Vsebina Uradnega lista

Na podlagi določil Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91 s spremembami – ZZ), Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – UPB1, s spremembami – ZMed) in Zakona o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 96/05 s spremembami in dopolnitvami – ZRTVS-1) je Svet Radiotelevizije Slovenija na predlog Uprave Radiotelevizije Slovenija, po predhodnem mnenju Finančnega odbora z dne 8. 3. 2024, dne 14. 3. 2024 na 11. izredni seji sprejel

Radiotelevizija Slovenija (v nadaljnjem besedilu: RTV Slovenija) je javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena. Opravlja javno službo na področju radijske in televizijske dejavnosti, določeno z Zakonom o Radioteleviziji Slovenija, z namenom zagotavljanja demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb državljank in državljanov Republike Slovenije, Slovenk in Slovencev po svetu, pripadnic in pripadnikov slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji ter zagotavljanja drugih dejavnosti v skladu z Zakonom o Radioteleviziji Slovenija, tem Statutom ter zakoni, ki urejajo področje medijev.

Ustanovitelj javnega zavoda Radiotelevizija Slovenija je Republika Slovenija.

Dolžnost ustanovitelja je zagotoviti institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost RTV Slovenija ter zagotoviti primerno financiranje za izvajanje javne službe.

Ustanovitelj je odgovoren za obveznosti RTV Slovenija.

Ime javnega zavoda je Radiotelevizija Slovenija.

Skrajšano ime je RTV Slovenija.

Sedež RTV Slovenija je v Ljubljani.

Poslovni naslov: Kolodvorska ulica 2, Ljubljana.

Kratica imena je RTV SLO.

RTV Slovenija ima žig kvadratne oblike z besedilom RTV Slovenija in grafičnim znakom kratice RTV v sredini.

Uprava podrobneje določi obliko, rabo in označbo žiga.

RTV Slovenija zastopa in predstavlja uprava.

RTV Slovenija izvaja javno službo na področju radijske in televizijske dejavnosti ter dejavnosti multimedije.

RTV Slovenija poleg javne službe v omejenem obsegu opravlja tudi tržne dejavnosti.

Tržne dejavnosti RTV Slovenija so:

– trženje oglaševalskega časa in trženje programov,

– tehnične in telekomunikacijske storitve, ki niso sestavni del javne službe,

– dajanje oddajne infrastrukture in drugih nepremičnin v najem,

– založniška in koncertna dejavnost,

– tržne programske storitve, vključno z interaktivnimi programskimi storitvami,

– komercialna uporaba arhivskega gradiva.

V okviru tržnih, tudi interaktivnih programskih storitev RTV Slovenija zagotavlja možnost dviga strokovne ravni, zato izvaja izobraževanje in strokovno usposabljanje. V okviru izobraževanja in strokovnega usposabljanja za potrebe tržnih dejavnosti niso vključene tiste dejavnosti, ki so namenjene pridobivanju funkcionalnih znanj zaposlenih.

RTV Slovenija opravlja podporne dejavnosti javne službe in tržnih dejavnosti ter ohranja nacionalne kulturne vrednote.

Dejavnosti, ki jih RTV Slovenija vpiše v sodni register, so:

60.100 Radijska dejavnost

60.200 Televizijska dejavnost

– ustvarjanje, produkcija, postprodukcija in oddajanje radijskih in televizijskih programov

90.010 Umetniško uprizarjanje

90.020 Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje

90.030 Umetniško ustvarjanje

– z lastnimi glasbenimi sestavi: Simfoničnim orkestrom, Big Bandom, Komornim zborom, Mladinskim ter Otroškim pevskim zborom poustvarja orkestralna in zborovska glasbena dela ter ustvarja glasbene posnetke in arhivske vsebine

priprava in izvedba koncertov in drugih javnih prireditev ter gostovanj doma in v tujini

posredovanje lastne produkcije doma in v tujini

59.130 Distribucija filmov, videofilmov, televizijskih oddaj

– kupovanje, prodaja, izmenjava in najem filmov in videofilmov

59.110 Produkcija filmov, videofilmov, televizijskih oddaj

59.120 Postprodukcijske dejavnosti pri izdelavi filmov, videofilmov, televizijskih oddaj

59.200 Snemanje in izdajanje zvočnih zapisov in muzikalij

– dejavnost fotofilmskega laboratorija

– dejavnost filmskih in videostudiev

91.012 Dejavnost arhivov

– arhiviranje radijskih in TV-oddaj

63.910 Dejavnost tiskovnih agencij

61.100 Telekomunikacijske dejavnosti po vodih

61.200 Brezžične telekomunikacijske dejavnosti

61.300 Satelitske telekomunikacijske dejavnosti

61.900 Druge telekomunikacijske dejavnosti

– vzdrževanje in obratovanje objektov, naprav in opreme, ki so namenjeni sprejemanju, izmenjavi, razširjanju in oddajanju programov RTV Slovenija ter programov drugih organizacij z analogno in digitalno tehnologijo

– zagotavljanje vidnosti in slišnosti programov RTV Slovenija in omogočanje oddajanja programov drugih organizacij

– tehnično posodabljanje in usklajevanje omrežja z radiodifuznimi omrežji evropskih držav

– zagotavljanje vidnosti in slišnosti programov RTV Slovenija na območjih, na katerih živi slovenska narodna skupnost, skladno z meddržavnimi pogodbami

– dejavnost operaterstva javnih in tržnih komunikacijskih storitev z analogno in digitalno tehnologijo (v skladu s 5. členom ZEKom)

68.100 Trgovanje z lastnimi nepremičninami

68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin

– dajanje prostora oddajniških točk v najem

77.390 Dajanje drugih strojev, naprav in opredmetenih sredstev v najem in zakup

– dajanje naprav za prenos, izmenjavo in oddajanje radijskih in televizijskih signalov v najem

62.010 Računalniško programiranje

62.020 Svetovanje o računalniških napravah in programih

– svetovanje o računalniški programski opremi za radijske in televizijske programe ter delovanje uredništev in studiev

62.030 Upravljanje računalniških naprav in sistemov

63.110 Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti

– računalniško obdelovanje podatkov

63.120 Obratovanje spletnih portalov

33.120 Popravila strojev in naprav

95.110 Popravila in vzdrževanje računalnikov in perifernih enot

62.090 Druge z informacijsko tehnologijo in računalniškimi storitvami povezane dejavnosti

72.110 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju biotehnologije

72.190 Raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih področjih naravoslovja in tehnologije

– razvojna dejavnost na področju oddajnih, produkcijskih in postprodukcijskih, mobilnih in stacionarnih radijskih in televizijskih sistemov

73.200 Raziskovanje trga in javnega mnenja

– raziskovanje javnega mnenja o RTV-programih, analiza programov in raziskava medijev

71.111 Arhitekturno projektiranje

71.129 Druge inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje

– projektiranje, inženiring in tehnično svetovanje na področjih gradnje, nameščanja, vzdrževanja in obratovanja RTV-objektov in naprav, RTV-prenosnega omrežja ter tehničnih tehnoloških in energetskih sistemov za oddajanje in produkcijo RTV-programov

– izdelovanje investicijsko tehnične dokumentacije za graditev in za nabavo radiodifuznih objektov in naprav ter RTV-produkcijskih in energetskih tehnično tehnoloških sistemov

71.200 Tehnično preizkušanje in analiziranje

– tehnične meritve oddajniških, antenskih in energetskih naprav ter produkcijskih tehnoloških RTV-sistemov

– opravljanje tehničnih pregledov radijskih postaj ter atestiranje kabelsko distribucijskih postaj in antenskih naprav

– vzdrževanje oddajnih, produkcijskih in energetskih tehnično tehnoloških sistemov na RTV

73.110 Dejavnost oglaševalskih agencij

73.120 Posredovanje oglaševalskega prostora

– ekonomska propaganda, oglaševanje in reklamne storitve v radijskih in televizijskih programih

74.900 Drugje nerazvrščene strokovne in tehnične dejavnosti

80.100 Varovanje

80.200 Nadzorovanje delovanja varovalnih sistemov

80.300 Poizvedovalne dejavnosti

74.200 Fotografska dejavnost

74.300 Prevajanje in tolmačenje

82.190 Fotokopiranje, priprava dokumentov in druge posamične pisarniške dejavnosti

82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj

74.100 Oblikovanje, aranžerstvo, dekoraterstvo

58.190 Drugo založništvo

58.130 Izdajanje časopisov

– izdajanje publikacij s področja lastne RTV-dejavnosti

59.200 Snemanje in izdajanje zvočnih zapisov in muzikalij

18.200 Razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa

24.330 Hladno oblikovanje profilov in pregibanje

25.110 Proizvodnja kovinskih konstrukcij in njihovih delov

33.110 Popravila kovinskih izdelkov

33.200 Montaža industrijskih strojev in naprav

41.200 Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb

– izdelava nosilnih konstrukcij za antene na antenskih stolpih

26.300 Proizvodnja komunikacijskih naprav

95.120 Popravila komunikacijskih naprav

– proizvodnja posameznih sklopov ali podsklopov oddajniške verige

26.110 Proizvodnja elektronskih komponent

26.200 Proizvodnja računalnikov in perifernih naprav

26.400 Proizvodnja elektronskih naprav za široko rabo

26.700 Proizvodnja optičnih instrumentov in fotografske opreme

28.230 Proizvodnja pisarniških strojev in naprav (razen računalnikov in perifernih naprav)

33.130 Popravila elektronskih in optičnih naprav

– izdelava tehničnih sredstev, potrebnih za obratovanje RTV-tehnike

27.400 Proizvodnja naprav in opreme za razsvetljavo

46.190 Nespecializirano posredništvo pri prodaji raznovrstnih izdelkov

– posredništvo pri uvozu opreme rezervnih delov ter reprodukcijskega materiala za potrebe JZ RTV Slovenija

47.790 Trgovina na drobno v prodajalnah z rabljenim blagom

47.910 Trgovina na drobno po pošti ali po internetu

47.990 Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln, stojnic in tržnic

– trženje TV-filmov, televizijskih in radijskih programov ter glasbenih posnetkov na domačem in tujem trgu

55.201 Počitniški domovi in letovišča

– dajanje v najem nastanitvene zmogljivosti v počitniških domovih

85.320 Srednješolsko poklicno in strokovno izobraževanje

85.510 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa in rekreacije

85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje

– izpopolnjevanje in usposabljanje kadrov za specifična delovna mesta na RTV Slovenija tako na programskem kot tudi tehnično-tehnološkem področju delovanja.

RTV Slovenija poleg registrirane dejavnosti opravlja tudi druge dejavnosti, potrebne za njen obstoj in izvajanje registrirane dejavnosti.

Organi RTV Slovenija so:

– svet,

– finančni odbor,

– uprava,

– programska odbora za italijanski in madžarski narodnostni program,

– programski odbor za problematiko programskih vsebin za invalide,

– svet delavcev.

Svet ima predvsem te pristojnosti in obveznosti:

1. na predlog uprave sprejme statut RTV Slovenija,

2. na predlog uprave sprejme programsko-produkcijski načrt, ki je usklajen s finančnimi možnostmi RTV Slovenija, in programske sheme,

3. na predlog uprave sprejme finančni načrt in letno poročilo javnega zavoda ter odloča o uporabi morebitnega presežka prihodkov nad odhodki,

4. na predlog uprave sprejema strateški načrt ter programske standarde in programske zasnove v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja medije, ter mednarodnimi akti,

5. obravnava uresničevanje programsko-produkcijskega in finančnega načrta,

6. imenuje varuha oziroma varuhinjo pravic gledalcev in poslušalcev (v nadaljnjem besedilu: varuh) in sprejme pravila o njegovem delovanju,

7. obravnava poročila varuha o pripombah in predlogih gledalcev in poslušalcev programov RTV Slovenija,

8. obravnava pripombe in predloge gledalcev in poslušalcev programov RTV Slovenija,

9. imenuje in razrešuje upravo,

10. daje soglasje k imenovanju in razrešitvi direktorja radia, direktorja televizije oziroma direktorja digitalnih vsebin,

11. nadzira poslovanje RTV Slovenija,

12. sprejema svoj poslovnik ter organizira svoje delo in imenuje svoje odbore v skladu s tem poslovnikom,

13. potrjuje predloge finančnega odbora,

14. predlaga popravo in dopolnitev že sprejetih programskih zasnov,

15. redno, najmanj pa dvakrat na leto na predlog uprave ali lastno pobudo obravnava uresničevanje sprejete programske zasnove, programsko-produkcijskega in finančnega načrta ter daje upravi navodila, povezana z odpravljanjem pomanjkljivosti na teh področjih,

16. sprejema ustrezne ukrepe, če se programska zasnova ne uresničuje,

17. daje soglasje k imenovanju kandidatov za odgovorne urednike v primerih, ki jih predvideva zakon,

18. sklene pogodbo o zaposlitvi s predsednikom in člani uprave,

19. odloča o drugih zadevah programske in finančne narave, ki zagotavljajo izvajanje določil zakona, programsko-produkcijskega in finančnega načrta,

20. daje mnenje k predlogom zakonov in izvršilnih predpisov, ki urejajo delovanje RTV Slovenija,

21. sprejema stališča do predlogov ali pripomb, ki se nanašajo na delovanje RTV Slovenija, če ta zadevajo svet,

22. skladno z določbami, ki urejajo področje uresničevanja javnega interesa za kulturo, sprejme postopek, pogoje in merila javnega razpisa za odkup slovenskih avdiovizualnih del neodvisnih producentov,

23. posreduje v konfliktnih položajih med posameznimi deli RTV Slovenija in upravo,

24. odloča o drugih zadevah, kadar tako določa zakon ali statut v skladu z zakonom.

Svet ne sme posegati v posamezne dele programa pred objavo in sprejemati odločitev ali stališč, ki so povezani z objavo delov programa. Posamezni programski deli morajo biti skladni s programskimi standardi in merili.

Vodstveni in vodilni delavci morajo biti na zahtevo sveta na sejah navzoči oziroma odsotnost pisno opravičiti. Prav tako morajo biti na zahtevo sveta navzoči drugi delavci, ki lahko o določeni problematiki posredujejo nujne informacije ali nasvete. Uprava je dolžna svetu na zahtevo zagotoviti pravno pomoč odvetnika ali odvetniške družbe.

RTV Slovenija ima varuha pravic gledalcev in poslušalcev. Svet pripravi in sprejme pravilnik o delovanju tega instituta.

Sestavo, način imenovanja in mandat članov sveta določa zakon.

Svet deluje po poslovniku, ki ga sprejme z večino glasov vseh članov.

Delo sveta vodi predsednik, skladno s poslovnikom sveta.

Predsednika in namestnika izvoli svet izmed svojih članov z večino glasov vseh svojih članov.

Če predsednik ali namestnik ni izvoljen po postopku iz prejšnjega odstavka, se imenuje za vršilko oziroma vršilca (v nadaljnjem besedilu: vršilec) dolžnosti predsednika ali namestnika za dobo šestih mesecev tisti član, ki je dobil največ glasov. Če dva ali več članov sveta tudi po ponovnem glasovanju dobita oziroma dobijo enako število glasov, odloči o imenovanju vršilca dolžnosti žreb.

Predsednik sveta podpisuje vse pogodbe, tudi pogodbe o zaposlitvi s predsednikom in člani uprave, sklepe in druge dokumente, ki sodijo v pristojnost sveta.

Glasovanje sveta je javno v vseh zadevah.

Svet lahko z večino glasov odloči, da bo glasovanje poimensko.

Član sveta lahko zahteva, da je treba po zapisniku ugotoviti, kako je glasoval in kakšni so bili njegovi predlogi.

Neposredne volitve za člane sveta iz vrst zaposlenih, ki jih izvolijo zaposleni v RTV Slovenija sami, se izvedejo skladno s postopkom, ki ureja volitve za člane sveta delavcev, lahko pa svet delavcev RTV Slovenija to problematiko uredi s posebnim pravilnikom.

Vsak zaposleni na RTV Slovenija, ki ima pasivno volilno pravico, lahko kandidira v vsaki interesni zastopanosti, vendar ni dopustno, da bi en kandidat kandidiral na listah dveh interesnih zastopanosti hkrati.

Za člane sveta, izvoljene izmed zaposlenih, veljajo določbe Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki se nanašajo na imuniteto.

Članom sveta pripadata sejnina, ki pomeni plačilo za opravljanje funkcije, in povrnitev materialnih stroškov.

Finančni odbor daje predhodno mnenje svetu k:

1. osnutku statuta,

2. osnutku finančnega načrta in osnutku letnega poročila RTV Slovenija,

3. predlogu uporabe morebitnega presežka prihodkov nad odhodki.

Finančni odbor na podlagi predloga uprave predlaga v potrditev svetu:

1. cene storitev, ki niso del javne službe,

2. način plačevanja prispevka za programe RTV Slovenija v skladu z Zakonom o Radioteleviziji Slovenija,

3. način prijavljanja in začasnega ali trajnega odjavljanja sprejemnikov,

4. višino tarif in druge pogoje za oddajanje programov drugih izdajateljev,

5. splošna pravila računovodstva RTV Slovenija in pravila strokovnega računovodstva,

6. imenovanje pooblaščenega revizorja oziroma revizijske družbe v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje.

Finančni odbor:

1. ima pravico do vpogleda v poslovne knjige, periodične obračune in vso drugo dokumentacijo celotnega javnega zavoda,

2. opravlja druge naloge, ki jih določi poslovnik sveta oziroma statut,

3. o svojih ugotovitvah poroča svetu.

Uprava mora finančnemu odboru na njegovo zahtevo posredovati vse informacije in omogočiti vpogled v vso dokumentacijo RTV Slovenija.

Seje finančnega odbora sklicuje predsednik, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik. Če so navedeni razlogi za sklic, je treba sklicati finančni odbor na zahtevo najmanj dveh članov. Sklic seje finančnega odbora lahko zahteva tudi uprava.

Vodstveni in vodilni delavci morajo biti na zahtevo finančnega odbora na sejah navzoči oziroma odsotnost pisno opravičiti. Prav tako morajo biti na zahtevo finančnega odbora navzoči drugi delavci, ki lahko o določeni problematiki posredujejo nujne informacije ali nasvete.

Na sejo je povabljen predstavnik sveta delavcev, ki prejema vsa gradiva za seje ter ima na sejah pravico do predstavitve mnenja sveta delavcev o obravnavanih gradivih.

Kadar finančni odbor obravnava vprašanja s področja storitev elektronskih komunikacij, zlasti ko sprejema predlog tarif in drugih pogojev za oddajanje programov drugih izdajateljev, na svoje seje vabi tudi predstavnika Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije ter vodjo organizacijske enote Oddajniki in zveze.

Finančni odbor lahko veljavno odloča, če je na seji prisotna večina njegovih članov. Za odločitve je potrebna večina glasov vseh članov finančnega odbora.

Člani finančnega odbora so upravičeni do sejnin ter povračil potnih in materialnih stroškov, ki so povezani z njihovim delom. Sejnina za člane finančnega odbora je enaka sejnini članov sveta.

Seje finančnega odbora niso javne, informacije za javnost ima pravico posredovati le predsednik finančnega odbora, predsedujoči ali član finančnega odbora, ki ga je za to pooblastil predsednik finančnega odbora.

Sestavo, način imenovanja in mandat članov finančnega odbora določa zakon.

Finančni odbor deluje po poslovniku, ki ga sprejme z večino glasov vseh članov.

Delo finančnega odbora vodi predsednik skladno s poslovnikom finančnega odbora.

Predsednika in namestnika izvoli finančni odbor izmed svojih članov z večino glasov vseh članov.

Predsednik finančnega odbora RTV Slovenija podpisuje vse sklepe in druge dokumente, ki sodijo v pristojnost finančnega odbora.

Član finančnega odbora ima pravico izraziti ločeno mnenje, če se s kako odločitvijo ne strinja. Njegovo mnenje se zapiše v zapisnik.

Člana finančnega odbora iz vrst zaposlenih predlaga v imenovanje svet delavcev.

Za člana finančnega odbora, imenovanega izmed zaposlenih, veljajo določbe Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki se nanašajo na imuniteto.

Programska odbora pri svojem delu zastopata in varujeta interese javnosti. Svojo programsko politiko vodita na način, ki je predvsem prilagojen potrebam avtohtonih narodnih skupnosti, zagotavljanju uresničevanja ustavnih pravic madžarske in italijanske narodne skupnosti v zvezi z radijskim in televizijskim javnim obveščanjem in spodbujanjem povezovanja narodnih skupnosti z matičnim narodom ter vključevanju kulturnih ter drugih dosežkov italijanskega oziroma madžarskega naroda v narodnostne programe. Pri uresničevanju svojih pristojnosti sta programska odbora za italijanski in madžarski narodnostni program zavezana načelu svetovnonazorske pluralnosti ter politične neodvisnosti javne RTV Slovenija v razmerju do države kot tudi drugih formalnih in neformalnih centrov politične moči.

Ob morebitnem nedoslednem uresničevanju programskih standardov in programsko-produkcijskega načrta na področjih, ki zadevajo avtohtone narodne skupnosti, ter drugih kršitvah načel prejšnjega odstavka, ki so povezane z njunimi področji, programska odbora o tem pisno obvestita svet. Slednji potem ukrepa v okviru svojih pristojnosti, pri tem pa mora pri spremljanju popravljanja kršitev in morebitnih nadaljnjih ukrepih sodelovati s posameznim programskim odborom. Lahko mu zaupa izvajanje določene pristojnosti pri odpravljanju kršitev.

Programska odbora ne smeta posegati v posamezne dele programa pred njihovo objavo in nasploh ne sprejemati odločitev stališč, ki so povezana z objavo. Posamezni programski deli morajo biti skladni s programskimi standardi in merili.

Programskiodbor za narodnostni program:

– obravnava uresničevanje programske zasnove ter programsko-produkcijski načrt in letno poročilo javnega zavoda RTV Slovenija v delu, ki se nanaša na narodnostni program,

– obravnava pripombe in predloge gledalcev oziroma poslušalcev narodnostnega programa ter se do njih opredeli,

– daje pobude svetu za obravnavanje vprašanj s področja narodnostnih programov,

– daje soglasje k imenovanju in razrešitvi pomočnikov predsednika uprave za Radio in Televizijo za avtohtono italijansko in madžarsko narodno skupnost,

– daje soglasje k imenovanju in razrešitvi odgovornega urednika narodnostnega programa,

– daje soglasje k obsegu in programski zasnovi, programskim standardom ter programski shemi narodnostnega programa,

– opravlja druge naloge, povezane z narodnostnimi programi, ki so skladne z njegovo vlogo po tem statutu.

Programska zasnova, programski standardi in programske sheme narodnostnega programa morajo biti usklajene z materialnimi zmožnostmi javnega zavoda RTV Slovenija ter predpisi, ki urejajo njegovo delo.

Programska odbora štejeta vsak po devet članov.

Člani so imenovani na podlagi tega ključa:

– šest članov imenuje italijanska oziroma madžarska samoupravna narodna skupnost v Sloveniji,

– enega člana med seboj izvolijo zaposleni v uredništvih radijskega in televizijskega programa za italijansko oziroma madžarsko narodno skupnost,

– dva člana imenuje svet.

Mandat vseh članov traja štiri leta od konstituiranja programskega odbora.

Programski odbor je konstituiran, ko je imenovanih vsaj šest članov programskega odbora.

Kdor je član programskega odbora za narodnostni program, ne more biti član finančnega odbora.

Glede sprejetja poslovnika, izvolitve in pristojnosti predsednika, glasovanja, sejnin ter povračila potnih in drugih materialnih stroškov dela se smiselno upoštevajo določbe statuta, ki urejajo delovanje sveta.

Programski odbor pri svojem delu sicer zastopa in varuje interese javnosti v najširšem pomenu besede, vendar pa je posebej osredotočen na zagotavljanje varovanja interesov invalidov.

Skladno s splošno sprejetimi standardi svobodne demokratične družbe, Ustavo RS in Zakonom o Radioteleviziji Slovenija mora programski odbor s svojim vplivom na strukturo in vsebino programov RTV Slovenija nenehno skrbeti za zagotavljanje in napredovanje ravni vsebinskega in tudi tehničnega prilagajanja programov RTV Slovenija specifičnim potrebam invalidov. Pri izvajanju svojih pristojnosti je prav tako zavezan načelu svetovnonazorske pluralnosti in načelu politične neodvisnosti javne RTV Slovenija v razmerju do države ter tudi drugih formalnih in neformalnih centrov politične moči.

Ob morebitnem nedoslednem uresničevanju programskih standardov in programsko-produkcijskega načrta na področjih, ki zadevajo invalide, ter drugih kršitvah omenjenih načel na teh področjih mora programski odbor o tem pisno obvestiti svet. Slednji potem ukrepa v okviru svojih pristojnosti, pri tem pa mora pri spremljanju odpravljanja kršitev in morebitnih nadaljnjih ukrepih sodelovati s programskim odborom. Lahko mu naloži izvajanje določene pristojnosti pri odpravljanju kršitev.

Programski odbor ne sme posegati v posamezne dele programa pred njihovo objavo in nasploh ne sprejemati odločitev ali stališč, ki so povezana z objavo. Posamezni programski deli morajo biti skladni s programskimi standardi in merili.

Programski odbor za problematiko programskih vsebin za invalide:

– obravnava predloge in uresničevanje programske zasnove v delu, ki se nanaša na vsebine za invalide,

– obravnava pripombe in predloge gledalcev oziroma poslušalcev v zvezi s programskimi vsebinami, namenjenimi invalidom,

– obravnava uresničevanje razširjanja programskih vsebin, namenjenih gluhim in slepim v njim prilagojenih tehnikah,

– lahko daje pobude in predloge organom javnega zavoda, ti pa so jih dolžni obravnavati ter se do njih opredeliti,

– opravlja druge naloge s področja problematike programskih vsebin za invalide, kadar tako določa statut.

Programski odbor šteje devet članov.

V programski odbor predlagajo člane reprezentativna združenja invalidov, pri čemer lahko predlagajo le osebe, ki jim je bila invalidnost ugotovljena s pravnomočno odločbo pristojnega organa. Svet lahko v programski odbor imenuje po dva ali več kandidatov istega reprezentativnega združenja invalidov samo v primeru, da je kandidate predlagalo manjše število teh združenj od skupnega števila članov, ki se imenujejo.

Mandat vseh članov traja štiri leta od konstituiranja programskega odbora.

Programski odbor je konstituiran, ko je v skladu z zakonom imenovanih vsaj šest članov programskega odbora.

Glede sprejetja poslovnika, izvolitve in pristojnosti predsednika, glasovanja, sejnin ter povračila potnih in drugih materialnih stroškov dela se smiselno uporabijo določbe statuta, ki urejajo delovanje sveta.

V javnem zavodu RTV Slovenija deluje svet delavcev javnega zavoda RTV Slovenija.

Predstavnik sveta delavcev je stalno vabljen na seje sveta in finančnega odbora, prejema vsa gradiva za seje teh teles ter ima na sejah pravico do predstavitve mnenja sveta delavcev o obravnavanih gradivih.

Glede delovanja in pristojnosti sveta delavcev se uporabljajo določila zakona, ki urejajo sodelovanje delavcev pri upravljanju, razen kadar je to z Zakonom o Radioteleviziji Slovenija drugače urejeno.

Delavci RTV Slovenija sodelujejo pri upravljanju RTV Slovenija:

– v svetu in finančnem odboru soodločajo s svojimi predstavniki,

– v upravi z delavskim direktorjem,

– v okviru sveta delavcev dajejo pobude, predloge in mnenja o vseh predlogih, splošnih aktih in odločitvah, povezanih z organizacijo dela, urejanjem delovnih razmerij, vrednotenjem dela, plačami in drugimi osebnimi prejemki, napredovanjem in življenjsko ravnjo delavcev, ter soglasja, kadar tako določa zakon.

Delavec RTV Slovenija ima kot posameznik pravico predvsem:

– do pobude in odgovora na to pobudo, če je povezana z njegovim delovnim mestom ali njegovo delovno enoto,

– biti pravočasno obveščen o spremembah na svojem delovnem področju,

– povedati svoje mnenje o vseh vprašanjih, povezanih z organizacijo njegovega delovnega mesta in delovnim procesom,

– zahtevati, da mu vodja delovne enote oziroma delavec (ali služba), ki ga ta pooblasti, pojasni vprašanja o plačah in drugih področjih delovnega razmerja.

Sindikatom so v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo zagotovljeni pogoji za nemoteno delovanje. Medsebojne pravice sindikatov in RTV Slovenija se določijo s pogodbo med sindikati in upravo.

Novinarjem in urednikom se ne sme odpovedati delovnega razmerja, zmanjšati plače, spremeniti statusa v uredništvu ali kako drugače poslabšati njihovega položaja zaradi izražanja stališč, ki so skladna s programsko zasnovo ter kodeksom novinarske etike ali zaradi odklonitve objave informacije ali mnenja, s katerim bi kršili programsko zasnovo in kodeks novinarske etike.

Uredniki, novinarji in drugi programski ustvarjalci so v okviru programske zasnove in stanovskega kodeksa pri svojem delu neodvisni in samostojni.

Programski delavci imenujejo svoje zastopstvo v uredniško-producentskih enotah. Kandidate za člane zastopstva predlagajo uredništva. Imenuje se po en zastopnik na vsakih deset članov uredništva.

V uredniško-producentskih enotah v regionalnih centrih programski delavci imenujejo po enega zastopnika na tri zaposlene.

Zastopstvo ima te pravice:

– daje mnenje o predlogu sprememb programske zasnove,

– daje mnenje o organizaciji dela, pogojih dela in merilih za ocenjevanje delovne uspešnosti in napredovanje novinarjev.

Vodilni delavci RTV Slovenija so:

– predsednik uprave,

– člani uprave in delavski direktor,

– direktor Radia,

– direktor Televizije,

– direktor Digitalnih vsebin,

– pomočnika predsednika uprave za Radio in Televizijo za avtohtono italijansko in madžarsko narodno skupnost.

Vodstveni delavci RTV Slovenija so:

– odgovorni uredniki programov,

– pomočniki uprave,

– pomočniki direktorjev,

– vodji regionalnih centrov,

– vodje organizacijskih enot,

– vodje služb.

RTV Slovenija vodi in upravlja uprava, ki združuje poslovno in programsko funkcijo vodenja. Pri svojem delu mora upoštevati načela javnosti, pluralnosti in neodvisnosti.

Uprava je dolžna zagotoviti, da delo na vseh preostalih, njej podrejenih ravneh vodenja RTV Slovenija poteka sladno z načeli iz prejšnjega odstavka. Če presodi, da delo katerega od vodilnih ali vodstvenih delavcev ali njim podrejenih delavcev ne poteka skladno z naštetimi načeli ali da prihaja do neuresničevanja programskih standardov ali programsko-produkcijskega načrta oziroma drugih obveznosti, mora ukrepati tako, da se kršitve odpravijo ter opravijo ustrezni postopki sankcioniranja v skladu z zakonom, statutom in drugimi predpisi.

Uprava:

1. vodi strokovno programsko delo javnega zavoda RTV Slovenija,

2. organizira in vodi delo ter poslovanje javnega zavoda RTV Slovenija,

3. predstavlja in zastopa javni zavod RTV Slovenija,

4. je odgovorna za zakonitost dela javnega zavoda RTV Slovenija,

5. usklajuje delo direktorjev radia, televizije in digitalnih vsebin ter drugih vodilnih in vodstvenih delavcev skladno s statutom in odloča v morebitnih sporih med njimi,

6. vodi socialni dialog s predstavniki reprezentativnih sindikatov v javnem zavodu ter sklepa posebno kolektivno pogodbo javnega zavoda RTV Slovenija in je eden od podpisnikov Kolektivne pogodbe za poklicne novinarje na strani delodajalcev,

7. imenuje in razrešuje direktorje in druge vodilne ter vodstvene delavce, določene v statutu,

8. je odgovorna za pravočasno pripravo splošnih in konkretnih aktov,

9. je odgovorna za pravočasno pripravo finančnega načrta in letnega poročila, ki ju sprejme svet − temu mora posredovati vse zahtevane dodatne informacije, ki so potrebne pri sprejemanju teh dokumentov,

10. finančnemu odboru posreduje v predhodno mnenje osnutek finančnega načrta in osnutek letnega poročila,

11. odloča o delovnih razmerjih in sklepa pogodbe o zaposlitvi, pri tem za določene ravni prenese pooblastila na drugo osebo, vendar skladno z njegovimi internimi pravili,

12. v soglasju s pristojnim Programskim odborom imenuje pomočnika predsednika uprave, ki strokovno vodita narodnostna programa,

13. na predlog direktorjev, določenih v statutu, imenuje in razrešuje odgovorne urednike programov,

14. pripravi programske standarde in programske zasnove in jih posreduje v sprejem svetu,

15. pripravi programsko-produkcijski načrt in ga posreduje finančnemu odboru v uskladitev s finančnimi možnostmi RTV Slovenija ter svetu v sprejem,

16. pripravi programske sheme in jih posreduje v sprejem svetu,

17. pripravi predlog statuta ali njegovih sprememb in ga posreduje v sprejem svetu,

18. pravice, obveznosti, odgovornosti in pooblastila, ki jih ima uprava, poleg zakona in statuta podrobneje urejajo tudi splošni akti zavoda,

19. skladno z določili zakonov, ki urejajo posamezna področja kolektivnega dogovarjanja ter druga socialnoekonomska in pravna vprašanja, ki se nanašajo na zaposlene na RTV Slovenija, sklepa pogodbe in dogovore z reprezentativnimi sindikati RTV Slovenija,

20. opravlja druge naloge, ki jih določa zakon ali statut.

Upravo sestavljajo štirje članice ali člani. Vodi jo predsednica ali predsednik uprave, pri čemer je en član uprave delavski direktor.

Mandat predsednika uprave in članov uprave je štiri leta z možnostjo ponovnega imenovanja.

Predsednika uprave imenuje svet na podlagi javnega razpisa, dva dodatna člana uprave imenuje svet na predlog predsednika uprave.

Za predsednika uprave in vsakega člana uprave se glasuje ločeno.

Izpolnjevanje pogojev za imenovanje na funkcijo predsednika uprave ali člana uprave preveri svet.

Za izbiro in imenovanje predsednika uprave se uporabi ta postopek: svet glasuje tako, da ima vsak član sveta pravico glasovati za enega kandidata. Glasovanje je javno. Izvoljen je kandidat, ki dobi večino glasov vseh članov sveta.

Če v prvem krogu glasovanja ni izvoljen noben kandidat, se v drugem krogu glasuje o tistih treh kandidatih, ki so v prvem krogu dobili največ glasov. Če tudi v drugem krogu ni izvoljen noben kandidat, se v tretji krog glasovanja uvrstita dva kandidata z največjim številom glasov, dobljenih v drugem krogu. Če v tretjem krogu ni izvoljen noben kandidat, se razpis ponovi.

Za izbiro in imenovanje člana uprave se uporabi ta postopek: predsednik uprave svetu predlaga kandidata za člana uprave, ki izpolnjuje pogoje za imenovanje. Svet glasuje tako, da ima vsak član sveta pravico glasovati o kandidatu. Glasovanje je javno. Kandidat je izvoljen, če dobi večino glasov vseh članov sveta. Če kandidat za člana uprave ni izvoljen, se postopek ponovi.

Za obdobje do imenovanja predsednika oziroma člana uprave, vendar največ za eno leto, imenuje svet vršilca dolžnosti predsednika oziroma člana uprave.

Uprava je konstituirana, ko so imenovani najmanj trije člani.

Uprava deluje po poslovniku, ki ga sprejme z večino glasov vseh članov.

Uprava odloča z večino glasov vseh svojih članov, če zakon ne določa drugače. Člani uprave so dolžni aktivno opravljati svojo funkcijo in sodelovati pri sprejemanju odločitev. V kolikor je član uprave odsoten pri odločanju oziroma se glasovanja vzdrži, se to šteje kot glas proti. V primeru enakega števila glasov je odločilen glas predsednika uprave.

Za veljavno sprejeto odločitev se šteje, če zanjo glasujeta predsednik uprave in najmanj en član uprave ali trije člani uprave.

Uprava sprejema odločitve na sejah uprave ali s podpisovanjem listine.

Način sprejemanja odločitev s podpisovanjem listine se natančneje določi v poslovniku uprave.

Uprava zastopa in predstavlja RTV Slovenija brez omejitev.

Predsednik uprave zastopa RTV Slovenija skupaj s še vsaj enim članom uprave. Član uprave zastopa RTV Slovenija skupaj s predsednikom uprave ali skupaj s še dvema članoma uprave.

Predsednik in člani uprave so v delovnopravnem razmerju z RTV Slovenija. Pogodbo s predsednikom in člani uprave sklene predsednik sveta.

Za odobritev in podpisovanje dokumentov, ki so potrebni za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja in delo predsednika uprave, je pooblaščen vsak od preostalih članov uprave.

Za odobritev in podpisovanje dokumentov, ki so potrebni za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja in delo člana uprave, je pooblaščen predsednik uprave, v njegovi odsotnosti pa oseba, ki jo v skladu z internimi pravili za to pooblasti predsednik uprave.

Delavski direktor je predstavnik delavcev v upravi, zastopa in predstavlja interese delavcev in uresničuje sodelovanje delavcev pri upravljanju v organih javnega zavoda.

Delavskega direktorja izvolijo zaposleni na neposrednih volitvah.

Delavski direktor ne sme biti hkrati predsednik ali član sveta delavcev, predsednik sindikata ali sindikalni zaupnik.

Mandat delavskega direktorja je štiri leta z možnostjo ponovnega imenovanja.

Svet razreši predsednika ali člane uprave pred potekom časa, za katerega so imenovani, če:

1. predsednik ali član uprave sam zahteva svojo razrešitev,

2. nastopi kateri od razlogov, zaradi katerih v skladu z zakonom, ki urejajo delovna razmerja, preneha delovno razmerje po samem zakonu,

3. predsednik ali član uprave pri svojem delu ne ravna v skladu s predpisi in splošnimi akti RTV Slovenija ali ne izvršuje sklepov organov RTV Slovenija ali ravna v nasprotju z njimi,

4. predsednik ali član uprave s svojim delovanjem povzroči RTV Slovenija večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri delu,

5. ne izpolnjujejo več pogojev za imenovanje za predsednika ali člana uprave,

6. razrešitev člana uprave, razen delavskega direktorja, predlaga predsednik uprave.

Ob odločanju o razrešitvi predsednika oziroma člana uprave proti njegovi volji mora svet pred sprejetjem sklepa o razrešitvi seznaniti predsednika oziroma člana uprave z razlogi za razrešitev in mu dati možnost za zagovor.

Delavski direktor je razrešen tudi, če predlog za razrešitev, ki ga je podala najmanj desetina vseh zaposlenih na RTV Slovenija, podpre večina vseh zaposlenih na RTV Slovenija.

Predsednik oziroma član uprave je razrešen, če je za sklep o razrešitvi glasovala večina vseh članov sveta.

Proti sklepu o razrešitvi ima predsednik uprave oziroma član uprave pravico zahtevati sodno varstvo pred pristojnim sodiščem.

Direktor Radia je vodilni delavec, ki združuje poslovno-organizacijsko in programsko funkcijo vodenja v programsko-produkcijski enoti Radio Slovenija.

Direktor Televizije je vodilni delavec, ki združuje poslovno-organizacijsko in programsko funkcijo vodenja v programsko-produkcijski enoti Televizija Slovenija.

Direktor Digitalnih vsebin je vodilni delavec, ki združuje poslovno-organizacijsko in programsko funkcijo vodenja v programsko-produkcijski enoti Multimedijski center.

Direktor Radia, direktor Televizije in direktor Digitalnih vsebin vsak na svojem področju organizirajo in vodijo delo (poslovno-organizacijska funkcija), pa tudi strokovno-programsko delo (programska funkcija), za kar so neposredno odgovorni upravi. Strokovno-programsko vodenje v delu, ki se nanaša na narodnostna programa, ne sodi v njihovo pristojnost.

Direktorji morajo pri svojem delu upoštevati načela javnosti, pluralnosti in neodvisnosti.

Skupaj z upravo so direktorji dolžni zagotoviti, da delo na vseh njim podrejenih ravneh v RTV prav tako poteka skladno z načeli iz prejšnjega odstavka. Če presodijo, da uresničevanje načel ni zadostno, da prihaja do kršitev programskih standardov, programsko-produkcijskega načrta ali drugih kršitev obveznosti na teh ravneh, morajo ukrepati tako, da se kršitve odpravijo ter opravijo ustrezni postopki za sankcioniranje v skladu z zakonom, statutom in drugimi predpisi.

Naloge in pristojnosti direktorja Radia, direktorja Televizije oziroma direktorja Digitalnih vsebin so, da:

– vodi in usklajuje programsko-produkcijsko enoto Televizija, Radio oziroma Multimedijski center, vključno z regionalnima centroma, razen strokovno-programskega vodenja v delu, ki se nanaša na narodnostna programa in določa prednostne naloge glede na produkcijske zmožnosti,

– zastopa programsko-produkcijsko enoto Televizija, Radio oziroma Multimedijski center v skladu z zakonom ter statutom in drugimi veljavnimi predpisi,

– predlaga upravi imenovanje ali razrešitev odgovornih urednikov v skladu z zakonom,

– glede na potrebe lahko upravi tudi sam predlaga sklenitev pogodb o zaposlitvi v okviru dejavnosti svoje enote,

– v okvirih svoje odgovornosti za programske vsebine določa, nadzoruje, spremlja in usmerja delo urednikov in drugih programskih delavcev,

– odgovarja za porabo finančnih sredstev skladno z letnim programsko-poslovnim načrtom,

– skladno s potrebami oziroma organizacijskim modelom vodenja lahko imenujeta direktor Radia in direktor Televizije največ dva pomočnika direktorja, direktor Digitalnih vsebin pa največ enega pomočnika direktorja, ki sta vezana oziroma je vezan na njegov mandat,

– opravlja druge naloge skladno z veljavnimi predpisi.

Direktorja Radia, direktorja Televizije in direktorja Digitalnih vsebin imenuje uprava na podlagi javnega razpisa. Svet daje soglasje k imenovanju.

Mandat direktorja Radia, direktorja Televizije in direktorja Digitalnih vsebin traja štiri leta.

Kandidat za direktorja Radia, direktorja Televizije in direktorja Digitalnih vsebin mora izpolnjevati te pogoje:

– biti mora državljan Republike Slovenije,

– imeti mora najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven,

– aktivno mora obvladati slovenski jezik,

– aktivno mora obvladati najmanj en svetovni jezik,

– imeti mora najmanj deset let delovnih izkušenj (z referencami o uspešnosti v kulturno-umetniški dejavnosti oziroma dejavnostih, povezanih z javnimi glasili),

– poznati mora problematiko dejavnosti javnih medijskih servisov,

– imeti mora organizacijske in vodstvene sposobnosti,

– ne sme biti poslanec državnega zbora ali funkcionar katere izmed političnih strank,

– ne sme imeti lastniških deležev ali trajnih pogodbenih stikov s pravnimi osebami, ki poslovno sodelujejo z RTV Slovenija,

– ne sme biti pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in ne sme biti obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev,

– zoper njega ne sme biti vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.

Direktorju Radia, direktorju Televizije oziroma direktorju Digitalnih vsebin preneha funkcija pred iztekom mandata v teh primerih:

– če zahteva razrešitev sam, s pisno odstopno izjavo. V tem primeru mora opravljati funkcijo direktorja Radia, direktorja Televizije oziroma direktorja Digitalnih vsebin še toliko časa, kolikor določi uprava, vendar največ tri mesece,

– če je podan kateri izmed razlogov, zaradi katerih je po predpisih o delovnih razmerjih mogoče odpovedati pogodbo o zaposlitvi,

– če direktor Radia, direktor Televizije oziroma direktor Digitalnih vsebin pri svojem delu ne ravna po zakonu in statutu ali ne uresničuje nalog, ki mu jih je določila uprava, ali sklepov sveta in finančnega odbora ali ravna v nasprotju z njimi,

– če direktor Radia, direktor Televizije oziroma direktor Digitalnih vsebin s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči RTV Slovenija večjo škodo ali zanemarja ali malomarno opravlja svoje naloge, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda RTV Slovenija.

Ob odločanju o razrešitvi direktorja Radia, direktorja Televizije oziroma direktorja Digitalnih vsebin proti njegovi volji mora uprava direktorja pred sprejetjem sklepa o razrešitvi seznaniti z razlogi za razrešitev in mu omogočiti zagovor.

Postopek za razrešitev direktorja Radia, direktorja Televizije oziroma direktorja Digitalnih vsebin začne uprava.

Direktor Radia, direktor Televizije oziroma direktor Digitalnih vsebin ima pravico zahtevati sodno varstvo pred pristojnim sodiščem proti sklepu o razrešitvi.

Vodja organizacijske enote Oddajniki in zveze je vodstveni delavec RTV Slovenija s področja elektronskih komunikacij.

Mandat vodje organizacijske enote Oddajniki in zveze je štiri leta in je vezan na mandat predsednika uprave, to pa pomeni, da ob morebitni razrešitvi predsednika uprave nadaljuje svoje delo, do imenovanja vodje organizacijske enote Oddajniki in zveze s polnim mandatom, kot vršilec dolžnosti z vsemi dotedanjimi pristojnostmi.

Vodja organizacijske enote Oddajniki in zveze organizira ter vodi delo in poslovanje organizacijske enote Oddajniki in zveze. Pri svojem delu mora spoštovati načelo javnosti RTV, pa tudi načelo njene politične neodvisnosti. Za svoje delo odgovarja upravi.

Vodjo organizacijske enote Oddajniki in zveze imenuje in razrešuje uprava, razrešen pa je pod enakimi pogoji, kot veljajo vse vodilne in vodstvene delavce.

Opise del in nalog organizacijske enote Oddajniki in zveze določi uprava, opredeljeni pa so v aktu o notranji organizaciji zavoda.

Zahteve za delovno mesto vodje Oddajnikov in zvez so:

– državljanstvo Republike Slovenije,

– dosežena najmanj izobrazba, pridobljena po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazba, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven,

– aktivno obvladanje slovenskega jezika,

– aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika,

– najmanj pet let delovnih izkušenj s področja elektronskih komunikacij,

– organizacijske in vodstvene sposobnosti,

– poznavanje problematike radiodifuznega področja,

– ne sme imeti lastniških deležev in ali trajnih pogodbenih stikov s pravnimi osebami, ki poslovno sodelujejo z RTV Slovenija,

– ne sme biti poslanec državnega zbora ali funkcionar katere izmed političnih strank,

– ne sme biti pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in ne sme biti obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev,

– zoper njega ne sme biti vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.

Temeljne naloge pomočnika predsednika uprave za Radio in Televizijo za avtohtono italijansko narodno skupnost in pomočnika predsednika uprave za Radio in Televizijo za avtohtono madžarsko skupnost so, da:

– pripravljata in zagotavljata programske zasnove in programske sheme ter letne programske načrte v okviru programsko-poslovnega načrta RTV Slovenija,

– vodita in usklajujeta uresničevanje letnih programskih načrtov in poročata upravi o uresničevanju programskih, poslovnih in razvojnih načrtov,

– vodita in usklajujeta organizacijske, kadrovske, finančne, vse poslovne in druge splošne zadeve narodnostnih programov v regionalnih centrih,

– odločata in sodelujeta pri odločanju o drugih vprašanjih, povezanih z njunimi delovnimi področji, oziroma izpolnjujeta obveznosti, ki jih določi uprava,

– vodita strokovno programsko delo Radia, Televizije oziroma Multimedijskega centra v delu, ki se nanaša na narodnostna programa.

Pomočnik predsednika uprave za Radio in Televizijo za avtohtono italijansko in pomočnik predsednika uprave za Radio in Televizijo za avtohtono madžarsko narodno skupnost sta vodilna delavca RTV Slovenija v delu, ki se nanaša na narodnostna programa.

Delo na svojem področju sta dolžna opravljati na način, ki spoštuje tista temeljna načela, na podlagi katerih morajo delovati tudi predsednik in člani uprave ter direktorji Radia, Televizije in Digitalnih vsebin.

Pomočnik predsednika uprave za Radio in Televizijo za avtohtono italijansko in pomočnik predsednika uprave za Radio in Televizijo za avtohtono madžarsko narodno skupnost sta hkrati tudi direktorja studia italijanskega oziroma madžarskega programa.

Pomočnik predsednika uprave za Radio in Televizijo za avtohtono italijansko in pomočnik predsednika uprave za Radio in Televizijo za avtohtono madžarsko narodno skupnost sta za svoje delo odgovorna neposredno upravi in programskemu odboru za narodnostni program.

Pomočnika predsednika uprave za Radio in Televizijo za avtohtono italijansko narodno skupnost in pomočnika predsednika uprave za Radio in Televizijoza avtohtono madžarsko narodno skupnost imenuje uprava v soglasju s programskim odborom za italijanski oziroma programskim odborom za madžarski narodnostni program.

Mandat pomočnika predsednika uprave za Radio in Televizijo za avtohtono italijansko narodno skupnost in pomočnika predsednika uprave za Radio in Televizijo za avtohtono madžarsko narodno skupnost traja štiri leta.

Mandat pomočnika predsednika uprave za Radio in Televizijo za avtohtono italijansko narodno skupnost in pomočnika predsednika uprave za Radio in Televizijo za avtohtono madžarsko narodno skupnost je vezan na mandat predsednika uprave, kar pomeni, da ob morebitni razrešitvi predsednika uprave nadaljuje svoje delo, do imenovanja pomočnika predsednika uprave za Radio in Televizijo za avtohtono narodno skupnost s polnim mandatom, kot vršilec dolžnosti z vsemi dotedanjimi pristojnostmi.

Kandidat za pomočnika predsednika uprave za Radio in Televizijo za avtohtono italijansko narodno skupnost oziroma kandidat za pomočnika predsednika uprave za Radio in Televizijoza avtohtono madžarsko narodno skupnost mora izpolnjevati te pogoje:

– imeti mora državljanstvo Republike Slovenije,

– imeti mora najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven,

– aktivno mora obvladati slovenski jezik,

– aktivno mora obvladati najmanj en svetovni jezik in aktivno mora obvladati jezik avtohtone narodne skupnosti, na katero se nanaša narodnostni program,

– imeti mora najmanj pet let delovnih izkušenj z referencami o uspešnosti v kulturno-umetniški dejavnosti oziroma dejavnosti v množičnih občilih,

– poznati mora problematiko dejavnosti javnih medijskih servisov,

– imeti mora organizacijske in vodstvene sposobnosti,

– ne sme biti poslanec državnega zbora ali funkcionar katere izmed političnih strank,

– ne sme imeti lastniških deležev ali trajnih pogodbenih stikov s pravnimi osebami, ki poslovno sodelujejo z RTV Slovenija,

– ne sme biti pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in ne sme biti obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev,

– zoper njega ne sme biti vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.

Pomočniku predsednika uprave za Radio in Televizijo za avtohtono narodno skupnost preneha funkcija pred potekom mandata:

– če zahteva razrešitev sam, s pisno odstopno izjavo. V tem primeru mora opravljati funkcijo pomočnika predsednika uprave za Radio in Televizijo za avtohtono narodno skupnost še toliko časa, kolikor določi uprava, vendar največ tri mesece,

– če je podan kateri izmed razlogov, zaradi katerih je mogoče po predpisih o delovnih razmerjih odpovedati pogodbo o zaposlitvi,

– če je podan razlog nesposobnosti po predpisih o delovnih razmerjih,

– če pri svojem delu ne ravna po zakonu in Statutu ali ne uresničuje nalog, ki mu jih je določila uprava, oziroma sklepov programskega odbora za italijanski narodnostni program oziroma programskega odbora za madžarski narodnostni program ali ravna v nasprotju z njimi,

– če s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči RTV Slovenija večjo škodo, zanemarja ali malomarno opravlja svoje naloge, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda RTV Slovenija.

Ob odločanju o razrešitvi pomočnika predsednika uprave za Radio in Televizijo za avtohtono narodno skupnost proti njegovi volji mora uprava pred sprejetjem sklepa o razrešitvi seznaniti ustrezni programski odbor z razlogi za razrešitev in mu dati možnost za zagovor.

Postopek za razrešitev pomočnika predsednika uprave za Radio in Televizijo za avtohtono narodno skupnost začne uprava.

Pomočnik predsednika uprave za Radio in Televizijo za avtohtono narodno skupnost ima pravico zahtevati sodno varstvo pred pristojnim sodiščem proti sklepu o razrešitvi.

Odgovorni uredniki skrbijo za snovanje in produkcijo televizijskih in radijskih programov ter programov multimedije oziroma teleteksta, internetnega in mobilnega portala. Hkrati so finančno, programsko, kadrovsko in produkcijsko odgovorni za njihovo realizacijo. Odgovorni so tudi za uresničevanje uredniške politike in porabo finančnih sredstev, skladno s programskimi zasnovami in sprejetim programsko-produkcijskim načrtom.

Opise del in nalog odgovornih urednikov določijo direktor Radia, direktor Televizije in direktor Digitalnih vsebin oziroma pomočnik predsednika uprave za Radio in Televizijo za avtohtono narodno skupnost, opredeljeni pa so v aktu o notranji organizaciji zavoda. Pri svojem delu morajo upoštevati načela javnosti, pluralnosti in neodvisnosti.

Odgovorni uredniki so za svoje delo odgovorni direktorju Radia, direktorju Televizije, direktorju Digitalnih vsebin oziroma pomočniku predsednika uprave za Radio in Televizijo za avtohtono narodno skupnost ter upravi.

Odgovorni urednik in uredništva posamezne programske enote morajo pri svojem delu spoštovati novinarske standarde, Münchensko deklaracijo, kodeks ter programske standarde in merila.

Zaposlovanje v uredništvu se v okviru aktov RTV Slovenija, ki določajo kvote zaposlitev, izvaja na predlog odgovornega urednika.

Odgovorne urednike imenuje in razrešuje uprava na predlog direktorja Radia, direktorja Televizije oziroma direktorja Digitalnih vsebin, ki za ta mesta izvedejo javne razpise. Mandat odgovornih urednikov traja štiri leta.

Direktor Radia, direktor Televizije, direktor Digitalnih vsebin oziroma pomočnik predsednika uprave za Radio in Televizijo za avtohtono narodno skupnost se pred podajo predloga o imenovanju odgovornega urednika posvetuje o kandidatih za odgovornega urednika s programskimi delavci v uredništvu, za katero bo odgovorni urednik imenovan.

Direktor Radia, direktor Televizije oziroma direktor Digitalnih vsebin lahko predlaga v imenovanje upravi enega kandidata za odgovornega urednika.

Če direktor Radia, direktor Televizije oziroma direktor Digitalnih vsebin predlaga v imenovanje upravi za odgovornega urednika kandidata, ki ni dobil pozitivnega mnenja večine programskih delavcev v uredništvih, mora uprava za imenovanje takega kandidata pridobiti soglasje sveta. V tem primeru ima uredništvo pravico predlagati svetu v soglasje svojega kandidata za odgovornega urednika, ki se je prijavil na javni razpis. Predlog uredništva je veljaven, če ga podpiše več kot polovica vseh programskih delavcev v uredništvu. Uprava izbere kandidata po pridobitvi soglasja sveta najpozneje v roku 15 dni.

Druge urednike imenuje in razrešuje odgovorni urednik programa.

Odgovorne urednike programovza avtohtono narodno skupnost ob soglasju programskega odbora za narodnostni program imenuje in razrešuje uprava na predlog pomočnika predsednika uprave za Radio in Televizijoza avtohtono narodno skupnost, ki za ta mesta izvede javni razpis. Mandat odgovornih urednikov programaza avtohtono narodno skupnost je štiri leta.

Druge urednike imenuje odgovorni urednik po pridobitvi mnenja pomočnika predsednika uprave za Radio in Televizijo za avtohtono narodno skupnost in po pridobitvi mnenja uredništva. Njihov mandat je vezan na mandat odgovornega urednika.

Če pomočnik predsednika uprave za Radio in Televizijo za avtohtono narodno skupnost predlaga v imenovanje upravi za odgovornega urednika kandidata, ki ni dobil pozitivnega mnenja večine programskih delavcev v uredništvih, mora uprava za imenovanje takega kandidata pridobiti soglasje programskega odbora za narodnostni program. V tem primeru ima uredništvo pravico predlagati programskemu odboru za narodnostni program v soglasje svojega kandidata za odgovornega urednika, ki se je prijavil na javni razpis. Predlog uredništva je veljaven, če ga podpiše več kot polovica vseh programskih delavcev v uredništvu. Uprava izbere kandidata po pridobitvi soglasja programskega odbora za narodnostni program najpozneje v roku 15 dni.

Za vršilce dolžnosti odgovornih urednikov veljajo glede pridobitve pozitivnega mnenja uredništva enaka pravila kot za kandidate za odgovorne urednike. V izrednih primerih se lahko izrekanje mnenj za kandidate za vršilca dolžnosti odgovornih urednikov izvede tudi po tem, ko so ti že imenovani s strani uprave, vendar najpozneje v roku 15 dni.

Mandat vršilca dolžnosti odgovornega urednika je največ šest mesecev.

Kandidat za odgovornega urednika mora izpolnjevati te pogoje:

– državljanstvo Republike Slovenije,

– dosežena najmanj izobrazba, pridobljena po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazba, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven,

– aktivno znanje slovenskega jezika,

– aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika (za narodnostne programe tudi aktivno znanje italijanščine oziroma madžarščine),

– vsaj deset let delovnih izkušenj, od tega vsaj pet let delovnih izkušenj na področju, na katerem kandidira, v primeru informativnega programa pa vsaj pet let kot novinar ali urednik,

– poznavanje problematike dejavnosti javnih medijskih servisov,

– organizacijske in vodstvene sposobnosti,

– ne sme biti poslanec državnega zbora ali funkcionar katere izmed političnih strank,

– ne sme imeti lastniških deležev ali trajnih pogodbenih stikov s pravnimi osebami, ki poslovno sodelujejo z RTV Slovenija,

– ne sme biti pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev,

– zoper njega ne sme biti vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.

Odgovornemu uredniku preneha funkcija pred potekom mandata:

– če zahteva razrešitev sam, s pisno odstopno izjavo. V tem primeru mora opravljati funkcijo odgovornega urednika še toliko časa, kolikor določi uprava, vendar največ tri mesece,

– če je podan kateri izmed razlogov, na podlagi katerega je mogoče po predpisih o delovnih razmerjih odpovedati pogodbo o zaposlitvi,

– če je podan razlog nesposobnosti po predpisih o delovnih razmerjih,

– če pri svojem delu ne ravna po zakonu in statutu, nima večinske podpore v svojem uredništvu, ne uresničuje nalog, ki mu jih je določil direktor Radia, direktor Televizije, direktor Digitalnih vsebin oziroma ne uresničuje sklepov direktorja Radia, direktorja Televizije, direktorja Digitalnih vsebin oziroma pomočnika predsednika uprave za Radio in Televizijo za avtohtono narodno skupnost, sveta, finančnega odbora oziroma programskega odbora za italijanski narodnostni program oziroma programskega odbora za madžarski narodnostni program ali ravna v nasprotju z njimi,

– če s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči RTV Slovenija večjo škodo, zanemarja ali malomarno opravlja svoje naloge, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda RTV Slovenija,

– če je program, ki ga vodi, ukinjen.

Postopek za razrešitev odgovornega urednika začne uprava na predlog direktorja Radia, direktorja Televizije, direktorja Digitalnih vsebin oziroma pomočnika predsednika uprave za Radio in Televizijo za avtohtono narodno skupnost.

Ob odločanju o razrešitvi odgovornega urednika proti njegovi volji mora uprava odgovornega urednika pred sprejetjem sklepa o razrešitvi seznaniti z razlogi za razrešitev in mu omogočiti zagovor.

Uprava na predlog direktorja Radia, direktorja Televizije oziroma direktorja Digitalnih vsebin razreši odgovornega urednika pred iztekom njegovega mandata, če ta nima večinske podpore v svojem uredništvu, in ob soglasju sveta, ki mora najpozneje 15 dni po prejetem obvestilu razpravljati in odločiti, ali da soglasje za razrešitev.

Uprava na predlog pomočnika predsednika uprave za Radio in Televizijo za avtohtono narodno skupnost razreši odgovornega urednika radijskega ali televizijskega programa za avtohtono narodno skupnost pred iztekom njegovega mandata, ča ta nima večinske podpore v svojem uredništvu, in ob soglasju programskega odbora za narodnostni program, ki mora najpozneje 15 dni po prejetem obvestilu razpravljati in odločiti, ali da soglasje za razrešitev.

Direktor Radia, direktor Televizije, direktor Digitalnih vsebin oziroma pomočnik predsednika uprave za Radio in Televizijo za avtohtono narodno skupnost mora začeti postopek ugotavljanja podpore uredništva na predlog desetih odstotkov programskih delavcev uredništva.

Odgovorni urednik ima pravico zahtevati sodno varstvo pred pristojnim sodiščem proti sklepu o razrešitvi.

Uprava imenuje pomočnike uprave skladno z organizacijskim modelom vodenja za organizacijsko in strokovno vodenje posameznih področij dela na RTV Slovenija. Uprava lahko imenuje največ dva pomočnika uprave.

Direktor Radia, direktor Televizije oziroma direktor Digitalnih vsebin imenuje pomočnike direktorja skladno z organizacijskim modelom vodenja za organizacijo in strokovno vodenje posameznih področij v programsko-produkcijski enoti, ki jo vodi.

Uprava in direktorji imenujejo vodje služb skladno z aktom o notranji organizaciji za organizacijsko in strokovno vodenje posameznih služb.

Mandat pomočnikov uprave je štiri leta in je vezan na mandat predsednika uprave. Pri svojem delu so pomočniki uprave odgovorni upravi.

Mandat pomočnikov direktorjev je štiri leta in je vezan na mandat direktorja Radia, direktorja Televizije oziroma direktorja Digitalnih vsebin, ki so mu pri svojem delu tudi neposredno odgovorni.

Mandat vodij služb je štiri leta in je vezan na mandat predsednika uprave oziroma direktorja Radia, direktorja Televizije ali direktorja Digitalnih vsebin. Vodje služb so skladno z aktom o notranji organizaciji odgovorni upravi oziroma direktorju.

Vodje služb ob morebitni razrešitvi vodilnega delavca, na katerega je vezan njihov mandat, nadaljujejo svoje delo do imenovanja vodje službe s polnim mandatom kot vršilci dolžnosti z vsemi dotedanjimi pristojnostmi.

Pomočnika uprave, pomočnika direktorja oziroma vodjo službe razreši uprava oziroma direktor Radia, direktor Televizije ali direktor Digitalnih vsebin, razrešen pa je pod enakimi pogoji, kot veljajo za vse vodilne in vodstvene delavce.

Opise del in nalog pomočnikov uprave, pomočnikov direktorjev in vodij služb določi uprava z aktom o notranji organizaciji zavoda.

Kandidat za pomočnika uprave, pomočnika direktorja oziroma vodjo službe mora izpolnjevati te splošne pogoje:

– imeti mora državljanstvo Republike Slovenije,

– imeti mora najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven,

– aktivno mora obvladati slovenski jezik,

– aktivno mora obvladati najmanj en svetovni jezik,

– imeti mora najmanj pet let delovnih izkušenj na področju, ki ga bo vodil,

– imeti mora organizacijske in vodstvene sposobnosti,

– poznati mora problematiko dejavnosti javnih medijskih servisov,

– ne sme imeti lastniških deležev ali trajnih pogodbenih stikov s pravnimi osebami, ki so poslovno povezane z RTV Slovenija,

– ne sme biti poslanec državnega zbora ali funkcionar katere izmed političnih strank,

– ne sme biti pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in ne sme biti obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev,

– zoper njega ne sme biti vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.

Z aktom o notranji organizaciji se lahko določijo tudi dodatni pogoji.

Uprava skladno z aktom o notranji organizaciji imenuje vodji regionalnih centrov. Vodji vodita in usklajujeta organizacijske, poslovne in druge splošne zadeve regionalnih centrov.

Mandat vodje regionalnega centra je štiri leta in je vezan na mandat predsednika uprave, kar pomeni, da ob morebitni razrešitvi predsednika uprave nadaljuje svoje delo do imenovanja vodje regionalnega centra s polnim mandatom kot vršilec dolžnosti z vsemi dotedanjimi pristojnostmi.

Vodja regionalnega centra je odgovoren upravi.

Vodjo regionalnega centra razreši uprava, razrešen pa je pod enakimi pogoji, kot veljajo za vse vodilne in vodstvene delavce.

Opise del in nalog vodje regionalnega centra določi uprava, opredeljeni pa so v aktu o notranji organizaciji zavoda.

Kandidat za vodjo regionalnega centra mora izpolnjevati te pogoje:

– imeti mora državljanstvo Republike Slovenije,

– imeti mora najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven,

– aktivno mora obvladati slovenski jezik,

– aktivno mora obvladati najmanj en svetovni jezik,

– imeti mora najmanj pet let delovnih izkušenj na področju, ki ga bo vodil,

– imeti mora organizacijske in vodstvene sposobnosti,

– poznati mora problematiko dejavnosti javnih medijskih servisov,

– ne sme imeti lastniških deležev ali trajnih pogodbenih stikov s pravnimi osebami, ki so poslovno povezane z RTV Slovenija,

– ne sme biti poslanec državnega zbora ali funkcionar katere izmed političnih strank,

– ne sme biti pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in ne sme biti obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev,

– zoper njega ne sme biti vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.

Uprava skladno z aktom o notranji organizaciji imenuje vodje organizacijskih enot. Vodje organizacijskih enot vodijo in usklajujejo organizacijske, poslovne in druge splošne zadeve organizacijskih enot.

Mandat vodje organizacijske enote je štiri leta in je vezan na mandat predsednika uprave, kar pomeni, da ob morebitni razrešitvi predsednika uprave nadaljuje svoje delo do imenovanja vodje organizacijske enote s polnim mandatom kot vršilec dolžnosti z vsemi dotedanjimi pristojnostmi.

Vodja organizacijske enote je odgovoren upravi.

Vodjo organizacijske enote razreši uprava, razrešen pa je pod enakimi pogoji, kot veljajo za vse vodilne in vodstvene delavce.

Opise del in nalog vodje organizacijske enote določi uprava, opredeljeni pa so v aktu o notranji organizaciji zavoda.

Kandidat za vodjo organizacijske enote mora izpolnjevati te pogoje:

– imeti mora državljanstvo Republike Slovenije,

– imeti mora najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven,

– aktivno mora obvladati slovenski jezik,

– aktivno mora obvladati najmanj en svetovni jezik,

– imeti mora najmanj pet let delovnih izkušenj na področju, ki ga bo vodil,

– imeti mora organizacijske in vodstvene sposobnosti,

– poznati mora problematiko dejavnosti javnih medijskih servisov,

– ne sme imeti lastniških deležev ali trajnih pogodbenih stikov s pravnimi osebami, ki so poslovno povezane z RTV Slovenija,

– ne sme biti poslanec državnega zbora ali funkcionar katere izmed političnih strank,

– ne sme biti pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in ne sme biti obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev,

– zoper njega ne sme biti vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.

Z aktom o notranji organizaciji se lahko določijo tudi dodani pogoji.

RTV Slovenija je pravno, organizacijsko, tehnično in finančno celovita ter enotna organizacija, ki je programsko, tehnološko in poslovno enotno upravljana ter vodena.

V okviru RTV Slovenija so organizirane te enote:

1) programsko-produkcijska enota Televizija Slovenija (PPE TVS) in znotraj nje organizacijska enota Televizijska produkcija (OE TVP),

2) programsko-produkcijska enota Radio Slovenija (PPE RS) in znotraj nje:

– organizacijska enota Radijska produkcija (OE-RAP),

3) programsko-produkcijska enota Multimedijski center (PPE MMC),

4) programsko-produkcijska enota Regionalni RTV-center Koper – Centro regionale RTV Koper – Capodistria (PPE-RC KP),

5) programsko-produkcijska enota Regionalni RTV-center Maribor s studiem za madžarski program v Lendavi – Magyar Műsorok Stúdiója, Lendva,

6) organizacijska enota Oddajniki in zveze (OE OZ),

7) organizacijska enota Glasbena produkcija (OE GP).

Nadaljnjo členitev notranje organizacije, način dela in poslovanja, število in delovno področje sodelavcev ter način organiziranja in delovanja programskih oddelkov in služb določi uprava z organizacijskim aktom.

V vsaki organizacijski celoti so dopustne največ štiri hierarhične ravni.

Programsko-produkcijska enota Televizija Slovenija ustvarja, pripravlja, oddaja in arhivira nacionalne televizijske programe skladno z zakonom in tem Statutom.

Strokovno-programske in produkcijske dejavnosti Televizije vodi in usklajuje direktor Televizije.

Uredniško-producentske enote vodijo odgovorni uredniki.

Uredništva vodijo uredniki uredništev.

Programske oddelke in službe za pripravo, izvedbo, predvajanje in arhiviranje televizijskih programov vodijo vodje teh oddelkov in služb.

Vodenje programske enote Televizija Slovenija deluje na podlagi organizacijske piramide. Vso odgovornost za delovanje ima njen direktor.

Za strokovno-programsko delo Televizije, ki se nanaša na narodnostna programa, sta pristojna pomočnika predsednika uprave za oba programa.

Uredniško-producentske enote v okviru programsko-produkcijske enote Televizija Slovenija so:

– uredniško-producentska enota Kulturno-umetniški program,

– uredniško-producentska enota Informativni program TV SLO, ki vključuje poseben nacionalni program, namenjen parlamentarnim vsebinam Državnega zbora Republike Slovenije in njegovih delovnih teles (parlamentarni program),

– uredniško-producentska enota Razvedrilni program,

– uredniško-producentska enota Športni program.

Ustvarjalna jedra za uresničevanje programskih ciljev programsko-produkcijske enote Televizija so uredništva.

Uredništva oziroma uredniki uredništev oblikujejo in predlagajo odgovornim urednikom programske projekte, ki so vsebinska, finančna in kadrovska podlaga za pripravo letnih programsko-produkcijskih načrtov PPE Televizija.

Uredništva se konstituirajo ali ukinjajo v funkcionalni povezavi s strokovnimi razlogi za sistemsko realizacijo ali opustitev specifičnih programskih vsebin.

O konstituiranju ali ukinitvi uredništva odloča direktor Televizije.

Programsko-produkcijska enota Radio Slovenija ustvarja, pripravlja, oddaja in arhivira nacionalne radijske programe skladno z zakonom in tem statutom.

Strokovno-programske in produkcijske dejavnosti Radia Slovenija vodi in usklajuje direktor Radia.

Uredniško-producentske enote vodijo odgovorni uredniki.

Uredništva vodijo uredniki uredništev.

Skupine za pripravo, izvedbo in predvajanje radijskih programov vodijo vodje teh skupin.

Vodenje programske enote Radio Slovenija deluje na podlagi organizacijske piramide. Vso odgovornost za delovanje ima njen direktor.

Za strokovno-programsko delo Radia, ki se nanaša na narodnostna programa, sta pristojna pomočnika predsednika uprave za oba programa.

Uredniško-producentske enote v okviru programsko-produkcijske enote Radio Slovenija so:

– uredniško-producentska enota Prvi program,

– uredniško-producentska enota Val 202,

– uredniško-producentska enota Program Ars.

Ustvarjalna jedra za uresničevanje programskih ciljev programsko-produkcijske enote Radio Slovenija so uredništva.

Uredništva oziroma uredniki uredništev oblikujejo in predlagajo odgovornim urednikom programske projekte, ki so vsebinska, finančna in kadrovska podlaga za pripravo letnih programsko-produkcijskih načrtov PPE Radio Slovenija.

Uredništva se konstituirajo ali ukinjajo v funkcionalni povezavi s strokovnimi razlogi za sistemsko realizacijo ali opustitev specifičnih programskih vsebin.

O konstituiranju ali ukinitvi uredništva odloča direktor Radia.

Programsko-produkcijska enota Multimedijski center ustvarja in oddaja multimedijske besedilne, slikovne, avdio- in videovsebine za nove medije.

Strokovno-programske in produkcijske dejavnosti Multimedijskega centra vodi in usklajuje direktor Digitalnih vsebin.

Uredniško-producentske enote vodijo odgovorni uredniki.

Uredništva vodijo uredniki uredništev.

Programska enota Multimedijski center podnaslavlja oddaje za ljudi z okvaro sluha.

Odgovorni urednik Uredništva za nove medije je pristojen tudi za vsebine na portalih, ki so namenjeni vsebinam o invalidih in vsebinam v tehnikah dostopnosti.

Oddelke in službe za pripravo, izvedbo in oddajanje multimedijskih vsebin ter storitev vodijo vodje teh oddelkov in služb.

Vodenje programske enote Multimedijski center deluje na podlagi organizacijske piramide. Vso odgovornost za delovanje ima njen direktor.

Za strokovno-programsko delo Multimedijskega centra, ki se nanaša na narodnostne vsebine, sta pristojna pomočnika predsednika uprave za narodnostna programa.

Uredniško-producentska enota v okviru programsko-produkcijske enote Multimedijski center je:

– Uredništvo za nove medije.

Ustvarjalna jedra za uresničevanje programskih ciljev programsko-produkcijske enote Multimedijskega centra so uredništva.

Uredništva oblikujejo in predlagajo odgovornim urednikom programske projekte, ki so vsebinska, finančna in kadrovska podlaga za pripravo letnih programsko-produkcijskih načrtov PPE Multimedijski center.

Uredništva se konstituirajo ali ukinjajo v funkcionalni povezavi s strokovnimi razlogi za sistemsko realizacijo ali opustitev specifičnih programskih vsebin.

O konstituiranju ali ukinitvi uredništva odloča direktor Digitalnih vsebin.

Regionalni RTV-center Koper – Capodistria ustvarja, pripravlja, oddaja in arhivira televizijski in radijski program v slovenščini, televizijski in radijski program za italijansko narodno skupnost, televizijski in radijski program za slovensko manjšino v Italiji ter pripravljata oddaje za nacionalne radijske in televizijske programe.

Organizacijske, kadrovske, finančne, vse poslovne in druge splošne zadeve vodita in usklajujeta vodja regionalnega centra in pomočnik predsednika uprave za Radio in Televizijo za avtohtono italijansko narodno skupnost – slednji v delu, ki se nanaša na narodnostni program.

Sredstva za regionalni RTV-center Koper – Capodistria dodeli uprava v okviru razreza celotnih sredstev oziroma prihodkov zavoda.

Radijske in televizijske programe, omenjene v prejšnjem členu, pripravljajo: uredništvi regionalnega radijskega oziroma televizijskega programa v slovenščini ter uredništvi radijskega in televizijskega programa za italijansko narodno skupnost v italijanskem jeziku.

Pripravo regionalnega radijskega in televizijskega programa v slovenščini ter televizijskega in radijskega programa za italijansko narodno skupnost v italijanščini vodijo in usklajujejo odgovorni uredniki teh programov. Odgovorna urednika radijskega in televizijskega programa za italijansko narodno skupnost delujeta skladno z navodili pomočnika predsednika uprave za narodnostni program.

Uredniško-producentske enote v okviru regionalnega RTV-centra Koper – Capodistria so:

– uredniško-producentska enota Televizijski program za italijansko narodno skupnost,

– uredniško-producentska enota Radijski program za italijansko narodno skupnost,

– uredniško-producentska enota Regionalni televizijski program,

– uredniško-producentska enota Regionalni radijski program.

Uredniško-producentske enote vodijo odgovorni uredniki.

Regionalni center Maribor s studiem za madžarski program v Lendavi ustvarja, pripravlja, oddaja in arhivira regionalni televizijski in radijski program, televizijski in radijski program za madžarsko narodno skupnost, televizijski in radijski program za slovensko manjšino v Avstriji in na Madžarskem ter pripravlja oddaje za nacionalne radijske in televizijske programe ter radijski program za tujo javnost.

Organizacijske, kadrovske, finančne, vse poslovne in druge splošne zadeve vodita in usklajujeta vodja regionalnega centra in pomočnik predsednika uprave za Radio in Televizijo za avtohtono madžarsko narodno skupnost – slednji v delu, ki se nanaša na narodnostni program.

Sredstva za Regionalni center Maribor dodeli uprava v okviru razreza celotnih sredstev oziroma prihodkov zavoda.

Sedež radijskega in televizijskega studia ter programskega vodstva za madžarsko narodno skupnost je v Lendavi.

Radijske in televizijske programe, opisane v prejšnjem členu, pripravljajo: uredništvi regionalnega radijskega oziroma televizijskega programa v slovenščini, uredništvi radijskega in televizijskega programa za madžarsko narodno skupnost v madžarskem jeziku ter uredništvo radijskega programa za tujo javnost.

Pripravo regionalnega televizijskega in radijskega programa v slovenščini, televizijskega in radijskega programa za madžarsko narodno skupnost v madžarščini in radijskega programa za tujo javnost vodijo in usklajujejo odgovorni uredniki teh programov.

Odgovorna urednika radijskega in televizijskega programa za madžarsko narodno skupnost delujeta skladno z navodili pomočnikov predsednika uprave za narodnostna programa.

Uredniško-producentske enote v okviru regionalnega RTV-centra Maribor so:

– uredniško-producentska enota Televizijski program za madžarsko narodno skupnost,

– uredniško-producentska enota Radijski program za madžarsko narodno skupnost,

– uredniško-producentska enota Regionalni televizijski program,

– uredniško-producentska enota Regionalni radijski program,

– uredniško-producentska enota Uredništvo radijskega programa za tujo javnost.

Uredniško-producentske enote vodijo odgovorni uredniki.

Radijska in televizijska produkcija sta posebni organizacijski enoti, ki zagotavljata tehnične storitve, produkcijo, poprodukcijo in predvajanja radijskih in televizijskih programov skladno s potrebami programsko-produkcijskih enot Radia Slovenija oziroma Televizije Slovenija.

Vodji organizacijskih enot Radijska in Televizijska produkcija imenuje uprava na predlog direktorja Radia oziroma Televizije.

Vodji organizacijskih enot Radijska in Televizijska produkcija sta izvedbeno, organizacijsko in disciplinsko neposredno odgovorna direktorju Radia oziroma direktorju Televizije.

S prostimi produkcijskimi zmogljivostmi lahko Radijska in Televizijska produkcija opravljata storitve tudi za druge enote v zavodu ali druge naročnike.

Lastne produkcijske zmogljivosti se znotraj programsko-produkcijskega načrta uporabljajo prednostno.

Obseg dela za produkcijo radijskih in televizijskih programov je opredeljen z letnim programsko-produkcijskim načrtom, izvršuje pa se na podlagi posameznih naročil oziroma letnih pogodb.

Storitve produkcijskih enot se obračunavajo na podlagi naročil in opravljenega obsega dela skladno s ceniki, ki jih določi uprava.

Pri opravljanju svoje dejavnosti morata Radijska in Televizijska produkcija zagotavljati tehnično kakovost ustvarjenih in predvajanih programov skladno z veljavnimi hišnimi in mednarodnimi standardi, normativi in priporočili.

Organizacijska enota Oddajniki in zveze kot operater komunikacij in multipleksov izvaja javno službo in tržne dejavnosti z analogno in digitalno tehnologijo.

RTV-omrežje je del radiodifuznega sistema in premoženja, ki ga upravlja RTV Slovenija.

Javna služba obsega:

– oddajanje, izmenjavo in prenos televizijskih, radijskih in multimedijskih programov RTV Slovenija,

– zagotavljanje prostora in souporabo antenskih sistemov, če je to tehnično izvedljivo, za oddajanje televizijskih in radijskih programov posebnega pomena z njihovimi napravami na oddajnih točkah RTV Slovenija organizacijske enote Oddajniki in zveze,

– zagotavljanje vidnosti in slišnosti programov RTV Slovenija na območjih v zamejstvu, kjer živi slovenska narodna skupnost, skladno z meddržavnimi pogodbami,

– zagotavljanje prostora in souporabo antenskih sistemov, če je to tehnično izvedljivo, za oddajanje programov posebnega pomena za pokrivanje območij v zamejstvu, kjer živi slovenska narodna skupnost, skladno z meddržavnimi pogodbami, z njihovimi napravami na oddajnih točkah RTV Slovenija organizacijske enote Oddajniki in zveze.

Tržne dejavnosti obsegajo:

– operaterstvo komunikacij in multipleksov, tehnične in komunikacijske storitve, ki niso sestavni del javne službe,

– dajanje oddajne infrastrukture ter drugih nepremičnin in premičnin v najem.

Poslovanje organizacijske enote Oddajniki in zveze mora biti organizirano transparentno, tako da onemogoča spopad interesov med javno službo in tržnimi dejavnostmi. Organizacijska enota Oddajniki in zveze ima svojo računovodsko evidenco, ki omogoča pregled prihodkov in odhodkov za javno službo in tržne dejavnosti. Sredstva za izvajanje tržnih dejavnosti, ki jih enota OE Oddajniki in zveze samostojno upravlja, morajo biti zagotovljena v letnem programsko-poslovnem načrtu.

V sklopu te enote delujejo:

– Simfonični orkester RTV Slovenija in Big Band RTV Slovenija lahko kot skupna glasbena divizija,

– Komorni zbor RTV Slovenija,

– Mladinski in otroški pevski zbor RTV Slovenija.

Programske vsebine organizacijske enote Glasbena produkcija so namenjene tako radijskim kot televizijskim programom.

Organizacijska enota glasbeni programi in glasbena produkcija z orkestroma in zborovskimi ansambli po naročilu programskih uredništev Radia, Televizije in Multimedijskega centra realizira glasbene programe za arhivske posnetke, koncertne programe in druga naročila uredništev. Vodja Organizacijske enote Glasbena produkcija pred sprejetjem programsko-produkcijskega načrta uskladi program glasbenih sestavov z direktorjem Radia, direktorjem Televizije in direktorjem Digitalnih vsebin.

Produkcijska razmerja med programsko-produkcijskimi enotami Radia, Televizije in Multimedijskega centra ter organizacijsko enoto Glasbena produkcija temeljijo na skupnih letnih programsko-produkcijskih načrtih in na neposrednih internih pogodbenih naročilih.

Organizacijsko enoto Glasbena produkcija vodi vodja organizacijske enote, ki ga imenuje in razrešuje uprava.

Vodja organizacijske enote Glasbena produkcija skrbi za letni glasbenoprodukcijski spored, za koncertne programe ter za umetniško raven ansamblov in zborov.

Vodja organizacijske enote Glasbena produkcija je neposredno podrejen in odgovoren upravi.

Mandat vodje organizacijske enote Glasbena produkcija je štiri leta in je vezan na mandat predsednika uprave, kar pomeni, da ob morebitni razrešitvi predsednika uprave nadaljuje svoje delo do imenovanja vodje organizacijske enote s polnim mandatom kot vršilec dolžnosti z vsemi dotedanjimi pristojnostmi.

Vodjo organizacijske enote Glasbena produkcija razrešuje uprava, razrešen pa je ob enakih pogojih, kot veljajo po tem statutu za vse vodilne oziroma vodstvene delavce zavoda.

Poslovanje RTV Slovenija je javno.

Letno poročilo se objavi na spletnih straneh RTV Slovenija.

Vlada Republike Slovenije in organi upravljanja morajo prejeti izvod letnega poročila z obrazložitvijo.

Letno poročilo mora vsebovati tudi razčlenitev stroškov produkcije programov po posameznih programskih sklopih oziroma vsebinah.

Sklepi in stališča sveta ter njegovih delovnih teles se javno objavijo.

Velja, da je z objavo v internem glasilu Informator in z objavo besedila internega glasila Informator na internem spletu RTV Slovenije zagotovljena javnost objave.

Delovanje in poslovanje RTV Slovenija je javno, zato se posamezen akt ali pogodba razglasi za tajno le z vednostjo in soglasjem sveta.

Splošni akti RTV Slovenija so pravilniki, poslovniki ter organizacijski in drugi akti, s katerimi se urejajo druga razmerja, ki so pomembna za upravljanje in poslovanje RTV Slovenija.

S splošnimi akti RTV Slovenija ureja vsa razmerja, ki niso dovolj podrobno urejena z zakoni, statutom ali kolektivnimi pogodbami, predvsem pa:

– delovna razmerja in sistemizacijo delovnih mest,

– disciplinsko, odškodninsko odgovornost in nagrajevanje zaposlenih,

– avtorska in izvajalska razmerja,

– socialni status zaposlenih (stanovanjski standard, letovanje, izobraževanje, pomoč itn.),

– osnove in merila za vrednotenje dela,

– finančno poslovanje,

– organizacijske predpise o načinu in metodah dela.

Predloge splošnih aktov pripravi in sprejme uprava ob sodelovanju sveta delavcev in po predhodnem mnenju sindikata.

Splošni akti morajo biti usmerjeni v optimizacijo dela in poslovanja.

Kolektivne pogodbe, ki neposredno urejajo pravice in obveznosti zaposlenih v RTV Slovenija v celoti oziroma za posamezna poklicna področja, v imenu ustanovitelja oziroma delodajalca podpisuje uprava.

Programi, ki jih pripravlja in oddaja RTV Slovenija, so financirani iz plačil prispevka za programe RTV Slovenija, s sredstvi državnega proračuna in sredstvi, pridobljenimi iz naslova tržnih dejavnosti.

Prihodki RTV Slovenija se za radijske in televizijske programe ter multimedijske vsebine in druge namene razporejajo na podlagi usklajenega letnega programsko-produkcijskega načrta.

Razrez sredstev in razmerja med posameznimi organizacijskimi enotami in programi določa uprava na podlagi letnih programsko-produkcijskih načrtov ali po dvanajstinah, če načrt ni sprejet, ter skladno s prednostnimi nalogami.

RTV Slovenija samostojno razpolaga s sredstvi, ki jih ima v upravljanju. RTV Slovenija financira investicije iz lastnih sredstev, katerih vir je tudi prodaja premoženja, od katerega se kupnina nakaže na račun javnega zavoda RTV Slovenija.

RTV Slovenija mora zagotoviti, da je poslovanje v tržnih dejavnostih organizirano ločeno od javne službe.

Prispevek za programe RTV Slovenija, sredstva iz državnega proračuna ter druga javna sredstva in prihodki iz naslova opravljanja javne službe je mogoče porabiti le za opravljanje javne službe, ki je določena v zakonu.

Prihodke iz naslova tržnih dejavnosti je mogoče porabiti za sofinanciranje javne službe, nagrajevanje ali ohranjanje in širitev tržnih dejavnosti, vendar le na področjih, ki jih določa zakon.

Presežki prihodkov nad odhodki, ki jih ustvari RTV Slovenija z dejavnostjo Oddajnikov in zvez in s tržnimi storitvami, so namenjeni za upravljanje in razvoj radijskih, televizijskih in multimedijskih dejavnosti RTV Slovenija.

RTV Slovenija finančno posluje prek računov, ki so vključeni v sistem enotnega zakladniškega računa države in občin.

RTV Slovenija pripravi letno poročilo in trimesečna poročila o poslovanju.

Finančno poslovanje programsko-produkcijskih in organizacijskih enot se med letom in ob koncu leta ugotavlja z izkazi prihodkov in odhodkov.

Finančno poslovanje RTV Slovenija je javno. RTV Slovenija objavi letno poročilo na spletnih straneh RTV Slovenija.

Uprava posreduje letno poročilo in trimesečna poročila o poslovanju svetu in finančnemu odboru.

Temeljni vsebinski element v organizaciji dela in poslovanja je programsko-produkcijski načrt, ki obsega štiri pomembne dele, in sicer:

– pripravo programsko-produkcijskega načrta,

– sprejetje programsko-produkcijskega načrta,

– realizacijo oziroma uresničevanje programsko-produkcijskega načrta,

– nadzor nad realizacijo programsko-produkcijskega načrta.

Priprava in uresničevanje programsko-produkcijskega načrta sta za racionalno in varčno poslovanje zavoda najpomembnejša elementa.

Za pravočasno pripravo in dosledno realizacijo tega načrta so odgovorni ti delavci zavoda:

– predsednik uprave in člani uprave,

– direktor Radia, direktor Televizije in direktor Digitalnih vsebin,

– pomočnika predsednika uprave za Radio in Televizijo za avtohtono italijansko in madžarsko narodno skupnost,

– odgovorni uredniki programov,

– pomočniki uprave, pomočniki direktorjev, vodji regionalnih centrov, vodje organizacijskih enot in vodje služb.

Uprava skupaj z direktorji Radia, Televizije in Digitalnih vsebin ter pomočnikoma predsednika uprave za Radio in Televizijo za avtohtono italijansko in madžarsko narodno skupnost pripravi programske standarde in programske zasnove.

Direktorji Radia, Televizije in Digitalnih vsebin ter pomočnika predsednika uprave za Radio in Televizijo za avtohtono italijansko in madžarsko narodno skupnost skupaj z odgovornimi uredniki programov pripravijo programske sheme. Soglasje k njim da uprava po predhodnem mnenju uredništev.

Direktorji Radia, Televizije in Digitalnih vsebin ter pomočnika predsednika uprave za Radio in Televizijo za avtohtono italijansko in madžarsko narodno skupnost skupaj z odgovornimi uredniki programov pripravijo programske vsebine za posamezna časovna okna programskih shem ter letno dinamiko produkcije posameznih programskih vsebin.

Ko uprava sprejme programske sheme in programske vsebine za posamezna časovna okna, je osnutek programsko-produkcijskega načrta pripravljen za ovrednotenje po finančnih, kadrovskih in tehnološko-produkcijskih parametrih. Za ovrednotenje so odgovorni producenti in uredniki posameznih programskih vsebin.

Programsko-produkcijski načrt se uskladi po finančnih, kadrovskih in tehnološko-produkcijskih merilih, za kar so odgovorni direktor Radia, direktor Televizije, direktor Digitalnih vsebin in vodji regionalnih centrov.

Usklajeni predlog programsko-produkcijskega načrta za prihodnje leto uprava predloži v potrditev svetu najpozneje do zadnjega dne v mesecu novembru tekočega leta.

Svet na predlog uprave sprejme programsko-produkcijski načrt, ki je usklajen s finančnimi možnostmi zavoda, kadrovskimi in tehnološko-produkcijskimi zmogljivostmi in sprejetimi programskimi shemami, standardi in zasnovami.

Usklajeni programsko-produkcijski načrt za prihodnje leto mora svet sprejeti najpozneje do zadnjega dne v mesecu decembru tekočega leta.

Programsko-produkcijski načrt mora biti uresničen v celoti v obsegu dodeljenih finančnih sredstev ter kadrovskih in tehnoloških zmogljivosti.

Za pripravo finančnega plana uprava razdeli kvoto finančnih sredstev enotam. Kvota je namenjena pokrivanju programskih stroškov, stroškov dela, amortizacije in vseh preostalih stroškov, ki nastajajo oziroma se planirajo v enoti. Direktorji Radia, Televizije oziroma Digitalnih vsebin ter vodji regionalnih centrov razdelijo dodeljene kvote po uredništvih. Odgovorni uredniki so odgovorni za celotne stroške uredništva.

Enake pravice in obveznosti, kot so v tem členu določene za direktorja Radia, direktorja Televizije oziroma direktorja Digitalnih vsebin, veljajo tudi za pomočnika predsednika uprave za Radio in Televizijo za avtohtono italijansko in madžarsko narodno skupnost.

Po dodelitvi pravice do razpolaganja s temi sredstvi odgovorni uredniki programov določijo nadaljnjo delitev na sredstva, potrebna za nakup tuje produkcije (programske pravice), ter sredstva, ki so po Zakonu o RTV Slovenija namenjena odkupu slovenskih avdiovizualnih del neodvisnih producentov.

Producenti so odgovorni za gospodarno in varčno uporabo dodeljenih sredstev in zneska ne smejo prekoračiti.

Producenti za uresničitev posameznih projektov in oddaj sodelujejo z uredniki posameznih programskih vsebin in vodji organizacijskih enot radijske oziroma televizijske produkcije.

O racionalni porabi finančnih sredstev, namenjenih uresničitvi programsko-produkcijskega načrta, uprava vsako četrtletje v pisni obliki poroča finančnemu odboru.

Od uveljavitve tega statuta opravljajo vodje regionalnih centrov in vodje organizacijskih enot delo kot vršilci dolžnosti, in sicer do imenovanja vodij regionalnih centrov in vodij organizacijskih enot s polnim mandatom. Uprava mora imenovati vodje regionalnih centrov in vodje organizacijskih enot s polnim mandatom najpozneje v treh mesecih od uveljavitve tega statuta.

Z dnem uveljavitve tega statuta se ukine uredniško-producentska enota Informativni program drugega programa TV SLO v PPE Televizija Slovenija.

Dozdajšnji odgovorni urednik Informativnega programa prvega programa Televizije Slovenija nadaljuje mandat kot odgovorni urednik Informativnega programa Televizije Slovenija.

Uprava je dolžna organiziranost RTV Slovenija uskladiti s temi spremembami v šestih mesecih od njihove uveljavitve.

Uprava je dolžna splošne akte zavoda uskladiti s temi spremembami v dvanajstih mesecih od njihove uveljavitve.

Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut javnega zavoda Radiotelevizija Slovenija (Uradni list RS, št. 106/06, 9/12, 55/14, 34/15, 3/17 in 92/22).

Statut začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Uradni list RS, št. 23/2024 z dne 19. 3. 2024

699. Statut javnega zavoda Radiotelevizija Slovenija, stran 1752.