Na podlagi 119. člena in v povezavi s 115. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, 175/20, 199/21), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 76/16 – odl. US, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) in 8. in 18. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 6/15 – UPB, 17/17 in 44/18) je Občinski svet Občine Sevnica na 13. redni seji dne 20. 3. 2024 sprejel
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za izkoriščanje mineralne surovine s sanacijo in predelavo gradbenih odpadkov Kaplja vas
1. člen
(Podlaga občinskega podrobnega prostorskega načrta)
(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 94/12, 100/12 – popr., 57/13, 1/16, 17/16, 33/18, 70/19, 20/22, 23/22 – popr., 125/22 in 58/23) – v nadaljevanju OPN, sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za izkoriščanje mineralne surovine s sanacijo in predelavo gradbenih odpadkov Kaplja vas – v nadaljevanju OPPN.
(2) OPPN je izdelal projektivni biro Region Brežice d.o.o. pod št. 3273/U-19 in z identifikacijsko številko v zbirki prostorskih aktov: 2028.
(1) Ta odlok določa opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN, območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.
(2) Sestavni del OPPN so poleg tega odloka tudi kartografski del in priloge.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
3. člen
(1) S tem OPPN se podrobneje načrtujejo prostorske ureditve v kamnolomu Kaplja vas za potrebe izkoriščanja mineralne surovine s sanacijo in predelavo gradbenih odpadkov.
(2) Namen OPPN je določitev prostorsko izvedbenih pogojev glede namembnosti in vrste posegov v prostor, glede lege objektov, velikosti in oblikovanja, pogojev in meril za parcelacijo, glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb in pogojev glede varovanja zdravja.
(Obseg ureditvenega območja)
(1) Ureditveno območje, predmet tega OPPN, je površine cca 3,75 ha.
Območje urejanja z OPPN obsega naslednje parcelne številke: 2008/7 (del), 2008/6, 2863, 2238/22 (del), 2238/4, 2238/5, 2238/32, 2238/33, 2238/34, 2238/25, 2238/8, 2008/4, 2003 (del), 2864/2 (del), 2238/9 in 2238/12, vse k.o. 1397 Tržišče.
(2) Širitev pridobivalnega prostora, predmet te dokumentacije (cca 3,75 ha), je manjša od predvidenega območja površin nadzemnega pridobivalnega prostora (LN) iz OPN (celotno predvideno območje širitve pridobivalnega prostora po OPN je površine cca 9,50 ha). Preostale pridobivalne površine določene z OPN, ki niso predmet tega OPPN, bodo obdelane takrat, ko bo izkazana potreba za širitev pridobivalnega prostora.
(3) Meja območja je razvidna na grafičnih prilogah.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
(Opis vplivov in povezav prostorskih ureditev s sosednjimi območji)
(1) Kamnolom Tržišče, v katerem podjetje AGM Pungerčar d.o.o. pridobiva tehnični kamen – dolomit in pesek, leži v Občini Sevnica, v Mirenski dolini, 10 km zračne linije od mesta Sevnice, ki leži na SV, cca 14,5 od Trebnjega na JZ in cca 2,3 km od Krmelja na severu. Leži na južni strani državne ceste Trebnje–Mokronog–Boštanj R1 215/1163, od katere je oddaljen 185 m. Od naselja Tržišče na vzhodu je oddaljen cca 400 m, od Kaplje vasi na zahodu nekaj več kot 300 m zračne linije, od Podgore na severu, kjer je tudi najbližja individualna stanovanjska zgradba, pa cca 200 m.
(2) Kamnolom je oddaljen od območja poselitve in je dobro dostopen ter povezan z bližnjo in daljno okolico preko obstoječega cestnega omrežja.
(3) Obravnavano območje OPPN predstavlja širitev obstoječega pridobivalnega prostora in nadaljevanje že obstoječe aktivnosti v prostoru – izkoriščanja mineralnih surovin (dolomita – tehničnega kamna).
Nadaljevanje eksploatacije je na isti lokaciji racionalno in ekonomično, vsekakor pa je pomembno in v širšem interesu lokalne skupnosti realizirati možnosti in ponuditi kvaliteten material iz lastnega kamnoloma.
(4) Vplivi na neposredno okolico v času izkoriščanja v obliki začasne degradacije naravnega okolja ter motenj zaradi mehanizacije pri tehnološkem procesu so neizogibni, vendar je cilj z uporabo sodobne mehanizacije, z upoštevanjem preventivnih ukrepov in z optimalno izbrano odkopno metodo, katera bo omogočala sprotno sanacijo in rekultivacijo, jih omiliti oziroma zmanjšati na minimum.
(1) Pridobivanje mineralne surovine s sprotno sanacijo in rekultivacijo je zasnovano na način, da se v največji meri upoštevajo in izkoristijo že obstoječe danosti in ureditve v prostoru.
(2) Obstoječe ureditve na delu območja, kjer že obratuje obstoječi kop Tržišče, za katerega je podeljena rudarska pravica in sklenjena koncesijska pogodba, se ohranjajo in v osnovi ne spreminjajo. Vse dejavnosti v predvidenem kamnolomu se bodo izvajale znotraj območja OPPN, tehnološki procesi bodo obsegali odkopavanje, nakladanje in odvoz mineralne surovine, predelavo in deponiranje.
(3) Predvidena širitev pridobivalnega prostora, ki je predmet OPPN, se nahaja v neposrednem nadaljevanju obstoječega kopa Tržišče – formira se nov osnovni plato in do 6 novih etaž, čemur se smiselno prilagodijo vse obstoječe ureditve.
(4) Znotraj kamnoloma je postavljen kompleks nadkritih kontejnerjev za potrebe investitorja, ob kontejnerjih je izvedena betonska ploščad z lovilcem olj. Kontejnerji so priključeni na vodovodno omrežje, odpadne vode se vodijo v obst. greznico na praznjenje. Kontejnerji se bodo prestavljali glede na potek in razvoj odkopavanja kamnoloma ali odstranili, saj je v poglobitvi predviden armirano betonski objekt (po klasifikaciji 23010 Objekti za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih surovin) z delavnicami, sanitarijami, garderobami in skladiščem za rezervne dele in orodje ter pisarno.
(5) V kamnolomu se bo lahko izvajalo tudi zbiranje in predelava nenevarnih gradbenih odpadkov, za kar mora investitor pridobiti okoljevarstveno dovoljenje (OVD). Del območja kamnoloma je možno izrabiti tudi za izvajanje dejavnosti ravnanja z gradbenimi odpadki, in sicer za potrebe zbiranja in predelave gradbenih odpadkov. Zbiranje in predelava gradbenih odpadkov se mora sicer urediti skladno s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki (Uredba o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/15, 69/15, 129/20, 44/22 – ZVO-2 in 77/22), Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08, 44/22 – ZVO-2)).
(6) Predelava gradbenih odpadkov s pripadajočimi deponijami bo potekala na parcelah s parc. št. 2238/8 (del parcele – predelava, deponiranje in manipulacija), 2238/33 (del parcele – deponiranje in manipulacija), 2238/34 (del parcele – deponiranje in manipulacija) in 2238/25 (del parcele – deponiranje in manipulacija), vse parcele k.o. Tržišče (1397). Parcele ležijo znotraj območja mineralnih surovin (LN) in so del kamnoloma Tržišče.
(7) Naprava za predelavo gradbenih odpadkov bo postavljena na osnovnem platoju kamnoloma Tržišče na parceli št. 2238/8, k.o. Tržišče (1397), in sicer na koti cca 285 in kasneje do 270. Nameščena je na ustrezno vodo – nepropustno podlago.
(8) Za potrebe morebitnega začasnega skladiščenja materiala po predelavi (po vrstah, po frakcijah) in zagotovitev ustreznega deponijskega prostora za odpadke, ki ostanejo po predelavi, bo temu namenjeno območje, ki leži na delu parcel št. 2008/4, 2238/32, 2238/33, vse v k.o. Tržišče (1397).
(9) Koncept ureditve, pridobivanja, sanacije in rekultivacije je zasnovan na način, da se v največji meri upoštevajo in izkoristijo že obstoječe danosti in ureditve v prostoru.
(10) V času pridobivanja je potrebno omogočiti neovirane dostope do obstoječih, kakor tudi do sprotno saniranih in rekultiviranih gozdnih površin – dovoljeno je ohranjanje, vzdrževanje in rekonstruiranje obstoječih ter tudi umeščanje novih gozdnih poti.
(11) Vse ureditve in dejavnosti na območju kamnoloma morajo biti podrejene ohranjanju naravnih razmer in vzpostavitvi ekološkega ravnovesja na eksploatacijskem območju.
(12) Saniran in rekultiviran kamnolom bo ponovno gozdna površina.
(Vrste dopustnih gradenj)
Na območju OPPN je dovoljena:
– gradnja objektov
– rekonstrukcija objektov
– rušitve objektov
– sprememba namembnosti objektov ali njihovih delov (skladno z dopustnimi dejavnostmi)
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov
– vzdrževanje objektov.
8. člen
(Vrste dopustnih objektov)
(1) Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste objektov glede na namen oziroma po klasifikaciji vrst objektov (CC-SI):
2 | gradbeni inženirski objekti |
21121 | lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste |
23010 | objekti za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih surovin |
24205 | objekti za preprečitev zdrsa in ograditev (ograje; oporni zidovi; objekti za zadrževanje plazov) |
(2) Na območju OPPN je skladno s predpisi, ki določajo vrste objektov glede na zahtevnost, dovoljena gradnja naslednjih enostavnih in nezahtevnih objektov: nadstrešnica do vključno 50 m²; gozdne ceste; prometna signalizacija in prometna oprema; vkopani zadrževalniki in podobni objekti za akumulacijo vode prostornine do 2000 m³; ograje višine do 2,20 m; oporni zid višinske razlike med spodnjim in zgornjim zemljiščem do 2,00 m; utrjene površine; utrjene brežine; ekološki otoki; urbana oprema; objekti za oglaševanje in informacijski panoji; proizvod kot celota dan na trg (gradbiščni kontejner, sanitarni WC kontejner); merilna mesta za opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in stanja okolja.
(Vrste dopustnih dejavnosti)
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dejavnosti skladno s predpisi, ki urejajo klasifikacijo dejavnosti (danes: Uredba o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti, Uradni list RS, št. 17/08):
A | KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO |
| – dovoljeno je: | (02) | Gozdarstvo |
| | (02.1) | Gojenje gozdov in druge gozdarske dejavnosti |
| | (02.2) | Sečnja |
| | (02.4) | Storitve za gozdarstvo |
B | RUDARSTVO |
| – dovoljeno je: | (08.120) | Pridobivanje gramoza, peska, gline |
| | (09.900) | Storitve za drugo rudarjenje (raziskovalne storitve, jemanje vzorcev, geološka opazovanja, vrtanje in sondiranje) |
(Pogoji in usmeritve za gradnjo)
(1) Na območju OPPN se izvaja odpiranje novega pridobivalnega prostora s sprotno sanacijo in rekultivacijo.
(2) Pred pričetkom raziskovalnih ter pripravljalnih del in eksploatacije je potrebno pridobiti rudarsko pravico za gospodarsko izkoriščanje skladno s predpisi s področja rudarstva (danes: Zakon o rudarstvu ZRud-1, Uradni list RS, št. 61/10, 62/10 – popr., 76/10 – ZRud-1A, 57/12 – ZRud-1B, 111/13 – ZRud-1C, 14/14 – ZRud-1-UPB3, 61/17 – GZ).
(Ureditev v času pridobivanja)
(1) Znotraj celotnega območja OPPN se izvede odpiranje novega pridobivalnega prostora – formira se nova zasnova celotnega kamnoloma in se temu smiselno prilagodijo vse obstoječe ureditve.
Smeri odpiranja in napredovanja, kakor tudi odkopna metoda se prilagodijo obstoječim razmeram in sprotnim raziskavam.
(2) Pridobivanje s sprotno sanacijo in rekultivacijo se bo izvajalo fazno, faznost se prilagodi na naravne danosti in potrebe optimizacije tehnoloških procesov pri izvajanju odkopavanja.
(3) Pred začetkom pridobivanja na še neodkritih gozdnih površinah, je potrebno izvesti posek posameznih dreves in grmičevja ter odkrivanje površin. Odkrivko se transportira na odlagališča za potrebe bodoče sanacije in rekultivacije – humus in jalovina se deponirata ločeno.
Posek in odkrivanje se izvaja samo v obsegu, ki predstavlja površino predvideno za takojšnji pričetek pridobivanja.
(4) Osnovna odkopna metoda je pridobivanje »od zgoraj navzdol«, katera omogoča minimalne potrebne posege v prostor, ne povzroča takojšnjega odprtja velikih površin in omogoča sprotno sanacijo in rekultivacijo.
(5) Pridobivanje se izvaja z vrtanjem in občasnim razstreljevanjem; Po izvedenem odkopavanju z ripanjem, pikiranjem, bagrom ali samo občasno (1–2x letno) z odstrelom je potrebno material pripraviti za nakladanje in drobljenje ter sejanje v mobilni napravi; odstreljeni material se z etaže odriva z bagrom na spodnjo etažo – premet materiala; Drobljenje in sejanje pridobljenega materiala, da dobimo ustrezne frakcije, se izvaja z ustreznimi drobilci; drobljenje in sejanje se izvaja z mobilnimi drobilno sejalnimi napravami; z ozirom na relativno veliko letno proizvodnjo je primerna mobilna drobilno-sejalna naprava, ki se lahko prosto premika po osnovnem platoju glede na potrebe oziroma polmobilna, ko se po izvedenem razstreljevanju nabere dovolj surovine za drobljenje in sejanje; s primarnim drobljenjem in sejanjem je proces pridobivanja in predelave dolomita zaključen; pridobljeni agregat se deponira na osnovnem platoju tako, da ne ovira dostopa na osnovni plato; nakladanje in transport materiala se izvaja s sodobnimi nakladalci in kamioni nosilnosti do 15 m³.
(6) V kamnolomu se bo lahko izvajalo tudi zbiranje in predelava gradbenih odpadkov, za kar mora investitor pridobiti OVD. Del območja kamnoloma je možno izrabiti tudi za izvajanje dejavnosti ravnanja z gradbenimi odpadki, in sicer za potrebe zbiranja in predelave gradbenih odpadkov. Zbiranje in predelava gradbenih odpadkov se mora sicer urediti skladno s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki; Predelava gradbenih odpadkov s pripadajočimi deponijami bo potekala na parcelah s parc. št. 2238/8 (del parcele – predelava, deponiranje in manipulacija), 2238/33 (del parcele – deponiranje in manipulacija), 2238/34 (del parcele – deponiranje in manipulacija) in 2238/25 (del parcele – deponiranje in manipulacija), vse parcele k.o. Tržišče (1397); naprava za predelavo gradbenih odpadkov bo postavljena na osnovnem platoju kamnoloma Tržišče na parceli št. 2238/8, k.o. Tržišče (1397), in sicer na koti cca 285 in kasneje do 270. Nameščena je na ustrezno vodo-nepropustno podlago.
(7) Predelava nenevarnih gradbenih odpadkov se izvaja po postopku R5 v kombinaciji s postopkoma R12 in R13; Za potrebe morebitnega začasnega skladiščenja materiala po predelavi (po vrstah, po frakcijah) in zagotovitev ustreznega deponijskega prostora za odpadke, ki ostanejo po predelavi, bo temu namenjeno območje, ki leži na delu parcel št. 2238/8, 2238/25, 2238/33, 2238/34, vse v k.o. Tržišče (1397).
(8) Izvor nenevarnih gradbenih odpadkov, ki bodo prevzeti v predelavo, izhajajo iz virov iz skupine (17 – GRADBENI ODPADKI IN ODPADKI IZ RUŠENJA OBJEKTOV – skupine 17 01 01, 17 01 02, 17 01 03, 17 01 07, 17 03 02, 17 05 04, 17 05 06, 17 05 08, 17 08 02 in 17 09 04) – iz gradbeništva, iz obrti, industrije, storitev in javnih ustanov, od izvajalcev javnih služb s komunalnimi odpadki.
(9) V času pridobivanja je potrebno omogočiti neovirane dostope do obstoječih, kakor tudi do sprotno saniranih in rekultiviranih gozdnih površin – dovoljeno je ohranjanje, vzdrževanje in rekonstruiranje obstoječih ter tudi umeščanje novih gozdnih poti.
(10) Kamnolom Tržišče zaradi svoje odmaknjenosti ne predstavlja za okolje posebej moteč dejavnik. Glede na to, da gre v tem primeru samo za širitev kamnoloma, dodaten vpliv k že obstoječim ne bo tako velik. Kljub vsemu pa mora nosilec rudarske pravice, za doseganje okoljevarstvenih ciljev pri izvajanju OPPN, zagotoviti, da bodo vsa dela in ostale aktivnosti pri izkoriščanju, opuščanju izkoriščanja in sanaciji in rekultivaciji v ureditvenem območju OPPN potekala ob sočasnem izvajanju omilitvenih ukrepov.
(11) Po končanih delih se na območju kamnoloma ne sme odlagati odpadkov.
(Sprotna sanacija in rekultivacija)
(1) V času pridobivanja se izvaja sprotna sanacija in rekultivacija – predpisane naklone končnih brežin in oblikovanje reliefa se izvaja sproti z odkopavanjem, katero naj bo kontrolirano in usmerjeno tako, da so po končanem izkopu, razen nasutja krovnih plasti, nujni le manjši korekcijski posegi.
(2) Tehnična sanacija se izvaja sproti, z zasipavanjem izkoriščenih delov z jalovino ter prekrivanjem s humusom v debelinah zadostnih za predvidene zasaditve (robovi končnih sanacijskih etaž – berm se izvedejo z večjimi kosi kamnine prekrite s travno rušo).
Končni naklon saniranih brežin je odvisen od oblikovanja in geoloških pogojev – naklone je potrebno verificirati s stabilnostnim izračunom v projektnih rešitvah Rudarskega projekta.
(3) Po končani eksploataciji kamnoloma je potrebno v sklopu sanacije in rekultivacije odstraniti vse za potrebe izvajanja del postavljene provizorije in vse ostanke začasnih deponij.
(4) Na predelih, kjer posledic odkopavanja ni mogoče v celoti odpraviti, je potrebno izvesti ukrepe zavarovanja, da se izključi nevarnost za zdravje ljudi in živali.
(5) Sanacija se zaključi z izvedbo rekultivacije etaž in brežin z zatravitvijo in pogozditvijo z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami – končna ureditev je gozdna površina.
(Pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Na območju OPPN je skladno s predpisi, ki določajo vrste objektov glede na zahtevnost, dovoljena gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, ki sovpadajo z dopustnimi dejavnostmi ter pod pogojem, da nimajo negativnih vplivov na okolje, ne zahtevajo večjih posegov ter ohranjajo naravne razmere območja (ograje, podporni zidovi, gozdne poti, informacijske table).
(2) Objekti morajo biti gradbeno in oblikovno kvalitetni, dovoljeni so le takšni načini gradnje, ki ne spreminjajo predvidene krajinske in reliefne značilnosti.
(Usmeritve za ureditev zelenih in gozdnih površin)
(1) Ozelenitve in pogozditve območja kamnoloma se izvajajo načrtno in sprotno z zatravitvijo in zasaditvijo avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst – izvaja se sprotna zasaditev brežin z namenom čim hitrejše zarasti območja in vzpostavitve ugodnih pogojev za človeka in živali. Ob brežini je potrebno zasaditi vzpenjavke kot sta divja trta in bršljan.
(2) Pri izvajanju sanacije in biološke sanacije oziroma rekultivacije je potreben strokovni nadzor Zavoda za gozdove.
(3) Pri načrtovanju in izvedbi se smiselno upoštevajo tudi določila 28. člena tega odloka.
(Lega objektov na zemljišču)
(1) Lega širitve pridobivalnega prostora je definirana z mejo območja OPPN in mejo odkopnega prostora ter odmiki meje območja OPPN od sosednjih parcelnih meja.
(2) Pridobivalni prostor je min. 5 m oddaljen od meje OPPN.
(Velikost in oblika parcel)
Obstoječa parcelacija – razporeditev in velikost obstoječih parcel se ne spreminja.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(1) Območje kamnoloma je prometno in infrastrukturno opremljeno, gradnja novih prometnic in infrastrukturnih vodov na območju OPPN ni predvidena.
(2) Načrtovanje in posegi v varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij se izvaja skladno z veljavnimi predpisi s področja gradnje, obratovanja in vzdrževanja posameznih omrežij, pod tehničnimi pogoji upravljavcev posameznih omrežij podanimi s smernicami in mnenji k OPPN in s pridobitvijo njihovega soglasja. Posegi in gradnja se izvajajo pod njihovim nadzorom.
(Pogoji za prometno urejanje)
(1) Dostopna pot do območja kamnoloma je z deloma asfaltirane in deloma makadamske dostopne poti JP 595891, ki bo makadamska tudi ostala. Dostopna pot se naveže na državno cesto R1-215/1163 v km 4,995. Pridobivalni prostor ne sega v območje državne ceste.
(2) Dostopna cesta do novih etaž bo speljana z obstoječe makadamske gozdne ceste in platoja kamnoloma v obliki vmesnih ramp med etažami in ne bo posegala v varovalni pas in tako ne bodo vzpostavljene nove dostopne ceste. Vsekana bo v hribino in ne sme biti ožja od 4 m, na zunanji strani pa mora biti varnostni nasip višine 1 m. Največji naklon lahko znaša do 25 %. Zunanja trasa kolesnic mora biti od roba brežine oddaljena najmanj 1,5 m in to za nasipom.
(3) Dostop do posamezne etaže se bo omogočil iz glavne dostopne kamnolomske ceste, s katere sta že speljani cesti na obstoječi etaži.
(4) Na vsaki etaži se po potrebi izvede obračališče v obliki razširitve oziroma platoja, ki omogoča varno obračanje bagra.
(5) Za potrebe prometne navezave novih ureditev na obstoječe cestno omrežje je izdelana in tudi upoštevana Prometna analiza optimalne ureditve in dimenzioniranja križišča z analizo prometne varnosti (Planum d.o.o., januar 2023 – priloga), ki predstavlja izhodišče za prometno ureditev.
(6) Morebitna gradnja gospodarske javne infrastrukture v območju državne ceste je dopustna na podlagi predhodno pridobljene stvarne pravice s strani upravljavca ceste.
(7) Pri načrtovanju in izvedbi se smiselno upoštevajo tudi določila 27. člena tega odloka.
Pogoji za komunalno in elektroenergetsko omrežje ter omrežje zvez
Na območju OPPN je obstoječe vodovodno omrežje. Za potrebe novega objekta (delavnice, sanitarije, garderobe, skladišče za rezervne dele in orodje ter pisarna) se predvidi nove povezave in nove priključke.
(1) Komunalne odpadne vode: na območju OPPN je obstoječa greznica. Za potrebe novega objekta se predvidi nove kanalizacijske vode in priključke na obstoječo nepretočno greznico na praznjenje.
(2) Padavinske odpadne vode: na območju OPPN padavinske vode razpršeno ponikajo.
(Elektroenergetsko omrežje)
Na območju OPPN je obstoječe elektro omrežje. Za potrebe novega objekta se predvidi nove elektroenergetske povezave in priključke.
Na območju OPPN ni vodov omrežja zvez, nove povezave in priključki niso predvideni.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
(Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine)
(1) V območju urejanja ni registriranih enot kulturne dediščine, zato posebne rešitve in ukrepi za kulturno dediščino niso potrebni.
(2) Ne glede na prejšnjo točko velja ob vseh posegih v zemeljske plasti obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče.
(3) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE
24. člen
(Varovanje pred onesnaženjem tal)
(1) Območje OPPN se nahaja v erozijskem območju – običajni zaščitni ukrepi in plazljivem območju velike verjetnosti pojavljanja plazov.
(2) Humus s področja kamnoloma je treba odstraniti in ga deponirati v območju, ki je namenjeno za njegovo deponiranje. V primeru, da je možno, se lahko deponira tudi na obrobju etaž, če se kaže potreba po njegovi hitri uporabi. Odkopno jalovino je potrebno deponirati ločeno od humusa. Oboje, jalovina in humus, se uporabljata pri ureditvi brežin in sanaciji.
(3) Odložena humus in jalovina morata biti deponirana na način, da se prepreči erozija.
(4) V času pridobivanja je potrebno izvajati sprotno sanacijo brežin na izkoriščenem delu (od zgoraj navzdol).
(5) Za sanacijo in rekultivacijo se lahko uporabi le zemeljski izkop, ki je nastal znotraj območja OPPN in drugi inertni materiali. Za sanacijo je prepovedano uporabljati odpadke.
(6) Mehanizacija, ki se uporablja za odkopavanja in transport, mora biti vzdrževana in tehnično brezhibna. Osebje, ki rokuje z mehanizacijo, mora biti ustrezno usposobljeno za ravnanje ob nesrečah in nepredvidenih izlitjih. V primeru nesreče ali nepredvidenega izlitja je takoj potrebno pristopiti k sanaciji in obvestiti pristojne organe.
(7) V času pridobivanja, sprotne sanacije in rekultivacije je potrebno zagotoviti vse varnostne ukrepe in tako organizacijo, da bo preprečeno izlitje nevarnih tekočin na prosto ali v zemljo.
(8) Vse odpadke, ki bodo nastajali pri tehnoloških procesih pridobivanja in predelave, je potrebno zbirati v primernih posodah, ki so namenjena za skladiščenje odpadkov.
(9) V območju, kjer bo potekalo izkoriščanje, večja popravila in vzdrževanja niso dovoljena. V kamnolomu imajo za to urejeno lokacijo, kamor je treba odpeljati stroj ali napravo v okvari in tam izvesti popravila.
(10) Znotraj obstoječega osnovnega platoja za servisiranje, vzdrževanje in parkiranje vozil, mora biti utrjena pralna ploščad z lovilcem olj, odporna na tekočine, ki se tam skladiščijo in mora biti onemogočeno iztekanje v okolje. Prostor mora biti opremljen z adsorpcijskimi materiali, ki se jih lahko uporabi v primeru izlitja. Redno je potrebno kontrolirati brezhibnost vozil in strojev skladno z navodili za vzdrževanje in uporabo.
(11) Skladiščenje goriva, maziva, razstreliv in drugih eksplozivnih sredstev v kamnolomu ni predvideno. Mehanizacija se z gorivom, ki se ga sproti dovaža, oskrbuje na pralni ploščadi. Strogo je prepovedano menjavanje olja ali drugih tekočin na mehanizaciji in vozilih na osnovnem platoju ali na kakem drugem mestu v kamnolomu, ki ni za to namenjeno, pripravljeno in primerno opremljeno. Potrebno je onemogočiti tudi odlaganje kakršnihkoli odpadkov v kamnolomu.
(12) Po končanem pridobivanju je potrebno odstraniti vse za potrebe pridobivanja postavljene začasne in pomožne objekte ter odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno sanirati in krajinsko ustrezno urediti oziroma vzpostaviti prvotno stanje.
(13) Pri načrtovanju in izvedbi se smiselno upoštevajo tudi določila 27. člena tega odloka.
(Varovanje pred prekomernim hrupom in vibracijami)
(1) Skladno s predpisi, ki urejajo mejne vrednosti kazalcev hrupa, se obravnavani poseg nahaja v IV. stopnji varstva pred hrupom, neposredna okolica tudi v IV. stopnji varstva pred hrupom (SVPH), najbližji stanovanjski objekti na oddaljenosti cca 80 m v III. stopnji varstva pred hrupom (SVPH).
(2) Predvideno izkoriščanje v kamnolomu ne bo bistveno prispevalo k povišanju ravni hrupa pri bližnjih stanovanjskih objektih – med območjem pridobivanja in obstoječimi objekti so gozdne površine, ki predstavljajo naravno protihrupno bariero; vir hrupa se bo premikal po območju izkoriščanja, tako bo v večji meri oddaljen več kot 80 m.
(3) V času pridobivanja materiala bo izvor hrupa predstavljalo delovanje strojev in manipulacija z materialom, dela se bodo izvajala le v dnevnem času od 6:00 do 18:00 ure.
(4) Vsi stroji in oprema morajo biti ustrezno tehnično opremljeni za zmanjševanje hrupa ter redno vzdrževani in nadzorovani.
(5) V predvideni širitvi kamnoloma Kaplja vas se raven hitrosti vibracij na bližnje stanovanjske objekte ne bo povečala. Na območju kamnoloma že sedaj ob občasni izvedbi miniranja (1x do 2x letno) delujejo viri seizmičnih vibracij. Pri izvedbi širitve bo raven vibracij predvidoma ostala na isti ravni. Kamnolom se bo z leti počasi širil proti še ne izkoriščenem prostoru na območju OPPN, ki bo predviden z Rudarskim projektom. Raven hitrosti vibracij se na bližnje stanovanjske objekte ne bo povečala.
(Varovanje pred onesnaženjem zraka)
(1) Pri izkoriščanju, sprotni sanaciji in rekultivaciji bo prihajalo do emisij delovanja motorjev z notranjim izgorevanjem in emisij prašnih delcev zaradi zemeljskih del in transporta. Prašenje bo izrazitejše v sušnem in vetrovnem obdobju.
(2) Preprečevanje prekomernega širjenja prahu pri transportu materiala se izvaja z omejitvijo hitrosti znotraj območja peskokopa na 5 km/h in doslednim oroševanjem transportnih poti in naloženega materiala z vodnimi prhami.
Vse ukrepe za preprečevanje prašenja je potrebno izvajati zlasti ob sušnih obdobjih in pojavih večjih vetrov.
(3) Izkopan material, ki se začasno deponira znotraj območja OPPN mora biti naložen tako, da se prepreči prašenje predvsem v primeru suhega in vetrovnega vremena (prekrivanje, pregrade ali zatravitev).
(4) V primeru raznosa materiala s transportom po cesti, ki vodi do kamnoloma, je potrebno cesto očistiti, da ne prihaja do prašenja.
(5) Umestitev naprav bo tudi v prihodnje takšna, da bo morebiten vpliv prašenja minimalen in lokalno omejen, v vsakem primeru pa ne bo presegal mej pridobivalnega prostora.
(6) Za zmanjšanje lokalnih emisij in preprečevanje emisij večjega obsega so podani naslednji omilitveni ukrepi:
a. Zaradi preprečevanja prašenja na območju kamnoloma naj se hitrost prometa s transportno mehanizacijo omeji na 5 km/h.
b. Preprečevanje prekomernega širjenja prahu pri transportu materiala se izvaja s škropljenjem transportnim poti in naloženega materiala z vodnimi prhami.
c. Suho drobljenje in sejanje je potrebno izvajati ob ugodnem vremenu. Vse ukrepe za preprečevanje prašenja je potrebno izvajati zlasti ob sušnih obdobjih in ob vetrovnem vremenu. Skladno z veljavnimi normativi (predpisi) morajo imeti vse naprave, pri katerih nastaja prah, nameščene ustrezne lovilce prahu.
d. Izkopan material, ki se začasno deponira znotraj območja OPPN, mora biti naložen tako, da se prepreči prašenje predvsem v primeru suhega in vetrovnega vremena (prekrivanje, pregrade ali zatravitev).
e. V primeru raznosa materiala s transportom po cesti, ki vodi do kamnoloma, je potrebno cesto očistiti, da ne prihaja do prašenja.
f. Separacijske in drobilne naprave morajo biti opremljene s filtri za prah.
g. Postopen prehod na okolju prijaznejša pogonska sredstva (elektrifikacija delovne mehanizacije).
(7) Spremljanje stanja okolja:
– Investitor je dolžan poročati letne količine naslednjih onesnažil:
celotni prah, dušikovi oksidi (NO in NO2) izraženi kot NO2, žveplovi oksidi (SO in SO2) izraženi kot SO2. Kazalci, ki se jih prav tako lahko spremlja, so povezani s številom in vrsto pogona delovne mehanizacije in tovornih transportnih vozil.
– Iz spremljanja predlaganih kazalcev bo razvidno ali se stanje okolja na območju OPPN in širše izboljšuje ali slabša in ali se uresničuje opredeljeni okoljski cilj. Za spremljanje stanja je zadolžen investitor.
(1) Območje OPPN se ne nahaja znotraj vodovarstvenega območja in se ne nahaja v območju varovanih vodnih virov.
(2) Direktnih posegov v površinske vode ne bo. Prav tako ne bo odvajanja tehnoloških vod v površinske vode.
(3) V času izkoriščanja kamnoloma in tudi po njem se predvidijo ustrezni ukrepi, da se prepreči nelegalno odlaganje odpadkov, ki bi lahko z izcejanjem onesnaževali meteorno vodo, ki je speljana proti potoku. Ukrep zajema postavitev ustreznih opozorilnih tabel, zapornic, ograj.
(4) V tem trenutku je porasli del kamnoloma dober porabnik padavinske vode, zato ni pojava prekomernih dodatnih količin vod, ki bi jih bilo treba odvodnjevati preko posebej urejenega sistema.
(5) V času izvajanja del, ko se bodo začeli odkrivati tudi ostali porasli deli do meje varovalnega pasu 5 m pred mejo OPPN, ravno tako ne pričakujemo posebnega problema s padavinskimi vodami. Kljub temu je treba pred napredovanjem oziroma pred odstranjevanjem odkrivke skrbeti za preusmerjanje in razprševanje morebitnih vod že pred vstopom v kamnolom. Z usmerjenim odvodnjavanjem bomo zmanjšali količine vod, ki tangirajo proti kamnolomu in s tem eventualne viške, ki bi se pojavili zaradi zmanjšanja porabe za vegetacijo.
(6) Glede na to, da bo pridobivanje potekalo do vrha hriba, pa po širitvi kamnoloma do skrajne meje (meja OPPN) z izjemo 5 m varovalnega pasu, zalednih vod praktično ne pričakujemo, vse padavinske vode, ki bodo padle neposredno na območje kamnoloma pa se bodo na etažah praviloma infiltrirale. Kljub temu predvidevamo, da se v primeru ekstremnih razmer, nagib etaže uredi tako, da pada proti zunanjemu robu, kjer naj se naredi prekinitev v varnostnem nasipu, ki ne sme biti daljša od enega metra. S tem bomo vodo preusmerili izven etaže na najnižjo točko osnovnega platoja, kjer bo poniknila. Po do sedanjih izkušnjah in na podlagi hidrogeoloških preiskav se potem tudi tako speljane vode infiltrirajo in ne predstavljajo posebnega problema.
(7) Vode, ki se bodo pojavljale na osnovnem pridobivalnem platoju na k. 470, se gravitacijsko speljejo v najnižji del, kjer bodo poniknile. V primeru, da bi se zaradi večjega naliva akumulirala večja količina vode, bo pač trajalo dlje časa, da se infiltrira. Če se na dnu pojavlja mulj, ki bi to preprečeval, ga je treba odstraniti. Ker ni onesnažen, se lahko odloži v delu kamnoloma, kjer ne bo motil procesa, medtem ko se bo sušil.
(Varovanje gozdnih površin)
(1) Po končanem izkoriščanju je treba na območju kamnoloma ponovno osnovati gozd. Z izkoriščanjem mora biti po končani eksploataciji prizadeti gozdni prostor ustrezno saniran, v smislu ekološke in funkcionalne skladnosti (pogozditev z ustreznimi vrstami, utrjevanje brežin).
(2) Pri širitvi kamnoloma ni dovoljeno posegati v gozd izven območja, opredeljenega v OPPN (sečnja zaradi gradbenih dovozov, gradnje pomožnih objektov). Prepovedano je vsako zasipavanje in odlaganje materiala v okoliške gozdove in odstranjevanje zarasti. Dostop na sosednja gozdna zemljišča mora biti zagotovljen v času priprave in v času izkoriščanja kamnoloma.
(3) Pri poseku in spravilu lesa se mora upoštevati določila Pravilnika o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov (Uradni list RS, št. 55/94, 95/04, 110/08 in 83/13) in Uredbo o varstvu pred požari v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 20/14).
(4) Krčitev gozda – posek dreves se lahko izvede po pridobitvi dovoljenja za izkoriščanje ob predhodni označitvi in evidentiranju gozdnega drevja, ki ga izvede Zavod. Zavod izda na podlagi dokončnega dovoljenja ugotovitveno odločbo, v kateri se določita količina in struktura dreves za posek.
(1) Ureditve na območju OPPN ne posegajo v naravno vrednoto, zavarovana območja ali območja pomembna za biotsko raznovrstnost.
(2) Smer odpiranja, sprotna sanacija in dinamika razvoja kamnoloma so načrtovani tako, da je vidnost v krajini čim manjša in zajemajo čim ožji pas naravnega okolja.
(3) Vse ureditve in dejavnosti na območju kamnoloma so podrejene varovanju voda in ohranjanju naravnih razmer.
(4) Gradnja objektov in nameščanje naprav za različne namene se izvaja tako, da le-ti ne povzročijo sprememb ali bistvene spremembe kakovosti in količine vode, prostorske in časovne razporeditve voda ter drugih sprememb v okolju.
(Varstvo krajinskih značilnosti)
(1) Območje OPPN je krajinsko ugodno, znotraj gozdnih površin in je vizualno neizpostavljeno (razen na manjšem delu proti severovzhodu – proti Podgori).
(2) Vizualno zaščito območja v času pridobivanja predstavljajo obstoječe gozdne površine. Končna ureditev kamnoloma po sanaciji in rekultivaciji se z ureditvijo reliefa in načrtovanimi zasaditvami, ki se oblikujejo kot naravne združbe, smiselno vključi v krajinsko sliko širšega območja. Izbrana vegetacija je avtohtona in nezahtevna za vzdrževanje.
(3) Posebna pozornost se nameni oblikovanju obrobja izkoriščenega območja – robovi in strmine ne smejo biti ostri, da se onemogoči erozija – končno oblikovanje se izvede z izravnavo površin, zaobljenjem robov, omiljenjem štrlečih predelov, zasipanjem depresij. Za čim boljše vključevanje kamnoloma v okolje je potrebno težiti k amorfnim naravnim oblikam skrajnih kontur.
(1) Pri izkoriščanju dolomita bo pridobljena odkopna jalovina, pri predelavi pa separacijska jalovina, ki se bosta začasno deponirali na deponiji na zahodni strani in kasneje uporabili za sanacijo.
(2) Poleg komunalnih odpadkov in ločeno zbranih frakcij (klasifikacijska skupina 20) bodo nastajali še odpadki zaradi delovanja in vzdrževanja naprav (klasifikacijska skupina 13, 15, 16 in 19) v manjših količinah pa tudi ostali odpadki.
Zaradi delovanja naprav bodo predvidoma nastajale naslednje vrste odpadkov:
– neklorirana motorna, strojna in mazalna olja
– embalaža, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi
– čistilne krpe
– oljni filtri
– kovine.
(3) Odpadki se morajo zbirati ločeno in se predajajo pooblaščenim podjetjem za odvoz. Zbiranje odpadkov se izvaja na osnovnem platoju. Odpadno olje se sproti odvaža v zbirne centre, embalažo od olj, masti, hrane in druge komunalne odpadke je treba zbirati v za to določenih kontejnerjih oziroma zračnotesnih smetnjakih in jih odvažati na ustrezno urejeno deponijo. Enako velja tudi za vse ostale vrste odpadkov.
(4) Lastnik mora še naprej skrbeti, da se odpadki zbirajo in odvažajo ločeno.
(5) Odlaganje odpadkov na območju osnovnega platoja ali kjer koli znotraj pridobivalnega prostora je strogo prepovedano.
(Ravnanje s plodno zemljo)
(1) Pri zemeljskih delih se mora plodna zemlja odstraniti in deponirati ter se uporabiti pri sprotni sanaciji in rekultivaciji – smiselno se upoštevajo določila 24. člena tega odloka.
(2) Humusni del se mora deponirati ločeno od jalovine. Obe vrsti se bosta deponirali na jugozahodnem in severnem delu kamnoloma in se porabili pri sanaciji in rekultivaciji.
(1) V času pridobivanja surovine v kamnolomu je vpliv na tla in rastlinstvo največji, ker je potrebno sočasno z napredovanjem izkoriščanja odstranjevati tudi vso vegetacijo in zemljo. Po sanaciji in biološki obnovi bo vpliv manj viden.
(2) Vse površine, ki bodo med eksploatacijo poškodovane, se takoj po posamezni fazi (prva sadilna sezona) sanirajo tako, da se vzpostavi čim bolj naravno stanje.
(3) Dinamika del pri izkoriščanju mineralne surovine mora biti usklajena tako, da je obdobje med odstranitvijo sestoja do sanacije nazaj v gozd čim krajše in ne daljše od treh let. Gozdno drevje se lahko odstrani največ osem mesecev pred začetkom eksploatacije. Ko se eksploatacija konča, morajo biti tla pripravljena na sanacijo v šestih mesecih, pogozditev površin pa mora biti izvedena prvo sezono po pripravi tal.
(4) Kamnolom se bo širil le v območju opredeljenega občinskega prostorskega načrta, poseganja v gozdove izven tega območja ne bo. Začasno odlaganje – deponiranje materiala in zasipavanje se bo izvajalo znotraj kamnoloma. Za začasna odlagališča jalovine, separacijske jalovine in humusa bo pripravljeno območje na severu kamnoloma, ki leži na osnovnem platoju.
(5) Med samim izkoriščanjem in po njem se ne bodo poslabšali pogoji za gozdno proizvodnjo.
(6) Drevje se lahko poseka po pridobitvi ustreznega dovoljenja za izkoriščanje kamnoloma, pred izkoriščanjem posameznih delov kamnoloma je potrebno obvestiti Zavod za gozdove Slovenije, da se drevje za posek označi in evidentira. Pri poseku in spravilu lesa je potrebno upoštevati določila Pravilnika o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov ter Uredbi o varstvu pred požarom v naravnem okolju.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
(Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Na območju OPPN in okolici ni dejavnosti, ki bi povzročila možnost razlitja nevarnih snovi – vse dejavnosti znotraj območja namenjenega gasilcem so nadzorovane s strani stroke in pooblaščenih služb za zaščito in reševanje.
(2) Nevarne snovi v kamnolomu predstavljajo naftni derivati, kot so dizel gorivo, motorna olja in hidravlična olja strojev. Kako ravnati s temi snovmi, je določeno z veljavnimi predpisi. Po zakonu je potrebno izdelati ustrezna navodila zaposlenim za ravnanje z različnimi nevarnimi snovmi in ravnanje ter postopke v primeru nesreče.
(3) Objekt mora biti projektiran potresno varno, za VIII. stopnjo EMS-98 potresne lestvice, projektni pospešek tal je 0,200 g.
(4) Skladno s predpisi, ki določajo pogoje za gradnjo in vzdrževanje zaklonišč (danes: Uredba o graditvi in vzdrževanju zaklonišč, Uradni list RS, št. 57/96, 54/15) je pri gradnji objektov potrebno izvesti ojačitev prve plošče tako, da zdrži rušenje objekta nanjo; glede na namembnost objektov gradnja zaklonišč ni potrebna.
(5) Območje urejanja se nahaja v erozijskem območju – običajni zaščitni ukrepi – in ni poplavno ogroženo.
(1) Na območju OPPN in okolici ni dejavnosti oziroma tehnoloških postopkov in uporabe požarno nevarnih snovi – vse dejavnosti znotraj območja namenjenega gasilcem so nadzorovane s strani stroke in pooblaščenih služb za zaščito in reševanje.
(2) Kamnolom ni požarno nevaren objekt, kljub temu pa je potrebno upoštevati in spoštovati vse varnostne kriterije in zahteve.
(3) Delovni stroji, oprema in pomožni objekti, ki so že postavljeni na obratnem platoju v območju pridobivalnega prostora, morajo biti opremljeni z gasilnimi aparati. Vsa oprema za gašenje požarov mora biti delavcem lahko dostopna ter ustrezno zavarovana pred različnimi poškodbami.
(4) Dostop z gasilskimi vozili v primeru intervencij je možen po državni cesti Trebnje–Mokronog–Boštanj R1 215/1163 z odcepom na JP 595891, delovne površine za intervencijska vozila so zagotovljena na platoju kamnoloma. Za oskrbo z vodo za gašenje se uporabljajo avto cisterne. Umik ljudi iz delovišča je možen iz vseh smeri, ker je le-to na prostem.
(5) Za primer zavarovanja pred požarom je potrebno izdelati požarni načrt obrata, ki naj vsebuje načrt požarne preventive in načrt posredovanja v primeru pojava požara na različnih lokacijah.
(6) V primeru, da zaradi kakršnega koli vzroka del ostankov drevja, grmičevja in vej ne bodo odpeljali ali zdrobili in bodo izvedli sežiganje, je treba pri tem upoštevati določene ukrepe. Sežig se mora izvajati le ob vlažnem vremenu, brez vetra in pod stalno kontrolo delavcev. Pri takih delih se morajo upoštevati odredbe lokalnih oblasti. V neposredni bližini in v pripravljenosti je potrebno imeti gasilne aparate in drugo protipožarno opremo. Po končanem sežiganju je potrebno ogenj popolnoma pogasiti.
(7) V okviru zaščite pred požarom in z upoštevanjem določil predpisov s področja varstva pred požarom (danes: 22. in 23. člen Zakona o varstvu pred požarom – uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 3/07 – UPB, 9/11, 83/12, 61/17 – GZ) se ob upoštevanju predpisov o požarni varnosti v stavbah (danes: Pravilnik o požarni varnosti v stavbah, Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07, 12/13, 61/17 – GZ) in predpisov o hidrantnem omrežju za gašenje požarov (danes: Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov, Uradni list SFRJ, št. 30/1991, Uradni list RS, št. 83/05) izvedejo naslednji ukrepi:
– Ukrepi za varen umik ljudi in premoženja: posamezni objekti in ureditve morajo biti zasnovani tako, da je omogočen varen umik iz objektov na urejene površine ob objektih.
– Pri projektiranju posameznih objektov je potrebno zagotoviti ukrepe za omejevanje širjenja ognja ob požaru z upoštevanjem ustrezne požarne ločitve objektov oziroma ustreznih požarno varstvenih lastnosti obložnih materialov, in sicer glede na določene odmike objektov od parcelnih meja oziroma med objekti.
– Prometne in delovne površine za intervencijska vozila so zagotovljene v okviru obstoječih zadostno dimenzioniranih prometnic in manipulativnih površin.
– Zadostne količine požarne vode so zagotovljene z obstoječim in dopolnjenim hidrantnim omrežjem.
– Pri projektiranju posameznega objekta morajo biti predvideni ukrepi, ki bodo zagotavljali pogoje za pravočasno odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja in učinkovito gašenje požara.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE PODROBNEGA NAČRTA
36. člen
Dovoljena je fazna izvedba objektov in pripadajočih ureditev pod pogojem, da mora posamezna faza predstavljati zaključeno funkcionalno in oblikovno celoto.
(Obveznosti investitorja in izvajalca)
(1) Pri projektiranju in izvajanju OPPN je treba upoštevati vsa določila, navedena v posameznih poglavjih tega odloka ter projektne pogoje, navedene v pridobljenih smernicah in mnenjih.
(2) Za vso škodo, ki nastane zaradi neustrezne ali nekvalitetne izvedbe del ali projekta, je odgovoren investitor.
IX. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
(Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
(1) Dovoljena so odstopanja od načrtovanih ureditev in parcelacije, če to pogojujejo usklajevanja z obstoječim stanjem in tehnologijo pridobivanja, če gre za ustreznejšo tehnologijo izvedbe in tehnično rešitev, v kolikor te spremembe ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN.
(2) Odstopanja ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, poslabšati bivalnih pogojev ter vplivov na okolje in ne smejo biti v nasprotju z javno koristjo oziroma interesi. Spremembe dovoljene z odstopanji ne smejo ovirati realizacije OPPN in morajo biti v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki se nanašajo na posege v prostor in varovanje okolja.
(3) Za izvedbo odstopanj morajo biti pridobljena soglasja pripravljavca tega akta in nosilcev urejanja prostora, v katerih pristojnost posegajo odstopanja.
39. člen
(1) OPPN s prilogami se hrani na sedežu Občine Sevnica v digitalni in analogni izpisani in izrisani obliki in je na vpogled v času uradnih ur občinske uprave.
(2) V primeru odstopanja med digitalno in analogno obliko veljajo podatki iz analogne oblike podrobnega načrta.
Nadzor nad izvajanjem tega odlokaopravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-0001/2020-75
Sevnica, dne 20. marca 2024
