede v zaključnem potrdilu.
V zasebni osnovni šoli se v zaključno spričevalo vpišejo učenčeve ocene, kot jih določa program zasebne osnovne šole, ter dosežki učencev in državna povprečja pri nacionalnem preverjanju znanja, izraženi v odstotnih točkah.«.
Besedilo 88. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Starši imajo pravico organizirati osnovnošolsko izobraževanje svojega otroka na domu (v nadaljnjem besedilu: izobraževanje na domu). Starši z izbiro izobraževanja na domu prevzamejo obveznosti, povezane z izvedbo izobraževanja svojega otroka.
Starši najpozneje do 16. avgusta tekočega šolskega leta za naslednje šolsko leto o izobraževanju na domu pisno obvestijo osnovno šolo, v katero je otrok vpisan. Pravice do izobraževanja na domu med šolskim letom ni mogoče uveljavljati. Starši o izobraževanju na domu osnovno šolo pisno obvestijo za vsako šolsko leto posebej.
Obvestilo iz prejšnjega odstavka vsebuje ime in priimek otroka, kraj, kjer bo izobraževanje potekalo, ter ime in priimek oseb, ki bodo otroka poučevale.
Osnovna šola vodi dokumentacijo o izobraževanju učenca na domu.
Starši lahko med šolskim letom prekinejo izobraževanje na domu. Vključitev učenca v izobraževanje v osnovni šoli je mogoča do začetka rokov za ocenjevanje znanja za učence, ki se izobražujejo na domu, določenih v pravilniku, ki ureja šolski koledar za osnovne šole. O prekinitvi izobraževanja na domu so starši dolžni pisno obvestiti osnovno šolo.«.
89. člen se spremeni tako, da se glasi:
(obveznosti osnovne šole do učencev, ki se izobražujejo na domu)
Osnovna šola za učenca, ki se izobražuje na domu:
– ob začetku šolskega leta staršem predstavi cilje, standarde znanja, merila ocenjevanja in pogoje za napredovanje v naslednji razred,
– starše sproti obvešča o rokih in načinu izvedbe ocenjevanja znanja učenca ter izvede ocenjevanje znanja v rokih, ki so določeni s pravilnikom, ki ureja šolski koledar,
– omogoči izposojo učbenikov iz učbeniškega sklada,
– omogoči opravljanje teoretičnega in praktičnega dela kolesarskega izpita,
– obvesti starše o terminih pregledov učencev iz 13. člena tega zakona.«.
90. člen se spremeni tako, da se glasi:
Za učenca, ki se izobražuje na domu, se ocenjuje znanje iz vseh predmetov glede na predmetnik posameznega razreda javno veljavnega programa osnovne šole, v katerem se učenec izobražuje.
Učenec, ki se izobražuje na domu, se udeleži ocenjevanja znanja, ki je določeno v skladu s tem zakonom in podzakonskimi akti. Ocenjevanje znanja izvaja osnovna šola, v katero je učenec vpisan. Znanje učenca oceni izpitna komisija.
Če učenec, ki se izobražuje na domu, ne doseže minimalnih standardov znanja oziroma je negativno ocenjen pri posameznem predmetu, ima pravico do ponovnega ocenjevanja znanja pred začetkom naslednjega šolskega leta.
Če učenec, ki se izobražuje na domu, ponovnega ocenjevanja znanja ne opravi uspešno, mora v naslednjem šolskem letu nadaljevati osnovnošolsko izobraževanje v javni ali zasebni osnovni šoli iz prve ali druge alineje 5. člena tega zakona. V tem primeru starši pravice do izobraževanja učenca na domu v naslednjih razredih ne smejo več uveljavljati.
Če učenec 9. razreda, ki se izobražuje na domu, ponovnega ocenjevanja znanja ne opravi uspešno, lahko opravlja popravni izpit ali 9. razred ponavlja.«.
V 91. členu se drugi odstavek črta.
Besedilo 92. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Osnovna šola, v katero je učenec, ki se izobražuje na domu, vpisan, izda učencu ob koncu vsakega razreda spričevalo. Spričevalo je javna listina.
Pri izdajanju spričeval se uporabljajo 83. do 87. člen tega zakona.«.
Za 92. členom se dodajo novi VII.a oddelek ter 92.a, 92.b, 92.c, 92.č, 92.d, 92.e in 92.f člen, ki se glasijo:
»VII.a IZOBRAŽEVANJE NA DOMU ZA UČENCE S POSEBNIMI POTREBAMI
(pravica do izobraževanja na domu za učence s posebnimi potrebami)
Starši imajo pravico organizirati osnovnošolsko izobraževanje na domu za svojega otroka s posebnimi potrebami, vključenega v program osnovne šole s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, prilagojene programe ali v prve štiri stopnje posebnega programa vzgoje in izobraževanja, če je tako odločeno v odločbi o usmeritvi. Starši za pomoč pri izvajanju izobraževanja na domu zagotovijo osebo, ki izpolnjuje pogoje za izvajanje javno veljavnega programa (v nadaljnjem besedilu: učitelj za izobraževanje na domu), v katerega je učenec usmerjen, in opremo oziroma didaktične pripomočke, potrebne za doseganje ciljev in standardov znanja, določenih z učnimi načrti.
Starši najpozneje do 16. avgusta tekočega šolskega leta za naslednje šolsko leto o izobraževanju na domu pisno obvestijo osnovno šolo, v katero je otrok vpisan. Pravice do izobraževanja na domu med šolskim letom ni mogoče uveljavljati. Starši o izobraževanju na domu osnovno šolo pisno obvestijo za vsako šolsko leto posebej. Obvestilo vsebuje ime in priimek otroka, kraj, kjer bo izobraževanje potekalo, ter ime in priimek oseb, ki bodo otroka poučevale.
Starši z izbiro izobraževanja na domu prevzamejo vse obveznosti, povezane z izvedbo izobraževanja svojega otroka, vključno s prevozi v šolo in nazaj.
Osnovna šola vodi dokumentacijo o izobraževanju učenca na domu.
Starši lahko med šolskim letom prekinejo izobraževanje na domu. Vključitev učenca v izobraževanje v osnovni šoli je mogoča do začetka rokov za ocenjevanje znanja za učence, ki se izobražujejo na domu, določenih v pravilniku, ki ureja šolski koledar za osnovne šole. O prekinitvi izobraževanja na domu starši pisno obvestijo osnovno šolo.
Podrobnejši postopek uveljavljanja pravice staršev do izobraževanja na domu učencev s posebnimi potrebami določi minister.
(obveznosti osnovne šole do učenca s posebnimi potrebami, ki se izobražuje na domu)
Osnovna šola za učenca iz prvega odstavka 92.a člena tega zakona poleg obveznosti osnovne šole iz 89. člena tega zakona zagotovi izvajanje dodatne strokovne pomoči v skladu z odločbo o usmeritvi.
Osnovna šola skupaj z učiteljem za izobraževanje na domu v skladu z zakonom, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, pripravi individualiziran program, v katerem določi način, razporeditev in obseg neposrednega opravljanja vzgojno-izobraževalnega dela učitelja za izobraževanje na domu.
(ocenjevanje znanja učenca s posebnimi potrebami, ki se izobražuje na domu)
Znanje učenca iz prvega odstavka 92.a člena tega zakona se ocenjuje iz vseh predmetov glede na predmetnik posameznega razreda javno veljavnega izobraževalnega programa osnovne šole, v katerega je učenec usmerjen.
Znanje učenca, ki se izobražuje po posebnem programu vzgoje in izobraževanja za otroke z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju, osnovna šola preverja kot napredovanje po operativnih ciljih iz individualiziranega programa s področja razvijanja samostojnosti, splošne poučenosti in enega izbranega področja iz obveznega dela programa.
Učenec iz prvega odstavka 92.a člena tega zakona se udeleži ocenjevanja znanja, ki je določeno v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi predpisi. Ocenjevanje znanja se izvaja na osnovni šoli, v katero je učenec vpisan. Strokovna skupina lahko z individualiziranim programom v skladu z zakonom, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, zaradi bolezni učenca izjemoma odloči, da ocenjevanje poteka na domu. Znanje učenca iz prvega odstavka 92.a člena tega zakona oceni izpitna komisija.
Ocenjevanje znanja se za učenca iz prvega odstavka 92.a člena tega zakona, ki se izobražuje na domu, opravlja v rokih, določenih s pravilnikom, ki ureja šolski koledar za osnovne šole, lahko pa se opravlja tudi predhodno ali v dveh delih, in sicer v rokih, ki jih na predlog strokovne skupine, ki pripravlja in spremlja individualizirani program učenca s posebnimi potrebami določi ravnatelj.
Če učenec iz prvega odstavka 92.a člena tega zakona ne doseže minimalnih standardov znanja oziroma je negativno ocenjen pri posameznem predmetu, ima pravico do ponovnega ocenjevanja znanja pred začetkom naslednjega šolskega leta.
Učenec iz prvega odstavka 92.a člena tega zakona, ki ponovnega ocenjevanja znanja ne opravi uspešno, mora v naslednjem šolskem letu nadaljevati osnovnošolsko izobraževanje v šoli. V tem primeru starši pravice do izobraževanja učenca na domu v naslednjih razredih ne smejo več uveljavljati. Če učenec 9. razreda iz prvega odstavka 92.a člena tega zakona, ponovnega ocenjevanja znanja ne opravi uspešno, lahko opravlja popravni izpit ali 9. razred ponavlja.
(nacionalno preverjanje znanja za učenca s posebnimi potrebami, ki se izobražuje na domu)
Nacionalno preverjanje znanja se za učenca iz prvega odstavka 92.a člena tega zakona opravlja v skladu 67. členom tega zakona.
(spričevalo o izobraževanju na domu za učenca s posebnimi potrebami)
Osnovna šola, v katero je učenec vpisan, izda učencu iz prvega odstavka 92.a člena tega zakona ob koncu šolskega leta spričevalo oziroma potrdilo z opisno oceno napredka učenca po posameznih področjih. Spričevalo je javna listina.
Pri izdajanju spričeval se uporabljajo 83. do 87. člen tega zakona.
(posebne oblike izobraževanja na domu za učenca s posebnimi potrebami in učenca, nameščenega v strokovni center)
Učencu iz prvega odstavka 92.a člena tega zakona, ki se izobražuje na domu zaradi življenjsko ogrožajočih zdravstvenih težav ali zdravstvenih omejitev in bi lahko občasno sodeloval pri pouku, se lahko z odločbo o usmeritvi omogoči prilagodljiva oblika izobraževanja kot kombinacija izobraževanja v osnovni šoli in na domu. Starši zagotovijo učitelja za izobraževanje na domu, dodatna strokovna pomoč se lahko izvaja na domu ali v osovni šoli, fizična pomoč v skladu z zakonom, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, se izvaja le v času obiskovanja pouka v osnovni šoli.
Za učenca iz prvega odstavka 92.a člena tega zakona, ki je v skladu z zakonom, ki ureja celostno obravnavo otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami v vzgoji in izobraževanju, nameščen v strokovni center, strokovna skupina v individualiziranem programu določi, da se lahko izobražuje na domu. V tem primeru se učenec izobražuje v strokovnem centru, ocenjevanje znanja pa izvaja osnovna šola, v katero je učenec vpisan.
Podrobnejši postopek uveljavljanja pravice do posebnih oblik izobraževanja učencev s posebnimi potrebami na domu določi minister.
(financiranje izobraževanja na domu)
Učencu iz prvega odstavka 92.a člena tega zakona se zagotovijo sredstva v višini, ki jih država oziroma lokalna skupnost zagotavlja za plače in materialne stroške na učenca v javni osnovni šoli v skladu s standardi in normativi.
Za učenca, ki je v skladu z zakonom, ki ureja celostno obravnavo otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami v vzgoji in izobraževanju, nameščen v strokovni center, je financiranje izobraževanja na domu zagotovljeno v okviru programsko odvisnih stroškov strokovnega centra v skladu s pravilnikom, ki ureja merila in metodologijo za določanje obsega sredstev za materialne stroške v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami.
Podrobnejši način financiranja izobraževanja učencev s posebnimi potrebami na domu določi minister.«.
95. člen se spremeni tako, da se glasi:
(zbirke podatkov, ki jih vodi osnovna šola)
Osnovna šola vodi naslednje zbirke podatkov:
– zbirko podatkov o otrocih, vpisanih v osnovno šolo, in o učencih, vključenih v osnovno šolo, in njihovih starših,
– zbirko podatkov o napredovanju učencev, izdanih spričevalih, vzgojnih opominih in drugih listinah,
– zbirko podatkov o gibalnih sposobnostih in morfoloških značilnostih učencev,
– zbirko podatkov o učencih, ki potrebujejo pomoč oziroma svetovanje.
Zbirka podatkov iz prve alineje prejšnjega odstavka obsega:
– podatke o otroku, učencu: ime in priimek, EMŠO, spol, kraj in država rojstva, prebivališče in državljanstvo, oddelek in razred, v katerega se razporedi učenec, podatek o izobraževanju na domu, zdravstvene posebnosti, katerih poznavanje je nujno za učenčevo varnost in za delo z učencem (alergije, kronične bolezni ipd.),
– podatke o starših: ime in priimek, naslov prebivališča, telefonska številka, na katero je mogoče posredovati nujna sporočila v času, ko je učenec v šoli, e-naslov in davčna številka.
Zbirka podatkov iz druge alineje prvega odstavka tega člena obsega poleg podatkov iz prve alineje drugega odstavka tega člena še podatke o napredovanju učenca v višji razred, izdanih spričevalih, vzgojnih opominih in drugih listinah.
Zbirka podatkov iz tretje alineje prvega odstavka tega člena obsega poleg podatkov iz prve alineje drugega odstavka tega člena še podatke o gibalnih sposobnostih in morfoloških značilnostih učenca, ki se nanašajo na: telesno višino, voluminoznost telesa, hitrost alternativnih gibov, eksplozivno moč, koordinacijo gibanja telesa, fizično vzdržljivost trupa, gibljivost, mišično vzdržljivost ramenskega obroča in rok, sprintersko hitrost in vzdržljivost v submaksimalnem kontinuiranem naprezanju.
Osebni podatki iz tretje alineje prvega odstavka tega člena se zbirajo v soglasju s starši.
Zbirka podatkov iz četrte alineje prvega odstavka tega člena obsega poleg podatkov iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena še:
1. družinsko in socialno anamnezo,
2. razvojno anamnezo,
3. strokovno interpretirane rezultate diagnostičnih postopkov,
4. podatke o postopkih strokovne pomoči oziroma svetovanja,
5. dokumentacijo v zvezi s postopkom usmerjanja učenca s posebnimi potrebami,
6. strokovna mnenja drugih inštitucij: centrov za socialno delo, zdravstvenih inštitucij, svetovalnih centrov oziroma vzgojnih posvetovalnic.
Osebni podatki iz četrte alineje prvega odstavka tega člena se zbirajo v soglasju s starši učencev, razen v primeru, ko je učenec v družini ogrožen in ga je potrebno zavarovati.«.
Za 95. členom se doda nov 95.a člen, ki se glasi:
(evidenci, ki ju vodi ministrstvo, in evidenca, ki jo vodi RIC)
Ministrstvo vodi:
– evidenco šoloobveznih otrok,
– evidenco učencev za prijavo na nacionalno preverjanje znanja, obveščanje učencev o dosežkih na nacionalnem preverjanju znanja ter za vpis v srednje šole (v nadaljnjem besedilu: evidenca ministrstvo-NPZ).
RIC vodi evidenco učencev, ki opravljajo nacionalno preverjanje znanja (v nadaljnjem besedilu: evidenca RIC-NPZ).
Evidenca šoloobveznih otrok, ki jo vodi ministrstvo, obsega:
– podatke o otroku: ime in priimek, EMŠO, naslov prebivališča, ter
– podatke o starših: ime in priimek, naslov prebivališča.
Ministrstvo pridobi podatke o šoloobveznih otrocih iz registra stalnega prebivalstva in razvida začasnega prebivališča s povezovanjem zbirk z uporabo EMŠO.
Evidenca ministrstvo-NPZ vsebuje:
1. ime in priimek učenca, EMŠO, spol, kraj in državo rojstva,
2. ime osnovne šole oziroma podružnice, na kateri učenec opravlja nacionalno preverjanje znanja, izobraževalni program ter razred in oddelek,
3. številko matičnega lista in evidenčno številko učenca,
4. šolsko leto, v katerem učenec opravlja nacionalno preverjanje znanja,
5. seznam predmetov, iz katerih učenec opravlja nacionalno preverjanje znanja,
6. prijave učencev 3., 6. in 9. razreda na nacionalno preverjanje znanja,
7. zaključne ocene učenca pri vseh predmetih v 3., 6., 7., 8. in 9. razredu,
8. dosežke učenca na nacionalnem preverjanju znanja,
9. ime in priimek učenčevega razrednika v 9. razredu.
Za vpis v srednje šole se uporabljajo podatki iz 1., 7. in 8. točke prejšnjega odstavka.
Ministrstvo RIC za izvedbo nacionalnega preverjanja znanja posreduje podatke iz 1., 2., 4., 5., 6. in 7. točke petega odstavka tega člena.
V evidenco ministrstvo-NPZ se iz centralne evidence udeležencev vzgoje in izobraževanja v skladu z zakonom, ki ureja financiranje vzgoje in izobraževanja, s povezovanjem zbirk z uporabo EMŠO pridobivajo naslednji podatki:
– ime in priimek učenca, spol, kraj in država rojstva,
– ime osnovne šole oziroma podružnice, na kateri učenec opravlja nacionalno preverjanje znanja, izobraževalni program ter razred in oddelek,
– šolsko leto, v katerem učenec opravlja nacionalno preverjanje znanja.
V evidenco ministrstvo-NPZ se iz evidence RIC-NPZ pridobivajo podatki o dosežkih učencev na nacionalnem preverjanju znanja z uporabo EMŠO.
V evidenco ministrstvo-NPZ osnovne šole za svoje učence zagotavljajo naslednje podatke:
– številko matičnega lista in evidenčno številko učenca,
– seznam predmetov, iz katerih učenec opravlja nacionalno preverjanje znanja,
– prijave učencev 3., 6. in 9. razreda na nacionalno preverjanje znanja,
– zaključne ocene učenca pri vseh predmetih v 3., 6., 7., 8. in 9. razredu,
– ime in priimek učenčevega razrednika v 9. razredu.
Evidenca RIC-NPZ vsebuje:
1. ime in priimek učenca, EMŠO, spol, kraj in državo rojstva,
2. ime osnovne šole oziroma podružnice, na kateri učenec opravlja nacionalno preverjanje znanja, izobraževalni program ter razred in oddelek,
3. šolsko leto, v katerem učenec opravlja nacionalno preverjanje znanja,
4. seznam predmetov, iz katerih učenec opravlja nacionalno preverjanje znanja,
5. podatke iz odločbe o usmeritvi učenca s posebnimi potrebami o vrsti in stopnji primanjkljajev, ovir oziroma motenj, ki so potrebni za prilagojeno opravljanje nacionalnega preverjanja znanja,
6. prijave učencev 3., 6. in 9. razreda na nacionalno preverjanje znanja,
7. zaključne ocene učenca pri posameznih predmetih v 3., 6. in 9. razredu, pri predmetih tehnika in tehnologija ter domovinska in državljanska kultura in etika pa zaključni oceni iz 8. razreda,
8. dosežke učenca na nacionalnem preverjanju znanja.
V evidenco RIC-NPZ za svoje udeležence vzgojno-izobraževalni zavodi vnašajo podatke iz odločbe o usmeritvi učenca s posebnimi potrebami o vrsti in stopnji primanjkljajev, ovir oziroma motenj, ki so potrebni za prilagojeno opravljanje nacionalnega preverjanja znanja.«.
97. člen se spremeni tako, da se glasi:
(namen in uporaba zbirk podatkov in evidenc)
Osebni podatki učencev iz zbirk podatkov in evidenc iz prvega odstavka 95. člena in prvega ter drugega odstavka 95.a člena tega zakona se obdelujejo za potrebe obveznega izobraževanja.
Ministrstvo pridobljene podatke uporablja za izvajanje z zakonom določenih nalog, za razvoj sistema vzgoje in izobraževanja ter ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v vzgoji in izobraževanju.
RIC pridobljene podatke uporablja za izvajanje in razvoj nacionalnega preverjanja znanja, podporo razvoja sistema vzgoje in izobraževanja ter ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti. Podatkov in analiz podatkov iz evidence RIC-NPZ tega zakona ni dovoljeno obdelovati, uporabljati in objavljati za namen razvrščanja osnovnih šol.
Za potrebe znanstveno-raziskovalnega dela in pri izdelavi analiz smejo ministrstvo, RIC, univerze in raziskovalne organizacije osebne podatke uporabljati in objavljati tako, da identiteta učenca ni razvidna.«.
Za 97. členom se doda nov 97.a člen, ki se glasi:
(posredovanje in objava podatkov iz zbirk in evidenc)
RIC na zahtevo ministra ministrstvu posreduje anonimizirane analize podatkov iz evidence RIC-NPZ z razkrito identiteto osnovnih šol. Analize podatkov iz prejšnjega stavka lahko RIC uporablja za razvoj sistema vzgoje in izobraževanja ter za namene ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti v vzgoji in izobraževanju. Ministrstvo anonimizirane analize podatkov, ki jih pridobi od RIC, uporablja za razvoj sistema vzgoje in izobraževanja, za namen ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti v vzgoji in izobraževanju ter načrtovanje ukrepov na področju vzgoje in izobraževanja.
Podatkov in analiz podatkov iz evidenc ministrstvo-NPZ in RIC-NPZ za eno ali več osnovnih šol z razkrito identiteto se ne sme posredovati in objavljati.
RIC ne glede na prejšnji odstavek podatke za posamezno osnovno šolo iz evidence RIC-NPZ posreduje le tej osnovni šoli.
RIC lahko anonimizirane podatke in anonimizirane analize podatkov iz evidence RIC-NPZ posreduje univerzam in raziskovalnim organizacijam za potrebe in namen znanstveno-raziskovalnega dela.
RIC lahko ob izvajanju nacionalnega preverjanja znanja s soglasjem staršev zbira dodatne sistemsko relevantne podatke za namen ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti na področju vzgoje in izobraževanja z vprašalniki za učence, pri čemer za zbiranje soglasij uporabi podatke iz evidence RIC-NPZ. Podatki, zbrani z vprašalniki, se v povezavi s podatki iz evidence RIC-NPZ obdelujejo v anonimizirani obliki.
Podatki in analize podatkov iz evidence ministrstvo-NPZ in RIC-NPZ, ki bi lahko razkrili identiteto učencev ali osnovnih šol, niso informacije javnega značaja.«.
98. člen se spremeni tako, da se glasi:
(shranjevanje zbirk podatkov in evidenc)
Zbirke podatkov iz prve in druge alineje prvega odstavka 95. člena tega zakona ter evidence iz prvega in drugega odstavka 95.a člena tega zakona se hranijo trajno.
Zbirke podatkov iz tretje in četrte alineje prvega odstavka 95. člena tega zakona se hranijo eno leto po zaključku šolanja učenca.«.
V 101. členu se za četrto alinejo doda nova peta alineja, ki se glasi:
»– ne izpolnjuje obveznosti do učencev, ki se izobražujejo na domu (89. in 92.b člen tega zakona);«.
Dosedanja peta alineja postane šesta alineja.
V 102. členu se v drugem odstavku tretja alineja spremeni tako, da se glasi:
»– iz neupravičenih razlogov ne zagotovijo udeležbe učenca, ki se izobražuje na domu, na ocenjevanjih znanja v skladu z drugim odstavkom 90. člena in tretjim odstavkom 92.c člena tega zakona;«.
Za tretjo alinejo se doda nova četrta alineja, ki se glasi:
»– ne zagotovijo učitelja za izobraževanje na domu v skladu s prvim odstavkom 92.a člena tega zakona.«.
Za 102. členom se doda nov 102.a člen, ki se glasi:
(globa za prekrške zaradi nedovoljene uporabe podatkov nacionalnega preverjanja znanja)
Z globo se za prekršek, če pošilja, objavlja ali uporablja podatke o nacionalnem preverjanju znanja v nasprotju s 97. členom tega zakona, kaznuje:
– od 600 do 3.000 eurov posameznik;
– od 1.000 do 60.000 eurov samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost;
– od 5.000 do 100.000 eurov pravna oseba;
– od 10.000 do 300.000 eurov pravna oseba, če se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo;
– od 2.000 do 10.000 eurov odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, in odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti.«.
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
(osnovne šole, ki na podlagi sklepa ministra i zvajajo razširjeni program)
Osnovne šole, ki na podlagi sklepa ministra v šolskem letu 2023/2024 že izvajajo razširjeni program od 1. do 9. razreda, od šolskega leta 2024/2025 izvajajo razširjeni program v skladu s tem zakonom.
Osnovne šole, ki na podlagi sklepa ministra v šolskem letu 2023/2024 izvajajo en vsebinski sklop razširjenega programa od 1. do 9. razreda, od šolskega leta 2024/2025 izvajajo razširjeni program za učence od 1. do 9. razreda v celoti v skladu s tem zakonom.
(postopno uvajanje razširjenega programa)
Postopno uvajanje razširjenega programa bo za osnovne šole, razen za osnovne šole iz prejšnjega člena, potekalo v šolskih letih 2025/2026, 2026/2027, 2027/2028 in 2028/2029.
V vsakem posameznem šolskem letu iz prejšnjega odstavka se v razširjeni program vključi po največ 80 osnovnih šol, ki jih s sklepom določi minister. V šolskem letu 2028/2029 se v razširjeni program vključijo vse osnovne šole.
Osnovne šole, ki v šolskih letih 2024/2025, 2025/2026, 2026/2027 in 2027/2028 ne bodo vključene v izvajanje razširjenega programa v skladu s tem zakonom, izvajajo razširjeni program v skladu z Zakonom o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 – ZUJF, 63/13, 46/16 – ZOFVI-K in 76/23).
V času postopnega uvajanja razširjenega programa minister s sklepom določi področja za strokovno spremljanje izvajanja in doseganja ciljev razširjenega programa. Zavod Republike Slovenije za šolstvo izvaja strokovno spremljanje in doseganje ciljev iz prejšnjega stavka in o tem letno poroča ministru in Strokovnemu svetu Republike Slovenije za splošno izobraževanje. V primeru ugotovljenega neustreznega doseganja ciljev na področju digitalne, finančne in drugih pismenosti, minister predlaga programske in zakonske spremembe.
(financiranje izvajanja razširjenega programa)
Do ureditve v zakonu, ki ureja financiranje vzgoje in izobraževanja, se izvajanje razširjenega programa v osnovnih šolah iz drugega odstavka 46. člena in 47. člena tega zakona financira v skladu z metodologijo za določanje sredstev na udeleženca izobraževanja, ki jo sprejme minister v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(pouk znakovnega jezika in jezika gluhoslepih)
Pouk znakovnega jezika in jezika gluhoslepih iz spremenjenega 16. člena zakona se začne izvajati najpozneje 1. septembra 2027.
Do šolskega leta 2026/2027 se poskusno izvaja pouk znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v osnovnih šolah, ki jih določi minister s sklepom.
Predmetnike in učne načrte za znakovni jezik in jezik gluhoslepih določi pristojni strokovni svet najpozneje do 28. februarja 2027.
(sprememba zakona, ki ureja izobraževanje odraslih)
V Zakonu o izobraževanju odraslih (Uradni list RS, št. 6/18 in 189/20 – ZFRO) se v 14. členu drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Udeleženci izobraževanja odraslih opravljajo nacionalno preverjanje znanja v skladu s predpisi, ki urejajo osnovnošolsko izobraževanje, prostovoljno.«.
Minister izda podzakonski predpis iz šestega odstavka spremenjenega 20. člena zakona najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
Podzakonski predpisi, izdani na podlagi Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 – ZUJF, 63/13, 46/16 – ZOFVI-K in 76/23), se uskladijo s tem zakonom najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona, in sicer:
– Pravilnik o šolskem koledarju za osnovne šole (Uradni list RS, št. 50/12, 56/12 – popr., 20/19, 36/19 in 56/22),
– Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli (Uradni list RS, št. 52/13),
– Pravilnik o dokumentaciji v osnovni šoli (Uradni list RS, št. 61/12, 51/13 in 44/21),
– Pravilnik o obrazcih javnih listin v osnovni šoli (Uradni list RS, št. 44/08, 32/09, 88/13, 32/16 in 40/16),
– Pravilnik o nacionalnem preverjanju znanja v osnovni šoli (Uradni list RS, št. 30/13, 49/17 in 46/23),
– Pravilnik o zbiranju in varstvu osebnih podatkov na področju osnovnošolskega izobraževanja (Uradni list RS, št. 80/04 in 76/08),
– Pravilnik o osnovnošolskem izobraževanju učencev s posebnimi potrebami na domu (Uradni list RS, št. 22/16).
Do začetka uporabe tega zakona se uporablja Zakon o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 – ZUJF, 63/13, 46/16 – ZOFVI-K in 76/23).
(začetek veljavnosti in uporabe)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. septembra 2024, razen drugega in tretjega odstavka spremenjenega 88. člena zakona, ki se začneta uporabljati 1. julija 2024.
Št. 602-02/23-20/44
Ljubljana, dne 21. februarja 2024
EPA 1224-IX
