Na podlagi četrtega odstavka 20. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 130/22 in 18/23 – ZDU-1O) Vlada Republike Slovenije izdaja
o uporabi javnih sredstev za gradnjo visokozmogljivih fiksnih širokopasovnih omrežij oziroma nadgradnjo obstoječih fiksnih omrežij, gradnjo mobilnih omrežij 5G, gradnjo zalednih omrežij in za spodbujanje povezljivosti
Ta uredba določa pogoje za uporabo javnih sredstev za gradnjo visokozmogljivih fiksnih širokopasovnih omrežij oziroma nadgradnjo obstoječih fiksnih omrežij, gradnjo mobilnih omrežij 5G, gradnjo zalednih omrežij in za spodbujanje povezljivosti v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2012, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2023/1315 z dne 23. junija 2023 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe ter Uredbe (EU) 2022/2473 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 167 z dne 30. 6. 2023, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 651/2014/EU).
(1) Izrazi, uporabljani v tej uredbi, pomenijo:
– sofinancer je državni organ ali organ samoupravne lokalne skupnosti, ki dodeljuje javna sredstva,
– gospodinjstvo je stanovanjska enota, to je del stavbe, v kateri je prijavljeno stalno ali začasno prebivališče.
(2) Izrazi »dostopovno omrežje«, »fizična razvezava«, »koridor 5G«, »prostori s priključkom«, »razmere največje obremenjenosti«, »spodbujevalci socialno-ekonomskega razvoja«, »širokopasovna infrastruktura«, »veleprodajni dostop«, »vod« in »zaledno omrežje« v tej uredbi imajo enak pomen, kot ga določa Uredba 651/2014/EU.
(1) Ta uredba se uporablja za uporabo javnih sredstev:
– za gradnjo visokozmogljivih fiksnih širokopasovnih omrežij oziroma nadgradnjo obstoječih fiksnih omrežij, ki ne presega 100 milijonov eurov skupnih stroškov na projekt, dodeljenih v obliki nepovratnih sredstev,
– za gradnjo mobilnih omrežij 5G, ki ne presega 100 milijonov eurov skupnih stroškov na projekt, dodeljenih v obliki nepovratnih sredstev,
– za gradnjo zalednih omrežij, ki ne presega 100 milijonov eurov skupnih stroškov na projekt, dodeljenih v obliki nepovratnih sredstev,
– za pomoč v obliki shem bonov za povezljivost, ki v obdobju 24 mesecev v skupni vrednosti na ravni celotne države ne presega 50 milijonov eurov javnih sredstev.
(2) Za uporabo javnih sredstev za projekte, katerih skupna vrednost presega zneske iz prejšnjega odstavka, je potrebna priglasitev Evropski komisiji.
1. Gradnja visokozmogljivih fiksnih širokopasovnih omrežij
(upravičeni stroški in naložbe)
(1) Upravičeni stroški javnega sofinanciranja gradnje visokozmogljivih fiksnih širokopasovnih omrežij oziroma nadgradnje obstoječih fiksnih omrežij so lahko vsi stroški gradnje, ki so povezani z gradnjo fiksnega širokopasovnega omrežja oziroma nadgradnjo obstoječih fiksnih omrežij za povezavo gospodinjstev in spodbujevalcev socialno-ekonomskega razvoja. Upravičeni stroški so tudi stroški najema ter nakupa obstoječe infrastrukture in omrežij. Strošek najema in neodtujljive, neomejene in nepreklicne pravice do uporabe (IRU) obstoječe infrastrukture in omrežij za obdobje največ 20 let postane upravičen strošek s predložitvijo dokazila operaterja o plačilu takšnega stroška.
(2) Za upravičene stroške iz prejšnjega odstavka se štejejo tudi stroški, ki nastanejo pri gradnji omrežja z lastnimi sredstvi in zaposlenimi.
(3) Stroški se ne smejo dvojno financirati iz različnih virov javnih sredstev.
(4) Kot upravičena naložba se šteje gradnja visokozmogljivih fiksnih širokopasovnih omrežij oziroma nadgradnja obstoječih fiksnih omrežij za omogočanje širokopasovnega dostopa gospodinjstev in spodbujevalcev socialno-ekonomskega razvoja na območjih, na katerih ni omrežja, ki bi zagotavljalo hitrost prenosa najmanj 100 Mb/s v razmerah največje obremenjenosti (mejna hitrost) v smeri proti uporabniku, in zanje na podlagi poizvedovanja po tržnem interesu v skladu z 19. členom Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 130/22 in 18/23 – ZDU-1O; v nadaljnjem besedilu: zakon) ni bil izkazan tržni interes za gradnjo v treh letih od objave načrtovanega ukrepa.
(5) Območja, na katerih je vsaj eno omrežje, ki ga je mogoče nadgraditi, da se zagotovi hitrost prenosa vsaj 1 Gb/s v razmerah največje obremenjenosti, niso upravičena do sofinanciranja naložbe iz prejšnjega odstavka. Omrežje se šteje za nadgradljivo za zagotavljanje hitrosti prenosa vsaj 1 Gb/s v razmerah največje obremenjenosti, če lahko to hitrost zagotovi na podlagi omejene naložbe, kot je nadgradnja aktivne opreme, in brez znatnih naložb v širokopasovno infrastrukturo.
(6) Ukrep, ki je predmet javnega sofinanciranja, mora prinesti znatno izboljšanje (veliko spremembo) v primerjavi z obstoječimi omrežji ali načrtovanimi omrežji, za katera je bil izkazan tržni interes za gradnjo v skladu z 19. členom zakona. Načrtovana omrežja, za katera je bil izkazan tržni interes, se upoštevajo pri oceni velike spremembe le, če bi na ciljnih območjih po preteku treh let sama zagotavljala podobno zmogljivost kot omrežja, ki bodo sofinancirana z javnimi sredstvi. Za veliko spremembo se šteje, če se na podlagi sofinanciranega ukrepa izvede znatna nova naložba v širokopasovno omrežje in če sofinancirano omrežje omogoči znatne nove zmogljivosti na trgu v smislu razpoložljivosti, zmogljivosti, hitrosti in konkurenčnosti širokopasovnih storitev v primerjavi z obstoječimi omrežji ali omrežji, za gradnjo katerih je bil izkazan tržni interes. Navedene znatne nove zmogljivosti pomenijo, da omrežje, ki bo sofinancirano z javnimi sredstvi, v vsakem primeru zagotovi vsaj potrojitev hitrosti prenosa v razmerah največje obremenjenosti (mejna hitrost) v smeri proti uporabniku v primerjavi z obstoječimi omrežji ali načrtovanimi omrežji, glede katerih je bil izveden postopek poizvedovanja po tržnem interesu. Vrednost dela naložbe za širokopasovno infrastrukturo mora zajemati več kot 70 odstotkov vrednosti celotne naložbe.
(pogoji za dodelitev javnih sredstev)
(1) Javna sredstva za gradnjo visokozmogljivih fiksnih širokopasovnih omrežij oziroma nadgradnjo obstoječih fiksnih omrežij za omogočanje širokopasovnega dostopa gospodinjstev in spodbujevalcev socialno ekonomskega razvoja se lahko dodelijo le, kadar so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:
1. kjer je iz zadnjega geografskega pregleda o dosegu širokopasovnih omrežij iz prvega odstavka 18. člena zakona razvidno, da na določenem območju Republike Slovenije ni fiksnega omrežja, ki bi lahko zanesljivo zagotavljalo hitrosti prenosa proti uporabniku najmanj 100 Mb/s,
2. za gradnjo takih omrežij v treh letih od objave načrtovanega ukrepa pomoči ni izkazan tržni interes na podlagi poizvedovanja po tržnem interesu v skladu z 19. členom zakona,
3. omrežja se morajo načrtovati in graditi kot odprta komunikacijska omrežja, do katerih pod enakimi pogoji lahko dostopajo vsi operaterji ne glede na morebitno spremembo lastništva, vodenja ali upravljanja sofinanciranega omrežja, pri čemer:
– sofinancirano omrežje omogoča veleprodajni dostop pod poštenimi in nediskriminacijskimi pogoji, vključno s fizično razvezavo oziroma namesto te z virtualno razvezavo, če Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija) določen proizvod virtualnega dostopa z odločbo iz 148. člena zakona določi za enakovrednega fizični razvezavi,
– se aktivni veleprodajni dostop odobri za najmanj deset let od začetka obratovanja omrežja,
– se veleprodajni dostop do širokopasovne infrastrukture odobri za življenjsko dobo zadevnih elementov,
– se dostop, ki temelji na virtualni razvezavi, odobri za obdobje, ki je enako življenjski dobi infrastrukture, za katero je virtualna razvezava nadomestek,
– sofinancirano omrežje zagotavlja dostop vsaj trem prosilcem za dostop in jim vsem skupaj zagotovi vsaj 50 odstotkov zmogljivosti tega omrežja,
– enaki pogoji veleprodajnega dostopa veljajo za celotno sofinancirano omrežje, vključno z deli omrežja, kjer se uporabljajo obstoječe infrastrukture,
– se veleprodajni dostop odobri tudi za dele omrežja, ki niso sofinancirani iz javnih sredstev ali ki jih upravičenec ni vzpostavil, na primer z odobritvijo dostopa do aktivne opreme, tudi če se financira samo širokopasovna infrastruktura.
(2) Sofinancer upošteva naslednje podatke iz zadnjega geografskega pregleda iz 1. točke prejšnjega odstavka:
– pri izključno fiksnih omrežjih na ravni naslova na podlagi podatkov o prostorih s priključkom,
– pri fiksnih brezžičnih širokopasovnih dostopovnih omrežjih na ravni naslova na podlagi podatkov o prostorih s priključkom ali na podlagi mreže odsekov velikosti največ 100 × 100 metrov.
(3) Kadar gradnja omrežja vključuje hkrati gradnjo dostopovnega omrežja in omejeno gradnjo pomožnega zalednega omrežja, potrebnega za delovanje dostopovnega omrežja, se v okviru zadnjega geografskega pregleda iz 1. točke prvega odstavka tega člena ne zajamejo podatki o zalednih omrežjih.
2. Gradnja mobilnih omrežij 5G
(upravičeni stroški in naložbe)
(1) Upravičeni stroški javnega sofinanciranja so lahko vsi stroški gradnje pasivnih in aktivnih elementov mobilnega omrežja 5G. Upravičeni stroški so tudi stroški najema ter nakupa obstoječe infrastrukture in omrežij. Strošek najema in neodtujljive, neomejene in nepreklicne pravice do uporabe (IRU) obstoječe infrastrukture in omrežij za obdobje največ 20 let postane upravičen strošek s predložitvijo dokazila operaterja o plačilu takšnega stroška.
(2) Za upravičene stroške iz prejšnjega odstavka se štejejo tudi stroški, ki nastanejo pri gradnji omrežja z lastnimi sredstvi in zaposlenimi.
(3) Stroški se ne smejo dvojno financirati iz različnih virov javnih sredstev.
(4) Upravičena je naložba v omrežja 5G na območjih, na katerih mobilna omrežja 4G in 5G ne obstajajo in na katerih na podlagi poizvedovanja po tržnem interesu v skladu z 19. členom zakona ni bil izkazan tržni interes za gradnjo mobilnih omrežij 4G ali 5G v naslednjih treh letih.
(5) Ukrep, ki je predmet javnega sofinanciranja, mora prinesti znatno izboljšanje (veliko spremembo) v primerjavi z obstoječimi mobilnimi omrežji ali načrtovanimi mobilnimi omrežji, za katera je bil izkazan tržni interes za gradnjo v skladu z 19. členom zakona. Načrtovana omrežja, za katera je bil izkazan tržni interes, se upoštevajo pri oceni velike spremembe le, če bi na ciljnih območjih po preteku treh let sama zagotavljala podobno zmogljivost kot mobilna omrežja, ki bodo sofinancirana z javnimi sredstvi. Za veliko spremembo se šteje, če se na podlagi sofinanciranega ukrepa izvede znatna nova naložba v mobilno omrežje 5G in če sofinancirano omrežje omogoči znatne nove zmogljivosti na trgu v smislu razpoložljivosti, zmogljivosti, hitrosti in konkurenčnosti mobilnih storitev v primerjavi z obstoječimi mobilnimi omrežji ali mobilnimi omrežji, za gradnjo katerih je bil izkazan tržni interes. Navedene znatne nove zmogljivosti pomenijo, da mobilno omrežje, ki bo sofinancirano z javnimi sredstvi, v vsakem primeru zagotovi pokrivanje območja, na katerem bo možna vsaj potrojitev hitrosti prenosa v smeri proti uporabniku v primerjavi z obstoječimi omrežji ali načrtovanimi omrežji, glede katerih je bil izveden postopek poizvedovanja po tržnem interesu. Potrojitev hitrosti prenosa se lahko doseže z uporabo vseh razpoložljivih radijskih frekvenc, vrednost dela naložbe za širokopasovno infrastrukturo pa mora zajemati več kot 50 odstotkov vrednosti celotne naložbe.
(6) Naložb v gradnjo mobilnih omrežij 5G po tej uredbi operaterji ne morejo uveljavljati kot izpolnjevanje obveznosti glede pokritosti, ki izhajajo iz pogojev iz odločb o dodelitvi radijskih frekvenc.
(pogoji za dodelitev javnih sredstev)
(1) Javna sredstva za gradnjo mobilnih omrežij 5G se lahko dodelijo le, kadar so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:
1. kjer je iz zadnjega geografskega pregleda o dosegu mobilnih širokopasovnih omrežij iz prvega odstavka 18. člena zakona razvidno, da na določenem območju Republike Slovenije ni omrežja, ki bi lahko zanesljivo zagotavljalo hitrosti prenosa proti uporabniku najmanj 100 Mb/s,
2. za gradnjo takih omrežij v treh letih od objave načrtovanega ukrepa pomoči ni izkazan tržni interes na podlagi poizvedovanja po tržnem interesu v skladu z 19. členom zakona,
3. omrežja se morajo načrtovati in graditi tako, da bodo dostopna za vse operaterje pod enakimi pogoji ne glede na morebitno spremembo lastništva, vodenja ali upravljanja sofinanciranega omrežja, pri čemer:
– sofinancirano omrežje omogoča veleprodajni dostop pod poštenimi in nediskriminatornimi pogoji,
– se aktivni veleprodajni dostop odobri za najmanj deset let od začetka obratovanja omrežja,
– se veleprodajni dostop do širokopasovne infrastrukture odobri za življenjsko dobo zadevnih elementov,
– so vodi, za katerih gradnjo se dodeli pomoč, dovolj veliki; to pomeni, da se vodi dvojne zmogljivosti načrtujejo in gradijo tako, da se lahko 50 odstotkov od teh uporablja za druge operaterje mobilnih omrežij,
– so stebri in antenski stolpi, za katerih gradnjo se dodeli pomoč, dovolj veliki; to pomeni, da se načrtujejo in gradijo z dovolj veliko zmogljivostjo in nosilnostjo tako, da omogočajo njihovo uporabo vsem obstoječim operaterjem mobilnih omrežij,
– enaki pogoji veleprodajnega dostopa veljajo za celotno omrežje, tudi za dele omrežja, na katerih se uporabljajo obstoječe infrastrukture,
– se veleprodajni dostop odobri tudi za dele omrežja, ki niso sofinancirani iz javnih sredstev ali ki jih upravičenec do pomoči morda ni vzpostavil, na primer z odobritvijo dostopa do aktivne opreme, tudi če se financira samo širokopasovna infrastruktura.
(2) Sofinancer upošteva podatke iz 1. točke prejšnjega odstavka na podlagi mreže odsekov velikosti največ 100 × 100 metrov.
(3) Kadar gradnja omrežja hkrati vključuje gradnjo dostopovnega omrežja in omejeno gradnjo pomožnega zalednega omrežja, potrebnega za delovanje dostopovnega omrežja, ločeno kartiranje zalednih omrežij ni potrebno.
3. Gradnja zalednih omrežij
(upravičeni stroški in naložbe)
(1) Upravičeni stroški javnega sofinanciranja gradnje zalednih omrežij so lahko vsi stroški gradnje zalednega omrežja. Upravičeni stroški so tudi stroški najema ter nakupa obstoječe infrastrukture in omrežij. Strošek najema in neodtujljive, neomejene in nepreklicne pravice do uporabe (IRU) obstoječe infrastrukture in omrežij za obdobje največ 20 let postane upravičen strošek s predložitvijo dokazila operaterja o plačilu takšnega stroška.
(2) Za upravičene stroške iz prejšnjega odstavka se štejejo tudi stroški, ki nastanejo pri gradnji omrežja z lastnimi sredstvi in zaposlenimi.
(3) Stroški se ne smejo dvojno financirati iz različnih virov javnih sredstev.
(4) Upravičena je naložba v zaledno omrežje, ki se zgradi na območjih, na katerih ne obstaja zaledno omrežje zadostnih zmogljivosti na podlagi tehnologije optičnih vlaken ali drugih tehnologij, ki bi lahko zagotavljale enako raven učinkovitosti in zanesljivosti kot optična vlakna, in na katerih na podlagi poizvedovanja po tržnem interesu v skladu z 19. členom zakona ni bil izkazan tržni interes za gradnjo zalednih omrežij.
(5) Ukrep, ki je predmet javnega sofinanciranja, mora prinesti znatno izboljšanje (veliko spremembo) v primerjavi z obstoječimi zalednimi omrežji ali načrtovanimi zalednimi omrežji, za katere je bil izkazan tržni interes za gradnjo v skladu z 19. členom zakona. Načrtovana omrežja, za katera je bil izkazan tržni interes, se upoštevajo pri oceni velike spremembe le, če bi na ciljnih območjih po preteku treh let sama zagotavljala podobno zmogljivost kot omrežja, ki bodo sofinancirana z javnimi sredstvi. Za veliko spremembo se šteje, če se na podlagi sofinanciranega ukrepa izvede znatna nova naložba v zaledno omrežje in če sofinancirano omrežje temelji na tehnologiji optičnih vlaken ali na drugih tehnologijah, ki lahko zagotavljajo enako raven učinkovitosti kot optična vlakna, v nasprotju z obstoječimi zalednimi omrežji ali zalednimi omrežji, za katera je bil izkazan tržni interes. Vrednost dela naložbe za širokopasovno infrastrukturo zalednega omrežja mora zajemati več kot 70 odstotkov vrednosti celotne naložbe.
(pogoji za dodelitev javnih sredstev)
Javna sredstva za gradnjo zalednih omrežij se lahko dodelijo le, kadar so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:
1. kjer je iz zadnjega geografskega pregleda o dosegu širokopasovnih omrežij iz prvega odstavka 18. člena zakona razvidno, da na določenem območju Republike Slovenije ni zalednega omrežja zadostnih zmogljivosti na podlagi tehnologije optičnih vlaken ali drugih tehnologij, ki bi lahko zagotavljale enako raven učinkovitosti in zanesljivosti kot optična vlakna,
2. za gradnjo takih omrežij v treh letih od objave načrtovanega ukrepa pomoči ni izkazan tržni interes na podlagi poizvedovanja po tržnem interesu v skladu z 19. členom zakona,
3. omrežja se morajo načrtovati in graditi kot odprta komunikacijska omrežja, do katerih pod enakimi pogoji lahko dostopajo vsi operaterji ne glede na morebitno spremembo lastništva, vodenja ali upravljanja sofinanciranega omrežja, pri čemer:
– sofinancirano omrežje omogoča veleprodajni dostop pod poštenimi in nediskriminatornimi pogoji,
– se aktivni veleprodajni dostop odobri za najmanj deset let od začetka obratovanja omrežja,
– se veleprodajni dostop do širokopasovne infrastrukture odobri za življenjsko dobo zadevnih elementov,
– sofinancirano zaledno omrežje prosilcem za dostop zagotovi vsaj 50 odstotkov celotnih razpoložljivih zmogljivosti tega omrežja,
– enaki pogoji dostopa veljajo za celotno sofinancirano omrežje, vključno z deli omrežja, kjer se uporabljajo obstoječe infrastrukture,
– se veleprodajni dostop odobri tudi za dele omrežja, ki niso sofinancirani iz javnih sredstev ali ki jih upravičenec do pomoči morda ni vzpostavil, na primer z odobritvijo dostopa do aktivne opreme, tudi če se financira samo širokopasovna infrastruktura.
4. Skupne določbe
(1) Pred izvedbo postopka iz 11. člena te uredbe sofinancer na svojih spletnih straneh objavi informacijo glede glavnih značilnosti načrtovanega ukrepa, s katerim se dodeljujejo javna sredstva, in seznam geografskih ciljnih območij, opredeljenih na podlagi zadnjega geografskega pregleda o dosegu širokopasovnih omrežij iz 18. člena zakona in na podlagi izvedenega postopka poizvedovanja po tržnem interesu v skladu z 19. členom zakona. Vsi elementi metodologije in osnovna tehnična merila, ki so bili uporabljeni za določitev ciljnih območij, se objavijo v okviru javnega posvetovanja.
(2) Sofinancer zbira mnenja zainteresirane javnosti v roku, ki ne sme biti krajši od 30 dni. Zainteresirana javnost lahko poda pripombe k načrtovanemu ukrepu, s katerim se dodeljujejo javna sredstva, in poda obrazložene nove informacije glede obstoječih omrežij.
(3) Sofinancer obvesti agencijo o javnem posvetovanju iz prvega odstavka tega člena. Agencija na svojih spletnih straneh objavi povezavo na javno posvetovanje.
11. člen
(postopek dodelitve javnih sredstev)
Javna sredstva se dodelijo operaterjem na podlagi preglednega, odprtega, nediskriminacijskega in konkurenčnega postopka v skladu s predpisi o javnih financah ob spoštovanju načela tehnološke nevtralnosti in na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe, pri čemer:
– se vnaprej določijo objektivna, pregledna in nediskriminacijska kvalitativna merila za dodelitev pomoči,
– se pri ponudbah podobne kakovosti pomoč dodeli ponudniku z najnižjim zahtevanim zneskom pomoči.
(upravičenost do javnih sredstev)
Do dodelitve javnih sredstev ni upravičen operater, ki:
1. je v težavah v skladu z 18. točko 2. člena Uredbe 651/2014/EU,
2. je naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo zaradi predhodne odločbe Evropske komisije, ki je pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom,
3. je naslovnik neporavnanega naloga za vračilo preveč izplačane pomoči po pravilu de minimis ali državne pomoči na podlagi predhodnega poziva ministrstva, pristojnega za finance,
4. ima na dan vložitve vloge neporavnane zapadle davčne obveznosti in druge denarne nedavčne obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, v višini, ki presega 50 eurov,
5. ne izplačuje redno plač in socialnih prispevkov.
Operater, ki kandidira za sofinanciranje s sredstvi iz prve, druge in tretje alineje prvega odstavka 3. člena te uredbe, mora predložiti vlogo pred začetkom izvajanja projekta. Vloga vsebuje najmanj naslednje podatke:
1. podatke o operaterju,
2. poslovni načrt projekta, vključno z datumom začetka in dokončanja,
3. lokacijo projekta,
4. seznam stroškov projekta,
5. vrsto pomoči in znesek javnega sofinanciranja, potrebnega za projekt,
6. izjavo o izpolnjevanju pogoja iz 1. točke prejšnjega člena,
7. soglasje operaterja, da sofinancer projekta iz javnih evidenc pridobi podatke o izpolnjevanju pogojev iz 2. do 5. točke prejšnjega člena.
(cena in pogoji veleprodajnega dostopa)
(1) Cena veleprodajnega dostopa do omrežja, zgrajenega z javnimi sredstvi iz prve, druge in tretje alineje prvega odstavka 3. člena te uredbe, temelji na enem od naslednjih referenčnih meril in načel oblikovanja cen, in sicer na:
– objavljenih povprečnih veleprodajnih cenah, ki prevladujejo na drugih primerljivih in bolj konkurenčnih območjih v Republiki Sloveniji;
– reguliranih cenah, ki jih je agencija že določila na zadevnih upoštevnih trgih in storitvah;
– stroškovni naravnanosti ali metodologiji, določeni v zakonu in na njegovi podlagi sprejetih predpisih ali aktih.
(2) Sofinancer se pred izvedbo postopka dodelitve javnih sredstev o pogojih veleprodajnega dostopa, vključno s ceno, posvetuje z agencijo.
(spremljanje stroškov in prihodkov sofinanciranega omrežja)
(1) Operater sofinanciranega omrežja mora v času trajanja pogodbe o sofinanciranju naložbe voditi ločeno računovodstvo za sredstva, ki se uporabljajo za gradnjo sofinanciranega omrežja, in do 31. marca tekočega leta sofinancerju poročati o izvajanju projekta za preteklo leto. Iz poročila morajo biti razvidni stroški in prihodki od zgrajenega omrežja na letni ravni ter doseženi dobiček.
(2) Sofinancer na podlagi poročil in dokazil operaterjev, ki so omrežja zgradili z javnimi sredstvi iz prve, druge in tretje alineje prvega odstavka 3. člena te uredbe, preveri, ali so bili prihodki od zgrajenega omrežja na letni ravni višji od stroškov in ali je bil na zgrajenem omrežju v tem obdobju ustvarjen dobiček.
(3) Celotni dobiček, ki je ustvarjen na sofinanciranih omrežjih v višini, ki je nad povprečnim dobičkom, je dodatni čisti dobiček. Povprečni dobiček se izračuna na podlagi povprečne stopnje donosnosti naložb v telekomunikacijski panogi po podatkih agencije.
(4) Če znesek dodeljene pomoči presega 10 milijonov eurov, se dodatni čisti dobiček vrne sofinancerju.
Agencija sofinancerju nudi tehnično pomoč pri preverjanju odprtosti oziroma dostopnosti elektronskih komunikacijskih omrežij iz 3. točke prvega odstavka 5. člena, 3. točke prvega odstavka 7. člena in 3. točke 9. člena te uredbe.
III. SPODBUJANJE POVEZLJIVOSTI
(javna sredstva za zagotavljanje povezljivosti)
(1) Sofinancer lahko dodeli javna sredstva za zagotavljanje povezljivosti potrošnikov, ki z operaterjem sklenejo novo pogodbo za storitev širokopasovnega dostopa do interneta ali nadgradijo obstoječo naročnino na storitev, ki zagotavlja hitrost prenosa najmanj 100 Mb/s v razmerah največje obremenjenosti.
(2) Potrošnik ni upravičen do sredstev iz prejšnjega odstavka v primeru nadgradnje obstoječe naročnine, ki že zagotavlja hitrost prenosa najmanj 100 Mb/s, ali ob zamenjavi izvajalca storitev dostopa do interneta, ki zagotavlja enako hitrost kot prenosni izvajalec.
(1) Upravičeni stroški za zagotavljanje povezljivosti so stroški za vzpostavitev storitve širokopasovnega dostopa do interneta, mesečna naročnina na storitev širokopasovnega dostopa do interneta za obdobje največ 24 mesecev in potrebna terminalska oprema za dostop s hitrostjo iz prvega odstavka prejšnjega člena. Upravičeni so tudi stroški hišne napeljave in omejene izgradnje na zemljiščih v lasti potrošnikov ali na zemljiščih v lasti države ali samoupravne lokalne skupnosti v neposredni bližini zemljišč potrošnikov, če so nujni in prispevajo k zagotavljanju storitve. Z javnimi sredstvi se lahko sofinancira največ 50 odstotkov upravičenih stroškov.
(2) Javna sredstva za plačilo upravičenih stroškov iz prejšnjega odstavka se izplačajo operaterju, ki sklene pogodbo s potrošnikom za storitve iz prvega odstavka prejšnjega člena. Operater pri izstavitvi računa potrošniku znesek prejetih javnih sredstev odšteje od višine računa.
(3) Stroški se ne smejo dvojno financirati iz različnih virov javnih sredstev.
(pogoji za dodelitev javnih sredstev)
(1) Javna sredstva se lahko dodelijo za projekte pomoči v obliki shem bonov za povezljivost le na območjih, na katerih glede na podatke iz zadnjega geografskega pregleda iz prvega odstavka 17. člena zakona obstaja vsaj eno omrežje, ki ves čas omogoča zanesljivo zagotavljanje hitrosti prenosa iz prvega odstavka 17. člena te uredbe.
(2) Sofinancer upošteva podatke iz zadnjega geografskega pregleda v skladu z drugim odstavkom 5. člena te uredbe.
(3) Sofinancer za vsako geografsko ciljno območje na svojih spletnih straneh objavi seznam operaterjev, pri katerih potrošniki lahko uveljavljajo bone za povezljivost. Operaterji, ki ne glede na uporabljeno tehnologijo zagotavljajo hitrosti prenosa najmanj 100 Mb/s proti uporabnikom, lahko zahtevajo, da jih sofinancer uvrsti na seznam na podlagi odprtih, preglednih in nediskriminacijskih meril.
(pogoji veleprodajnega dostopa)
(1) Izvajalec širokopasovnih storitev, ki je vertikalno integriran in ima maloprodajni tržni delež nad 25 odstotkov, je upravičen do javnih sredstev iz drugega odstavka 18. člena te uredbe, če na trgu ustreznega veleprodajnega dostopa pod odprtimi, preglednimi in nediskriminacijskimi pogoji ponuja veleprodajne dostopovne izdelke, na podlagi katerih bo izvajalec storitev, ki je zainteresiran za dostop, zagotavljal povezljivost s hitrostmi iz prvega odstavka 17. člena te uredbe.
(2) Cena veleprodajnega dostopa iz prejšnjega odstavka se določi na način in pod pogoji, določenimi v 14. členu te uredbe.
(1) Sofinancer pred objavo ukrepa za dodelitev javnih sredstev izvede javno posvetovanje na način in pod pogoji, določenimi v 10. členu te uredbe.
(2) V okviru javnega posvetovanja iz prejšnjega odstavka se objavijo geografska območja, na katerih obstaja vsaj eno omrežje, ki ves čas omogoča zanesljivo zagotavljanje hitrosti prenosa najmanj 100 Mb/s proti uporabniku, in operaterji, pri katerih potrošniki lahko uveljavljajo bone za povezljivost ter zberejo informacije za izračun njihovega tržnega deleža, uporabe storitev in njihovih cen.
(3) Javna sredstva za zagotavljanje povezljivosti potrošnikov se dodelijo, če sofinancer na podlagi analize podatkov iz prejšnjega odstavka ugotovi, da dodelitev javnih sredstev ne bo neupravičeno koristila omejenemu številu izvajalcev in ne bo krepila (lokalne) tržne moči nekaterih izvajalcev.
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00704-61/2024
Ljubljana, dne 20. marca 2024
EVA 2023-3150-0005
Vlada Republike Slovenije
