Na podlagi devetega odstavka 47. člena Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 91/21 – uradno prečiščeno besedilo, 95/21 – popr., 105/22 – ZZNŠPP, 48/23 in 115/23) minister za vzgojo in izobraževanje izdaja
o kriterijih, merilih in standardih znanja za neformalne izobraževalne programe za odrasle za učenje slovenskega jezika na preživetveni ravni
S tem pravilnikom se določajo kriteriji in merila za neformalne izobraževalne programe za odrasle za učenje slovenskega jezika na preživetveni ravni, ki se izvajajo za namen podaljšanja dovoljenja za prebivanje zaradi združitve družine (v nadaljnjem besedilu: neformalni programi učenja slovenskega jezika), vključno s standardi znanja, ki se preverjajo z obveznim preizkusom znanja iz slovenskega jezika na preživetveni ravni.
(kriteriji in merila za neformalne programe učenja slovenskega jezika)
Kriteriji in merila za neformalne izobraževalne programe za odrasle za učenje slovenskega jezika določajo:
– cilje, ki se uresničujejo v neformalnih programih učenja slovenskega jezika,
– strokovne podlage, ki jih morajo pripravljavci neformalnih programov učenja slovenskega jezika upoštevati,
– izvajalce neformalnih programov učenja slovenskega jezika in
– trajanje neformalnih programov učenja slovenskega jezika.
(cilji neformalnih programov učenja slovenskega jezika)
Cilji, ki se uresničujejo v neformalnih programih učenja slovenskega jezika, so razvijati zmožnosti za zelo enostavno sporazumevanje v najbolj predvidljivih in ponovljivih situacijah, kar pomeni raven Pred A1 in raven A1 Skupnega evropskega jezikovnega okvira (SEJO), oziroma za preživetje v novem lokalnem okolju.
Priprava in izvedba neformalnih programov učenja slovenskega jezika morata biti v skladu s Smernicami za pripravo izvedbenih kurikulov za neformalne izobraževalne programe slovenskega jezika na preživetveni ravni za namen podaljšanja dovoljenja za prebivanje zaradi združitve družine, ki jih ministrstvo, pristojno za izobraževanje, objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave.
(izvajalci neformalnih programov učenja slovenskega jezika)
Izvajalci neformalnih programov učenja slovenskega jezika so izobraževalne ustanove oziroma organizacije, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti izobraževanja odraslih ali imajo dejavnost izobraževanja odraslih določeno v svojem temeljnem aktu.
(1) Neformalni programi učenja slovenskega jezika trajajo 180 ur ali 240 ur organiziranega izobraževanja.
(2) Če udeleženec po zaključenih 180 urah neformalnega programa učenja slovenskega jezika ne dosega pričakovanih učnih rezultatov v skladu s programom, se število ur učenja slovenskega jezika poveča za dodatnih 60 ur.
(standardi znanja neformalnih programov učenja slovenskega jezika)
(1) Standardi znanja v neformalnih programih učenja slovenskega jezika temeljijo na govornem sporazumevanju v slovenskem jeziku.
(2) Standardi znanja v neformalnih programih učenja slovenskega jezika so:
1. slediti jasnemu, zelo počasnemu, razločnemu govorjenju z dolgimi premori,
2. v znanih, ponovljivih situacijah prepoznati informacije, ki jih oseba potrebuje (npr. kraj, čas),
3. slediti preprostim konkretnim navodilom in napotkom, ki vključujejo čas, kraj, števila itd., če jih spremlja ustrezna neverbalna oznaka,
4. s preprostimi izrazi naročiti, kaj oseba želi (npr. hrano), če si lahko pomaga z neverbalnimi znaki, uporabljati številke in količinske izraze ter izraziti cene in čas,
5. v zelo preprostem pogovoru zastavljati preprosta vprašanja o vsakdanjih stvareh in odgovarjati nanje ter oblikovati preproste izjave, ki se nanašajo na neposredne potrebe in na znane, vsakdanje teme, ter se odzivati nanje,
6. sodelovati v zelo preprostem pogovoru o stvarnih temah, ki osebo neposredno zadevajo (npr. o svoji državi, družini, šoli), povedati, če je osebi kaj všeč ali ne (npr. hrana),
7. poimenovati vsakdanje stvari, ki jih oseba potrebuje, in jih zelo preprosto opisati (npr. barvo, velikost),
8. tvoriti preproste, večinoma nepovezane fraze, povezane z zasebnim življenjem osebe, povedati osebne podatke (npr. ime, izvor, starost, naslov), predstaviti družino, opisati vsakdanje značilnosti življenja osebe (npr. kje živi in kaj dela), preprosto izraziti (ob pomoči neverbalnih znakov), kako se oseba počuti, opisati težavo (npr. pri zdravniku) in odgovoriti na preprosta vprašanja o počutju,
9. uporabljati najpreprostejše vljudnostne fraze (npr. pozdraviti, se zahvaliti, prositi za kaj, se opravičiti, voščiti), izraziti (tudi s pomočjo neverbalnih znakov) potrditev in zanikanje ter strinjanje in nestrinjanje, izraziti, da oseba razume oziroma ne razume, pokazati zanimanje, po razumevanju vprašati sogovorca.
(1) Obvezni preizkus znanja iz slovenskega jezika na preživetveni ravni izvajajo izobraževalne ustanove oziroma organizacije, ki izvajajo neformalne izobraževalne programe za odrasle za učenje slovenskega jezika.
(2) Preizkus znanja iz slovenskega jezika na preživetveni ravni se izvaja ob koncu neformalnega programa učenja slovenskega jezika. S preizkusom znanja se preverja sposobnost govornega sporazumevanja na preživetveni ravni in poteka ustno.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek, se lahko preizkus znanja iz slovenskega jezika na preživetveni ravni izvaja tudi samostojno, brez predhodne udeležbe v neformalnem programu učenja slovenskega jezika.
(4) Preizkus znanja se vrednoti z »je opravil« ali »ni opravil«.
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0070-23/2024
Ljubljana, dne 29. februarja 2024
EVA 2024-3350-0021
za vzgojo in izobraževanje
