Na podlagi 129. člena in v povezavi s 119. členom Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3) (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE in 95/23 – ZIUOPZP) ter 8. in 18. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 46/15 – UPB, 17/17 in 44/18) je Občinski svet Občine Sevnica na 13. redni seji dne 20. 3. 2024 sprejel
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Poslovno cono Krmelj II (OPPN 40-04) ID št. prostorskega akta: 3206
(1) S tem odlokom se, ob upoštevanju določb Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 94/12, 100/12 – popr., 57/13, 1/16, 17/16, 33/18, 70/19, 20/22, 23/22 – popr., 125/22, 58/23 in 121/23 – v nadaljevanju: OPN) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za Poslovno cono Krmelj II (OPPN 40-04) (v nadaljevanju: OPPN).
(2) OPPN je izdelala družba Demida arhitektura d.o.o., Prešernova ulica 1, 8290 Sevnica, pod št. 10/2022.
II. VSEBINA
Določbe tega odloka vsebujejo:
A) TEKSTUALNI DEL:
1. Opis prostorske ureditve;
2. Urbanistične, arhitekturne in krajinske rešitve;
3. Načrt gradbenih parcel;
4. Etapnost izvedbe prostorske ureditve;
5. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro;
6. Rešitve in ukrepi za varovanje zdravja;
7. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine;
8. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja ter ohranjanja narave;
9. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom;
10. Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora;
11. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev;
12. Obveznosti investitorjev nepremičnine pri izgradnji komunalne opreme, pogoji in zahteve za izvajanje načrta;
13. Grafične priloge;
14. Seznam prilog;
15. Izjava odgovornega prostorskega načrtovalca.
B) GRAFIČNI DEL:
1. Prikaz namenske rabe iz prostorskega akta | M 1:5000 |
2. Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem | M 1:1000 |
3. Geodetski načrt | M 1:1000 |
4. Ureditvena situacija | M 1:500 |
5. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji | M 1:2000 |
6. Prometna situacija | M 1:500 |
7. Situacija komunalne in energetske infrastrukture | M 1:500 |
8. Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom | M 1:500 |
9. Načrt gradbenih parcel | M1:500 |
10. Geodetsko zazidalna situacija | M 1:500 |
11. Prerezi | M 1:500 |
III. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
(1) Območje OPPN je umeščeno med regionalno cesto R3-738/6727 Tržišče–Krmelj–Hotemež na vzhodni strani, potokom Hinja na zahodni strani ter levim pritokom Hinje na južni strani in stanovanjskim območjem na severni strani.
(2) Območje OPPN je z OPN opredeljeno kot del enote urejanja KL28, kjer je določena podrobna namenska raba CU – osrednje območje centralnih dejavnosti.
(3) Površina območja OPPN znaša cca 1,4 ha.
(4) OPPN obsega zemljišče s parc. št. 971/4, 971/16, 1211/4, 960/2, 960/1, 1211/3, 1250/13d, 961/1d, 971/25d, 971/3d, 959/1d,1250/9d, 959/2d, vse 1389 – Goveji Dol (d-pomeni delno).
(1) Obravnavana enota urejanja je umeščena med gospodarsko cono na južni strani in stanovanjsko pozidavo na severni strani oziroma predstavlja tampon cono, ki bo zmanjšala vplive sosednje gospodarske cone na stanovanjsko območje.
(2) Sredi območja prostorske ureditve v smeri sever-jug je obstoječi nasip, kjer je načrtovana kolesarska steza, območje OPPN pa deli na vzhodni in zahodni del.
(3) Območje urejanja je nepozidano stavbo zemljišče, ki ima zgrajeno javno prometno in delno komunalno infrastrukturo, s katerih se zagotavlja dostop in priključevanje na obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo preko individualnih priključkov.
(4) Ob zahodni strani teče potok Hinja, na južni pa je levi pritok. Vsi posegi se načrtujejo tako, da ne vplivajo na odtočni režim. Objekti zahodno od kolesarske steze se maksimalno prilagajajo terenu, pri čemer se ohranja relief ob vodotokih.
(5) Predvideni posegi ne bodo imeli negativnih vplivov na obstoječo rabo prostora in zgrajeno gospodarsko infrastrukturo.
(6) Vplivi in povezave s sosednjimi območji so razvidni iz grafične priloge št. 5. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji.
(vrste dopustnih dejavnosti)
(1) Na območju OPPN so dovoljene terciarne in kvartarne dejavnosti.
(2) Terciarne dejavnosti so: G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil; H Promet in skladiščenje; I Gostinstvo; J Informacijske in komunikacijske dejavnosti; K Finančne in zavarovalniške dejavnosti; L Poslovanje z nepremičninami; M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (razen 75. Veterinarstva); N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti.
(3) Kvartarne dejavnosti so: Q Zdravstveno in socialno varstvo (dovoljena samo zobozdravstvena ordinacija); S Druge dejavnosti; T Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; U Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles.
(vrste dopustnih gradenj)
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj:
– gradnja novih objektov;
– odstranitve objektov;
– dozidave in nadzidave objektov;
– rekonstrukcije objektov;
– spremembe namembnosti;
– redna investicijska in vzdrževalna dela.
(vrste dopustih objektov glede na namen)
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dopustnih objektov glede na namen oziroma po klasifikaciji vrst objektov (CC-SI):
– 12420 Garažne stavbe, 12510 Industrijske stavbe, 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (razen skladišča nevarnih in nenevarnih odpadkov), 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo, 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe, 12745 Stavbe za funkcionalno dopolnitev, 12746 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, 12203 Druge poslovne stavbe, 12301 Trgovske stavbe (razen nakupovalnih centrov, trgovskih centrov, veleblagovnic, pokritih tržnic), 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (razen stavb za pripravo hrane (catering)), 12640 Dovoljene samo zobozdravstvene ordinacije, 21121 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane javne poti, 21122 Parkirišča izven vozišča, 22210 Lokalni (distribucijski) plinovod, 22221 Lokalni vodovodi za pitno vodo in cevovodi za tehnološko vodo, 22231 Cevovodi za odpadno vodo, 22232 Čistilne naprave, 22241, Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi, 22242 Lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, 24205 Objekti za preprečitev zdrsa in ograditev, 24206 Odprta skladišča in odprte prodajne površine, 24208 Drugi gradbeno inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.
– zahtevni, manj zahtevni, nezahtevni in enostavni objekti v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov.
– dopustni so tudi objekti, ki so proizvod kot celota dan na trg, če objekt izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov.
– ne glede na zgoraj navedeno so dopustni tudi: priključki, vrtine za zajem toplote iz vode in zemljine, ekološki otok, objekti za oglaševanje in informacijski pano, naprava in gradbeni element za opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in stanja okolja, urbana oprema in spominska obeležje, ki se gradijo na obstoječih javnih površinah, zunanja naprava in zunanja oprema za proizvodnjo in shranjevanje električne energije iz obnovljivih virov energije.
IV. POGOJI IN USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO
(opis načrtovanih objektov in površin)
(1) Območje OPPN je razdeljeno pet gradbenih parcel (GP1 – GP5).
(2) Na gradbenih parcelah »GP1« in »GP2« sta poleg gradbeno inženirskih objektov in priključkov predvideni gradnji glavnih, pomožnih stavb, nezahtevnih in enostavnih objektov. Gradbena parcela »GP3« je namenjena ureditvi prometne in komunalne infrastrukture ter gradbeno inženirskih objektov, »GP4« in »GP5« pa za ureditev levega pritoka potoka Hinje.
(3) Na gradbeni parceli »GP1« je predvidena gradnja objektov za terciarno in kvartarno dejavnost, skladišča in nadstrešnice, natančna namembnost se določi v DGD projektu. Na gradbeni parceli »GP2« je predvidena delavnica za servisiranje lastnih gradbenih strojev s poslovnimi prostori, pralnica, skladišče za posipni in gradbeni material, parkirišče za tovorna vozila, gradbeno mehanizacijo, stroje in osebna vozila. Nad parkirišči je dovoljena izvedba nadstrešnic.
(4) Glavni objekti se locirajo v skladu z grafično prilogo, z upoštevanjem določenega odmika od sosednjih gradbenih parcel in gradbene linije.
(5) Poleg glavnih objektov se v sklopu gradbene parcele gradijo tudi pomožne stavbe, kot so nadstrešnice in nezahtevni ter enostavni objekti skladno z Uredbo o razvrščanju objektov. Pomožne stavbe (nadstrešnice, nezahtevni in enostavni objekti) niso prikazane v grafičnih prilogah in se locirajo znotraj gradbenih parcel z upoštevanjem določenega faktorja zazidanosti in predpisanega odmika od sosednjih zemljišč.
(6) Višinske razlike na gradbenih parcelah »GP1 – GP3« se premagujejo z brežinami, stopnicami, klančinami in podpornimi zidovi višine do 2,00 m. Kote manipulativnih prometnih površin se prilagajajo niveleti vozišča dovozne ceste z odstopanjem ± 4 %.
(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
(1) Glavne stavbe:
– lega objekta: okvirno po geodetsko zazidalni situaciji, razen objekta ob regionalni cesti in objekta na gradbeni parceli »GP2«, kjer se mora osnovni kubus objekta vsaj z vogalom dotikati gradbene linije. Dovoljena je postavitev sekundarnega kubusa izven gradbene linije. Za lokacije glavnih stavb, katere nimajo določene gradbene linije, so dovoljene tolerance v vseh smereh, s tem da se mora upoštevati varovalni pas vodnega sveta in predpisani odmik od gradbenih parcel. Lokacije pomožnih, nezahtevnih in enostavnih objektov, ki niso prikazane v grafičnih prilogah, so znotraj gradbene parcele, z upoštevanjem varovalnih pasov vodnega sveta in predpisani odmik od gradbenih parcel. Pri postavitvi le-teh mora biti zagotovljena cona preglednosti in pridobljeno pozitivno mnenje upravljavca;
– horizontalni gabarit: okvirni po geodetski zazidalni situaciji oziroma se tlorisna zasnova prilagaja tehnološkemu načrtu, pri čemer se upošteva faktor zazidanosti, ki znaša 0,8. K osnovnem kubusu je dovoljeno dodajanje sekundarnih kubusov, ki pa po velikosti (površini) ne smejo presegati zazidalne površine osnovnega kubusa. Tlorisna zasnova je pravokotne, kvadratne in ostalih oblik (nepravilne, prerezane, polkrožne). Razmerje stranic ni predpisano;
– vertikalni gabarit: etažnost ni predpisana, max. višine osnovnega in sekundarnega kubusa so do 16,00 m nad koto ± 0,00 m, ki je kota etaže na stiku z manipulativnimi površinami. Višina etaž mora biti prilagojena tehnološkemu načrtu, zato etažnost pri objektih ni omejena, dovoljena je izvedba medetaž. Višina sekundarnega kubusa ne sme presegati višine osnovnega kubusa. Dovoljene so tolerance višinske kote etaže na stiku z manipulativnimi površinami do ± 50 cm, ki so prikazane v grafični prilogi, s tem da se kote zunanjih manipulativnih površin prilagajajo cestnemu priključku in vzdolžnemu naklonu, ki znaša max. 4 %;
– konstrukcija: klasična, montažna ter kombinacija klasične in montažne konstrukcije;
– streha osnovnega in sekundarnega kubusa: ravna, dvokapna in enokapna naklona do 25°. Streha nižjega naklona se skrije za fasadnim zidcem. V strehi je dovoljeno vgrajevati svetlobnike, na njo pa postaviti nižje inštalacijske elemente, ki ne presegajo višine fasadnega zidca;
– kritina: PVC membranske kritine in pločevina;
– fasada: odvisna od konstrukcije objekta, zato so dovoljene različne fasadne obloge v kombinaciji s kompozicijsko skladno razporeditvijo fasadnih odprtin in kvalitetno oblikovanimi arhitekturnimi detajli. Arhitekturni detajli so lahko iz drugih materialov kot fasada objekta. Fasadne površine (obloge) se lahko kombinirajo v največ dveh barvah, ki morajo biti nevpadljive in medsebojno barvno usklajene, kričeče barve niso dovoljenje;
– osvetlitev fasad mora biti projektirana in izvedena skladno z veljavno zakonodajo, z namenom preprečevanja svetlobnega onesnaževanja okolja;
– oblikovanje odprtin: svobodno oblikovane;
– zunanja ureditev parcele: manipulativne površine in parkirišča so lahko izvedene iz travnih tlakovcev, tlakovana ali asfaltirana, preostali del gradbene parcele pa se hortikulturno uredi. Višinska razlika se premošča z brežino ali s podpornim zidom višine do 2,00 m. Dovoljena je izvedba ograje max. višine do 2,00 m, postavljene na parcelno mejo, razen ob občinski in državni cesti, kjer ograja ne sme posegati v polje preglednosti in je za njo potrebno predhodno pridobiti pozitivno mnenje upravljavca ceste. Ograjevanje gradbenih parcel »GP4 in GP5« ali gradnja podpornih zidov ni dovoljena;
– faznost gradnje objekta: objekt se lahko gradi fazno, s tem da je ena faza konstrukcijsko in funkcionalno zaključena celota.
(2) Pomožne stavbe, nezahtevni in enostavni objekti po uredbi:
– lega objekta: v sklopu gradbene parcele ob upoštevanju cone preglednosti in predpisanega odmika od sosednjih gradbenih parcel in vodnega sveta;
– horizontalni gabarit: pomožna stavba je manjšega tlorisnega gabarita kot glavna stavba, pri čemer se ne sme preseči faktor zazidanosti. Tlorisna zasnova pomožne stavbe, nezahtevnih in enostavnih objektov po uredbi je lahko pravokotne, kvadratne in nepravilne oblike;
– vertikalni gabarit: višina pomožne stavbe ne sme presegati višine glavne stavbe. Vertikalni gabarit enostavnih in nezahtevnih objektov po uredbi pa skladno z uredbo;
– konstrukcija: klasična, montažna in kombinacija klasične in montažne konstrukcije;
– streha pomožnih stavb ter nezahtevnih in enostavnih objektov po uredbi: ravna, dvokapna in enokapna naklona do 25°;
– kritina: PVC membranske kritine in pločevina;
– fasada: odvisna od konstrukcije objekta in se prilagaja fasadi glavne stavbe.
(3) Gradbeno inženirski objekti obsegajo vse objekte in naprave, vezane na prometno, komunalno, energetsko infrastrukturo (ceste, hodnik za pešce, parkirišča, ekološki otok, podporni zid in podobno), postavitev cestne in ostale urbane opreme (ograje, prometna signalizacija, svetilke) ter objekte in naprave zvez in telekomunikacij.
(4) Oblikovanje gradbeno inženirskih objektov je svobodno, če s tem odlokom ni določeno drugače.
(1) Nova parcelacija je določena v grafični prilogi št. 9. Načrt gradbenih parcel.
(2) Pri gradnji vseh vrst objektov nad in pod terenom mora biti najbolj izpostavljeni del objekta od meje sosednjih zemljišč oddaljen najmanj 2,00 m. Manjši odmik je dovoljen ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča in z upoštevanjem požarno-varstvenih in obrambnih predpisov.
(3) Navedeni odmik ne velja za posege v varovalnih pasovih javne gospodarske infrastrukture. Za posege v varovalnih pasovih je potrebno pridobiti mnenje upravljavca.
(4) Novi gradbeno inženirski objekti (parkirišča, manipulacija, ograje, oporni zidovi, vodovod, kanalizacija, elektrika, TK kabel) se lahko gradijo do parcelne meje sosednjega zemljišča, razen pri gradbenih parcelah »GP4 in GP5«, kjer je prepovedana gradnja ograje in podpornih zidov.
(5) Faktor zazidanosti parcele za gradnjo (FZ) je največ 0,80 in je določen kot razmerje med zazidano površino in gradbeno parcelo.
(6) V območju urejanja parcele niso urejene, zato lahko pride do odstopanj v izmeri in legi novih gradbenih parcel.
Na območju urejanja načrtovane naslednje etape:
I. etapa:
– dograditev komunalne in energetske infrastrukture za potrebe načrtovanega objekta;
II. etapa:
– gradnja objektov;
– hortikulturna ureditev okolice objekta.
VII. POGOJI ZA INFRASTRUKTURNO UREJANJE OBMOČJA
(1) Motorni promet:
Posegi v varovalnem pasu regionalne ceste III. reda št. R3-738, na odseku 6727 Tržišče–Hotemež:
– za dostope do območja OPPN se koristi obstoječa javna pot, ki se preko obstoječega priključka komunikacijsko navezuje na regionalno cesto III. reda št. R3-738, na odseku 6727 Tržišče–Hotemež v km 2,035 na levi strani v smeri naraščanja stacionaže državne ceste (relativne stacionaže določene v aplikaciji WEPS). Novi priključki niso predvideni;
– izvede se rekonstrukcija cestnega priključka z ustreznimi zavijalnimi radiji za tovorna vozila;
– tehnični elementi cestnega priključka na državno cestno omrežje morajo biti izvedeni v skladu z veljavno zakonodajo in tehničnimi normativi z upoštevanjem merodajnega vozila. Opremljeni morajo biti z vso predpisano vertikalno in talno prometno signalizacijo v skladu s Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah;
– načrtovani objekti so locirani v varovalnem pasu regionalne ceste. Od vozišča ceste znaša odmik načrtovanih objektov 6,70 m, od parcelne meje pa 5,50 m;
– v varovalnih pasovih državnih cest, ki jih določa zakonodaja s področja cest, je raba prostora omejena. Posegi v varovalni pas državne ceste ne smejo biti v nasprotju z njenimi koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na njej, njene morebitne širitve zaradi razvoja prometa ter njenega videza. V varovalnem pasu državne ceste je dopustno načrtovati takšne dejavnosti in izvajati takšne posege, ki ne bodo negativno vplivali na cesto in onemogočali njeno širitev zaradi razvoja prometa. V varovalnem pasu niso sprejemljive dejavnosti, za katere bi bile emisije, ki so posledica prometa na državni cesti, moteče (obremenitve s hrupom, plini, prašnimi delci);
– meteorne in druge vode ne smejo pritekati na regionalno cesto;
– v območju površin, potrebnih za preglednost ceste je dopustna zatravitev in zasaditev grmovnic, katerih višina rasti ne presega 0,75 m. Zasaditev v največji rasti ne sme posegati v prosti profil cestnega telesa državne ceste;
– izvedba internih priključkov na javno vodovodno, elektroenergetsko in telekomunikacijsko omrežje ni predvidena v cestnem svetu državne ceste;
– prečkanja in potek gospodarske javne infrastrukture v cestnem svetu državne ceste in njenem varovalnem pasu morajo biti v strokovnih podlagah prostorskega akta grafično prikazana. Trase vodov gospodarske javne infrastrukture v območju državne ceste (cestni svet z varovalnimi pasovni in zračni prostor v višini 7,00 m nad najvišjo točko vozišča) morajo biti načrtovane izključno v podzemni izvedbi, skladno z določbami Pravilnika o projektiranju cest. Morebitna gradnja gospodarske javne infrastrukture v cestnem svetu državne ceste je dopustna na podlagi predhodno pridobljene stvarne pravice s strani upravljavca ceste;
– kakršnokoli postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje, ki bi bilo predvideno ali izvedeno v nasprotju z Zakonom o cestah, Zakonom o pravilih cestnega prometa, Pravilnikom o projektiranju cest, Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah, je ob državni cesti znotraj in zunaj naselja prepovedano v celotnem varovalnem pasu. Za postavitev tovrstnih objektov si je potrebno pridobiti nalog ali soglasje Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo;
– Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo odklanja vsako odgovornost za škodo, ki bi nastala v varovalnem pasu državne ceste, zaradi ceste, odvodnjavanja ceste, izvajanja investicijskih in vzdrževalnih del ali pometa na njej. Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo zato ne bo zagotavljala zaščite pred vplivi, ki so posledica obratovanja in vzdrževanja državne ceste na tangiranem odseku. Zaščito pred škodljivimi vplivi državne ceste izvede vsak investitor na lastne stroške. Prav tako Direkcija RS za infrastrukturo ne zagotavlja povrnitve stroškov odprave škode, nastale zaradi rednega in zimskega vzdrževanja državne ceste;
– pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za gradnjo v varovalnem pasu državne ceste je potrebno vložiti projektno dokumentacijo v pregled in potrditev na Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo in si pridobiti pozitivno mnenje upravljavcev za izvedbo del na podlagi Zakona o cestah in Gradbenega zakona.
Rekonstrukcija javne poti št. 873131 Krmelj – hišna številka 3:
– rekonstruira se javna pot JP 873131 Krmelj – hišna številka 3 od priključka z regionalno cesto ceste III. reda št. R3-738, na odseku 6727 Tržišče–Hotemež do gradbene parcele hišna številka 3;
– vozišče se asfaltira za dvosmerni promet širine 5,00 m z enostranskim pločnikom in bankinami;
– z javne poti se do posameznih gradbenih parcel izvedejo cestni priključki širine do 8.00 m.
(2) Mirujoči promet:
– parkirišče z obračališčem se zagotovi na posamezni gradbeni parceli, potrebno je zagotoviti ustrezno število parkirnih mest glede na vrsto dejavnosti.
(3) Kolesarski promet:
– sredi območja prostorske ureditve je obstoječi nasip, kjer je načrtovana kolesarska steza za katero je izdelana projektna dokumentacija.
(4) Peš promet:
– ob regionalni cesti R3-738/6727 Tržišče–Hotemež je predviden koridor širine 3,00 m za peš promet z zelenico, ki bo poslovno cono povezal s središčem naselja Krmelj;
– ob javni poti znotraj območja je predvidena izgradnja enostranskega pločnika širine 2,00 m ob desnem robu vozišča.
(5) Na uvozu na vsako posamezno gradbeno parcelo je dopustna postavitev rampe ali vrat za kontrolirani uvoz na samo parcelo.
(1) Kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode iz stavb ter odvajanju padavinske vode s streh in utrjenih površin. Na območju prostorske ureditve ni izvedenega javnega kanalizacijskega omrežja.
(2) Naselje Krmelj ima sprojektirano javno fekalno kanalizacijo. Glavni vod poteka po načrtovani kolesarski stezi, ki poteka skozi obravnavano prostorsko enoto.
(3) Predvidena je izvedba ločenega kanalizacijskega omrežja, posebej za komunalne odpadne vode, posebej za padavinske vode. Do izgradnje javne kanalizacije se za odpadne komunalne vode zgradi mala lastna komunalna čistilna naprava (MKČN) z izpustom v ponikovalnico. V primeru, da ni možno ponikanje meteornih voda se le-te speljejo v obstoječi vodotok, kar mora biti utemeljeno z geomehanskim poročilom.
(4) Vsi individualni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode morajo biti redno vzdrževani in evidentirani pri izvajalcu javne službe.
(5) Odvajanje in čiščenje padavinske vode z javnih cest, parkirišč in drugih povoznih utrjenih ali tlakovanih površin, na katerih se odvija motorni promet, se izvaja v skladu s predpisi.
(6) Pri gradnji objektov je treba zagotoviti ponikanje čim večjega dela padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin, vse v skladu s področno zakonodajo.
(7) Vsi kanali in jaški kanalizacijskega omrežja morajo biti grajeni vodotesno, kar mora biti predvideno v projektu in dokazano z atesti in preizkusi.
(8) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih vod mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode ter Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(9) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca kanalizacijskega omrežja Javnega podjetja Komunala d.o.o. Sevnica.
(10) Trase predvidene kanalizacije so prikazane v grafični prilogi št. 7.
(1) Na območju urejanja je evidentirano javno vodovodno omrežje.
(2) Za posamezne objekte znotraj območja urejanja se izvedejo samostojni vodovodni priključki s pripadajočimi vodomernimi jaški, ki morajo biti na vedno dostopnem mestu zunaj stavbe.
(3) Uporabnik se zaveže omogočiti upravljavcu javnega vodovoda neoviran dostop na zemljišče, po katerem poteka vodovodni priključek, za namen redne kontrole in vzdrževanja merilnega mesta, ter celotnega hišnega priključka v primeru rednih in investicijskih vzdrževalnih del.
(4) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca vodovodnega omrežja Javnega podjetja Komunala d.o.o. Sevnica za priključek in gradnjo v varstvenem pasu.
(5) Trase obstoječega in predvidenega vodovoda so prikazane v grafični prilogi št. 7.
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Energija za napajanje predvidenih objektov v območju OPPN je trenutno na razpolago na nizkonapetostnih zbiralnicah v obstoječi TP Krmelj obrtna cona. V kolikor se bo v prihodnosti pokazala potreba po večji odjemni moči, je potrebno zgraditi dodatno TP Krmelj poslovna cona (opisano v projektu »NN priključek za objekt Industrijski objekt Kvadra mobil, št. 224/22«).
(2) V območju predvidene ureditve OPPN Poslovne cone Krmelj II poteka obstoječ SN KB 20 kV (KB 20 kV TP Krmelj Lisca – TP Krmelj obrtna cona) in obstoječi NN 1 kV kablovodi in prosto-zračni vodi (izvod I01: Montažne hiše in izvod I04: Šola, oba napajana iz TP Krmelj Lisca), katere je potrebno upoštevati kot omejitveni faktor v smislu varovalnega pasu, kateri znaša minimalno 1,00 m od osi obstoječih kablovodov v obe smeri.
(3) Ker je v trasi obstoječih SN in NN kablov predvidena gradnja novih objektov, se vsi SN in NN izvodi izvedejo z novimi kabli, kateri se uvlečejo v novo elektro kabelsko kanalizacijo (EKK), ki se izdela iz zaščitnih cevi GDC Ø 160 mm. V predvideni elektro kabelski kanalizaciji (EKK) je potrebno predvideti dodatne rezervne cevi za kasnejšo širitev električnega omrežja.
(4) Pri posegih na zemljiščih je potrebno upoštevati projektne pogoje mnenjedajalcev (upravljavcev komunalnih vodov in cest) in lastnikov zemljišč, s katerimi je potrebno skleniti ustrezne služnostne pogodbe.
(5) V fazi nadaljnjega načrtovanja in pridobitve gradbenega dovoljenja za predmetna objekta je potrebno od Elektra Celje d.d. pridobiti dokumente za posege v prostor v skladu z veljavno zakonodajo.
(6) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca elektroenergetskega omrežja za priključek in gradnjo v varstvenem pasu.
(7) Trase obstoječega in predvidenega elektroenergetskega omrežja so prikazane v grafični prilogi št. 7.
(elektronske komunikacije)
(1) Telefonsko omrežje:
– pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati obstoječe trase telekomunikacijskega (v nadaljevanju: TK) omrežja upravljavca Telekoma Slovenije d.d., ki so vrisane v grafičnem delu OPPN. Točne trase obstoječih naročniških telekomunikacijskih kablov se določijo z zakoličbo;
– za oskrbo obravnavanega območja se dogradi obstoječe TK omrežje. Projekt TK priključkov se izdela v fazi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljevanju: DGD) in mora biti usklajen s projektom ostalih komunalnih vodov;
– na območju OPPN je dopustno vzpostaviti maloobmočne brezžične dostopovne točke v lokalnem komunikacijskem omrežju;
– v primeru, da bo TK omrežje oviralo gradnjo objekta ali komunalnih priključkov, je potrebna zaščita ali prestavitev. Zemeljska dela v bližini obstoječih TK vodov je treba izvajati ročno. Nasip ali odvzem materiala nad traso obstoječega TK voda ni dovoljen;
– pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca TK omrežja za priključek in gradnjo v varstvenem pasu;
– trase obstoječega ter predvidenega TK omrežja so prikazane v grafični prilogi št. 7.
(2) Optično omrežje:
– pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati obstoječe trase telekomunikacijskega optičnega omrežja (v nadaljevanju: TK OŠO) upravljavca GVO d.o.o., ki so vrisane v grafičnem delu OPPN. Točne trase obstoječih optičnih vodov se določijo z zakoličbo;
– za oskrbo obdelovanega območja s širokopasovnim omrežjem se dogradi kabelsko kanalizacijo iz PEHD cevi 2 x Ø 50 mm od točke priključitve do novih kabelskih jaškov iz betonske cevi 100 cm, ki se izvedejo v območju obdelave. Nato se do vsakega objekta predvidi mikro cev v katero se bodo nato upihnili optični kabli;
– rekonstrukcija javne poti št. 873131 ter ureditev kolesarske steze tangira obstoječe elektronske komunikacije zato je potrebna prestavitev ali dodatna zaščita po pogojih upravljavcev;
– vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvijo tangiranih TK OŠO vodov izvede GVO d.o.o. (ogledi, izdelava tehničnih rešitev in projektov, zakoličba, izvedba del in dokumentiranje izvedenih del) na osnovi naročila investitorja ali izvajalca del in po pogojih nadzornega organa GVO. Zemeljska dela v bližini obstoječih TK OŠO vodov je treba izvajati ročno. Nasip ali odvzem materiala nad traso obstoječega TK OŠO voda ni dovoljen;
– pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca TK OŠO omrežja za priključek in gradnjo v varstvenem pasu;
– trase obstoječega ter predvidenega TK OŠO omrežja so prikazane v grafični prilogi št. 7.
Pri gradnji objekta je treba upoštevati zakonodajo s področja učinkovite rabe energije ter stavbe priključiti na ekološko čiste vire energije, oziroma spodbujati pasivno in energijsko učinkovito gradnjo.
(1) Za zbiranje komunalnih odpadkov se namestijo tipski zabojniki za komunalne odpadke. Komunalni odpadki se odvažajo na odlagališče komunalnih odpadkov. Tip in velikost zabojnika določi upravljavec odvoza odpadkov.
(2) Vsi uporabniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z Odlokom o ravnanju z odpadki na območju Občine Sevnica.
(3) Pri načrtovanju odjemnega mesta je potrebno upoštevati Odredbo o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
(4) Ločeno zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov se zagotovi v skladu z veljavnim občinskim odlokom o ravnanju z odpadki.
(5) Z gradbenimi odpadki morata investitor in izvajalec ravnati v skladu z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE ZDRAVJA
(1) Pri gradnji objektov in urejanju površin je treba upoštevati področno zakonodajo.
(2) Območje OPPN se nahaja ob vodotoku Hinja in ob njenem neimenovanem levem pritoku. Gradnja in posegi na vodnem in priobalnem zemljišču, ki sega na vodah Il. reda 5,00 m od meje vodnega zemljišča, je prepovedana.
(3) Vsi posegi so locirani zunaj 5,00 m pasu vodnega sveta potoka Hinje in levega pritoka. Območje ni poplavno ogroženo. Vodno in priobalno zemljišče potoka Hinje z levim pritokom je označeno v grafičnih prilogah.
(4) V projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja mora biti tekstualno in grafično ustrezno obdelana in v ustreznem merilu prikazana ureditev na obravnavanih parcelah na geodetski kotirani in katastrski situaciji, iz katere bo razvidna dispozicija obstoječih in načrtovanih objektov, ureditev okolice, vsa obstoječa in načrtovana komunalna infrastruktura.
(5) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih vod mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode ter Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(6) Vsi kanali in jaški kanalizacijskega omrežja morajo biti grajeni vodotesno, kar mora biti predvideno v projektu in dokazano z atesti in preizkusi.
(7) Vse odpadne vode morajo biti priključene na javno kanalizacijsko omrežje v skladu z veljavnimi predpisi in pod pogoji upravljavca. Če javnega kanalizacijskega omrežja ni, je možno odpadne komunalne vode speljati v malo komunalno čistilno napravo z izpustom v ponikovalnico.
(8) Pri gradnji objektov je potrebno zagotoviti zadrževanje in ponikanje čim večjega dela padavinskih voda. Padavinske vode s streh naj se odvaja v lokalni zbiralnik deževnice, ki se lahko uporablja za zalivanje ali sanitarno vodo. V primeru gradnje ponikovalnice morajo biti le te locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin.
(9) Če ponikanje ni možno, je treba odvajanje padavinske vode predvideti v skladu s področno zakonodajo, in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike ali padavinsko kanalizacijo (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki ...).
(10) Morebitna zasaditev brežin vodotoka mora biti takšna, da bistveno ne vpliva na odtočne razmere in predhodno usklajena z DRSV. Zasaditev ne sme segati v pretočni profil vodotoka.
(11) Za vso škodo, ki bi nastala na vodnem režimu zaradi neustrezne ali nekvalitetne izvedbe gradbenih del ali projekta, je v celoti odgovoren investitor.
(12) V času gradnje je stranka dolžna zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje voda, izlitje nevarnih tekočin na prosto ali v zemljo.
(13) V projektu je treba prikazati oziroma opisati mesto deponije viška zemeljskega in gradbenega materiala. Višek izkopanega materiala ni dovoljeno nekontrolirano odlagati na teren in z njim zasipavati struge in poplavnega prostora vodotokov. Začasne deponije morajo biti locirane in urejene tako, da ni oviran odtok vode, imeti morajo urejen odtok padavinskih voda in morajo biti zaščitene pred erozijo in odplavljanjem materiala.
(14) Predvideti je potrebne ureditve po zaključku gradbenih del. Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in vse ostanke začasnih deponij, vse z gradnjo prizadete površine pa krajinsko ustrezno urediti.
(1) Pri gradnji objektov in drugih posegih v prostor je potrebno zagotoviti zaščito tal pred onesnaženjem in erozijskimi vplivi. V času gradnje je potrebno z varnim obratovanjem gradbene mehanizacije in varnim ravnanjem ter skladiščenjem gradbenih materialov s škodljivimi snovmi pred in med vgradnjo preprečiti morebitno onesnaženje tal in erozijskimi vplivi. Gradbeni stroji in transportna vozila morajo biti tehnično brezhibni ter z gorivom oskrbovani na drugih, za to primernih mestih. V primeru razlitja nevarnih snovi iz delovne mehanizacije je potrebno lokacijo takoj sanirati. Na gradbišču mora biti zagotovljeno ustrezno opremljeno mesto za skladiščenje nevarnih snovi z lovilno skledo ustrezne prostornine. Nevarne odpadke je potrebno oddajati pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti ustrezno evidentirano.
(2) Vse razgaljene površine naj se čim prej zatravijo ali drugače biotehnično uredijo z rastišču primernimi avtohtonimi vrstami ter vzdržujejo tako, da se prepreči zarast tujerodnih invazivnih vrst.
(varstvo pred onesnaženjem)
Pri vseh novogradnjah, razen enostavnih in nezahtevnih objektov po uredbi, se morajo upoštevati energetski standardi v zvezi z energijo in ohranjanjem toplote, ki zmanjšujejo rabo energije in onesnaženosti zraka, v skladu z veljavnimi predpisi.
(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem)
Za osvetljevanje zunanjih površin se lahko koristijo samo takšne svetilke, ki omogočajo osvetljavo talnih površin in ne osvetljujejo neba in širše okolice. Dovoljena je uporaba žarnic s čim manjšim deležem ultravijolične svetlobe. Sistem osvetljevanja mora delovati tako, da v drugem delu noči ostane prižgano minimalno število luči.
(1) Glede na dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje, skladno z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, uvršča v III. stopnjo varstva pred hrupom (SVPH).
(2) Pri projektiranju, gradnji in obratovanju objektov morajo projektanti, izvajalci in investitorji upoštevati določbe o mejnih vrednosti kazalcev hrupa.
(3) Z aktivnimi in pasivnimi protihrupnimi ukrepi je potrebno zagotoviti dovoljene ravni hrupne obremenjenosti v delovnem in bivalnem okolju. Hrup v območju ne sme presegati dovoljenje ravni, določene v uredbi.
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
Pri graditvi objektov je potrebno zaradi varovanja zdravja ljudi pred elektromagnetnim sevanjem (v nadaljevanju: EMS) zagotavljati ustrezne odmike od virov EMS, pri čemer ne smejo biti prekoračene dopustne vrednosti elektromagnetnega sevanja, kot to določa Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(skupni pogoji glede tehničnih zahtev objektov)
(1) Vsi objekti v javni rabi morajo zagotavljati funkcionalno oviranim osebam dostop, vstop in uporabo brez grajenih in komunikacijskih ovir. Pri načrtovanju oziroma projektiranju se upoštevajo veljavni predpisi s teh področij.
(2) Pri novogradnji vseh stavb je treba upoštevati veljavni predpis s področja učinkovite rabe energije v stavbah. V skladu s tem se zagotovi uporaba lastnih naprav ali priključkov na naprave zunaj stavbe.
(3) Z ustrezno zasnovo stavbnega volumna, z izborom gradiva in toplotno zaščito stavb se zagotavljajo čim manjše izgube toplotne energije. Uporabljajo se lokalno razpoložljivi obnovljivi viri energije in tako zmanjšuje izgube energije pri prenosu in distribuciji.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1) V območju urejanja ni registriranih enot kulturne dediščine, zato posebne rešitve in ukrepi za kulturno dediščino niso potrebni.
(2) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del obvesti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.
(3) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
X. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, TER OHRANJANJE NARAVE
Prostorske ureditve in gradnja objektov ne smejo povzročati motenj in trajnih vplivov, ki presegajo meje, določene v predpisih s področja varovanja okolja in varovanja zdravja ljudi in živali.
(1) Pri izvedbi posegov na območju prostorske ureditve je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka.
(2) Za ogrevanje objektov se primarno uporabljajo obnovljivi viri energije.
Na območju urejanja ni vsebin ohranjanja narave (zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območje Natura 2000), kot to določa Zakon o ohranjanju narave.
XI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
Obravnavana prostorska ureditev ne leži v območju poplavne nevarnosti.
31. člen
(varstvo pred erozijo in plazovi)
(1) Območje urejanja je v erozijskem območju – opozorilno območje običajni zaščitni ukrepi.
(2) Kot ukrep varstva pred škodljivim delovanjem visoke podtalnice se, v nadaljnjih fazah projektiranja, skladno s tem odlokom, pridobi mnenje geologa in v skladu z njim prilagodi način gradnje.
(3) Za projektiranje manj zahtevnih in zahtevnih objektov se izdela geomehansko poročilo, ki natančneje določa vrsto temeljenja ter način odvodnjavanja padavinskih voda iz območja urejanja.
(4) Vsi posegi v območju urejanja morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni skladno z geomehanskim poročilom.
(5) V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.
Obravnavana prostorska ureditev se nahaja v VIII. stopnji potresne intenzitete evropske mikroseizmične lestvice s pospeškom tal 0,150 g. Pri načrtovanju nove zazidave in z njo povezanih ureditev je treba upoštevati projektni pospešek tal 0,150 g v skladu za Eurocodom 8.
Pri gradnjah objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom, zato je treba zagotoviti:
– potrebne odmike od meje parcele in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte;
– neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila in vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Do izgradnje novega hidrantnega omrežja, vire za gašenje zagotavlja Prostovoljno gasilsko društvo Krmelj.
XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
Na območju urejanja so dovoljena naslednja odstopanja:
– za lego objektov: lokacija objektov v grafičnih prilogah je okvirna in se natančno določi v projektni dokumentacija za gradbeno dovoljenje, pod pogojem, da se upošteva predpisan odmik od sosednjih parcel;
– za horizontalni gabarit: novi objekt se lahko gradi večjega ali manjšega tlorisnega gabarita kot je določeno v grafičnih prilogah pod pogojem, da ni presežen faktor zazidanosti nove gradbene parcele;
– za kote etaže na stiku z manipulativnimi površinami so tolerance ± 50 cm, vendar se kota manipulativnih površin prilagaja vozišču ceste z maksimalnim naklonom do 4 %;
– dovoljena so odstopanja od prikazanih vhodov v objekt ali uvozov na parcelo, pod pogojem, da je zagotovljena preglednost na cesti in varnost cestnega prometa;
– gradbene parcele je dovoljeno deliti in združevati. Pri načrtu parcelacije so dovoljena odstopanja, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi ali zaradi lastništva zemljišč in se nova parcelacija določi v projektni dokumentaciji za posamezen objekt;
– v primeru združitve ali delitve novih parcel se lahko gradi glavni in pomožni objekt pod pogojem, da se ne preseže faktor zazidanosti nove parcele, ter da je zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest glede na predvideno dejavnost;
– pri komunalni in energetski infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih vodov, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustrezne projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in bolj ekonomična investicijska vlaganja ob pogoju, da prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN.
XIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV NEPREMIČNINE PRI IZGRADNJI KOMUNALNE OPREME NA OBMOČJU OPPN
(gradnja komunalne opreme)
V skladu z ZUreP-3 in opremljenostjo območja OPPN ni potrebna izdelava posebnega programa opremljanja, zato se komunalni prispevek za gradnjo objektov odmerja na podlagi splošnega odloka za območje občine.
(obveznosti investitorja in izvajalcev)
(1) Pri izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišča in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.
(2) Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor in izvajalec:
– ob izvedbi posega odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati;
– po končani gradnji odstraniti začasne objekte, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču;
– pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri predmetni gradnji.
OPPN je stalno na vpogled na Občini Sevnica in na Upravni enoti Sevnica.
Nadzor nad izvajanjem OPPN izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-0006/2022
Sevnica, dne 20. marca 2024
