Na podlagi osmega odstavka 12. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 132/22, 140/22 – ZSDH-1A, 29/23, 78/23 – ZUNPEOVE) ministrica za infrastrukturo izdaja
o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah
(1) Ta pravilnik določa namen, vrste, pomen, obliko, barvo, velikost, lastnosti in postavljanje prometne signalizacije ter prometne opreme na javnih in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet (v nadaljnjem besedilu: ceste).
(2) Ta pravilnik se izda ob upoštevanju postopka informiranja v skladu z Direktivo (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (kodificirano besedilo), (UL L št. 241 z dne 17. 9. 2015, str. 1).
(namen ter vrste prometne signalizacije in prometne opreme)
(1) Prometna signalizacija in prometna oprema udeležence cestnega prometa opozarjata na nevarnosti, omejitve, prepovedi in obveznosti, dajeta potrebna obvestila za varen in neoviran promet ter jih vodita v prometu.
(2) S prometno signalizacijo in prometno opremo se zagotavlja izvajanje prometnih pravil in ukrepov za varnost prometa ter označuje prometna ureditev na cestah.
(3) Prometno signalizacijo sestavljata vertikalna in horizontalna signalizacija.
(4) Vertikalno signalizacijo sestavljajo naslednji znaki:
– prometni znaki,
– dopolnilni znaki,
– prometni znaki za označevanje zapor na cestah,
– svetlobni prometni znaki,
– spremenljiva prometnoinformativna signalizacija.
(5) Horizontalna signalizacija obsega označbe na prometnih površinah.
(6) Prometno opremo sestavljajo:
– oprema za vodenje in usmerjanje prometa,
– varnostne ograje, parapetni zidovi in blažilniki trkov,
– varovalne ograje,
– montažne naprave za umirjanje prometa na cesti,
– ograje za pešce,
– oprema proti zaslepljevanju in
– cestna razsvetljava.
(7) Sestavni del prometne signalizacije sta tudi turistična in obvestilna signalizacija.
(napisi na prometni signalizaciji)
(1) Napisi na prometni signalizaciji so napisani z malo pisavo, če s tem pravilnikom pri posameznem znaku ni določeno drugače.
(2) Ime posameznega prometnega cilja je napisano v eni vrsti.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek je lahko, če je ime prometnega cilja daljše, napisano tudi v dveh vrstah, in sicer tako, da je v drugi vrsti z manjšo pisavo napisan le podrejeni del cilja.
(4) Pisava dvojezičnih napisov prometnih ciljev je enake velikosti, napisa pa sta med seboj ločena s poševnico.
(5) Kadar je ime dvojezičnega kraja ali kraja, ki je zunaj države, daljše, je lahko napis v dveh vrstah, višina pisave pa v obeh vrstah enaka.
(6) Napisu prometnega cilja v tujem jeziku na prometni signalizaciji, ki je zunaj države, je dodana avtomobilska oznaka države, v kateri je ta prometni cilj.
(uporaba jezika na prometni signalizaciji)
(1) Napisi na prometni signalizaciji so v slovenščini.
(2) Napisi na prometni signalizaciji so lahko v največ dveh jezikih. Na dvojezičnih območjih so napisi v obeh jezikih, najprej v slovenščini in nato za njim v tujem jeziku.
(3) Na znakih za obvestila, ki so namenjeni vodenju prometa in obveščanju udeležencev v cestnem prometu o krajih zunaj države, je pri dvojezičnih krajih najprej napis imena kraja v slovenščini in nato v jeziku države, v kateri je kraj, sicer pa samo napis v jeziku države, v kateri je kraj.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena so na avtocestah in hitrih cestah napisi na vertikalni prometni signalizaciji poleg slovenščine lahko tudi v drugih tujih jezikih. V tujih jezikih so lahko tudi napisi na turistični in obvestilni signalizaciji.
(izvedba prometne signalizacije in prometne opreme)
(1) Izvedba prometne signalizacije in prometne opreme mora po obliki, barvi, velikosti ter materialih ustrezati tehničnim zahtevam in standardom, določenim s tem pravilnikom.
(2) Udeležencem cestnega prometa so lahko sporočila in obvestila posredovana s stalnimi prometnimi znaki, ki svoje vsebine ne spreminjajo, ter z znaki, ki lahko na podlagi svetlobnih in drugih elementov svojo vsebino delno ali v celoti spreminjajo.
(3) Površina turistične in obvestilne signalizacije ni osvetljena in ni spremenljiva.
(4) Številčne in besedilne oznake ter simboli na prometnih znakih, vozišču in drugih prometnih površinah so s tem pravilnikom navedeni kot primer in se pri izvedbi uskladijo s konkretnim primerom prometne ureditve oziroma cilji prometnega urejanja.
(svetlobno odbojne in kromatične lastnosti prometne signalizacije in prometne opreme)
(1) Površina znakov, razen signalizacije z lastnim virom svetlobe, je izdelana iz svetlobno odbojnih materialov, katerih zahteve glede svetlobno odbojnih lastnosti so odvisne od mesta postavitve prometnih znakov, svetlobnih značilnosti okolice, kjer so prometni znaki postavljeni, ter lokacije prometne površine v prostoru.
(2) Koeficient retrorefleksije (RA) je za materiale iz steklenih zrnc določen s standardom SIST EN 12899-1; Stalna vertikalna signalizacija; Stalni prometni znaki, za mikroprizmatične materiale pa z evropskim ocenjevalnim dokumentom EAD-120001-01-0106.
(3) Koeficient retrorefleksije (RA) je za posamezno vrsto znakov določen v preglednici 1.
Preglednica 1: Razredi svetlobne odbojnosti površine znakov glede na svetlobne značilnosti okolice in lokacijo postavitve
Vrsta znakov | Normalno/naravno osvetljena okolica* | Osvetljena okolica in/ali več zunanjih virov svetlobe |
| Mesto postavitve znaka | Avtocesta, hitra cesta | Ceste zunaj naselij | Ceste v naseljih | Avtocesta, hitra cesta | Ceste zunaj naselij | Ceste v naseljih |
Vsi znaki, razen spodaj navedenih | Na desni strani vozišča/cestišča | RA3 | RA1 RA2 | RA1 RA2 | RA3 | RA2 | RA2 RA3 |
Nad voziščem /cestiščem ali na njegovi levi strani | RA3 | RA2 | RA2 | RA3 | RA2 RA3 | RA3 |
Znaki za nevarnost in znaki za prednost na prehodih ceste čez železniško progo v isti ravnini | – | RA2 | RA2 | – | RA3 | RA3 |
Znaki za nevarnost in prednost na križiščih in cestnih priključkih, znaki za obvezne in dovoljene smeri | RA3 | RA2 | RA2 | RA3 | RA3 | RA3 |
Znaki za označevanje cestnih zapor, znaki za prepovedi in omejitve, znaki za obvestila | RA3 | RA1 RA2 | RA1 RA2 | RA3 | RA2 | RA2 |
Znaki za pešce, kolesarje, jezdece, turistična in druga obvestilna signalizacija | RA1 |
* upoštevana je tudi cestna razsvetljava
(4) Ne glede na prejšnji odstavek je lahko zahtevani razred svetlobne odbojnosti tudi drugačen, če je pri posameznem znaku s tem pravilnikom tako določeno.
(5) Minimalni koeficient retrorefleksije za mikroprizmatične materiale je določen v preglednicah 2, 3, 4, 5 in 6.
Preglednica 2: Minimalni koeficient retrorefleksije (RA) za mikroprizmatične materiale; razred RA1 (enota cd.lx-1m2)
Geometrija merjenj | Barva |
α[o] | β1[o] β2 [o] =0 | bela | rumena | rdeča | zelena | modra | rjava | oranžna | siva |
12' | +5° | 70 | 50 | 14,5 | 9 | 4 | 1 | 25 | 42 |
+30° | 30 | 22 | 6 | 3,5 | 1,7 | 0,3 | 10 | 18 |
+40° | 10 | 7 | 2 | 1,5 | 0,5 | | 2,2 | 6 |
20' | +5° | 50 | 35 | 10 | 7 | 2 | 0,6 | 20 | 30 |
+30° | 24 | 16 | 4 | 3 | 1 | 0,2 | 8 | 14,4 |
+40° | 9 | 6 | 1,8 | 1,2 | # | # | 2,2 | 5,4 |
2˚ | +5° | 5 | 3 | 1 | 0,5 | # | # | 1,2 | 3 |
+30° | 2,5 | 1,5 | 0,5 | 0,3 | # | # | 0,5 | 1,5 |
+40° | 1,5 | 1,0 | 0,5 | 0,2 | # | # | # | 0,9 |
# označene vrednosti so lahko večje od 0,vendar neuporabne |
Preglednica 3: Minimalni koeficient retrorefleksije (RA) za mikroprizmatične materiale; razred RA2 (enota cd.lx-1m2)
Geometrija merjenj | Barva |
α[o] | β1[o] β2 [o] =0 | bela | rumena | rdeča | zelena | modra | rjava | oranžna | siva |
12' | +5° | 250 | 170 | 45 | 45 | 20 | 12 | 100 | 125 |
+30° | 150 | 100 | 25 | 25 | 11 | 8,5 | 60 | 75 |
+40° | 110 | 70 | 15 | 12 | 8 | 5 | 29 | 55 |
20' | +5° | 180 | 120 | 25 | 21 | 14 | 8 | 65 | 90 |
+30° | 100 | 70 | 14 | 12 | 8 | 5 | 40 | 50 |
+40° | 95 | 60 | 13 | 11 | 7 | 3 | 20 | 47 |
2˚ | +5° | 5 | 3 | 1 | 0,5 | 0,2 | 0,2 | 1,5 | 2,5 |
+30° | 2,5 | 1,5 | 0,4 | 0,3 | # | # | 1 | 1,2 |
+40° | 1,5 | 1,0 | 0,3 | 0,2 | # | # | # | 0,7 |
# označene vrednosti so lahko večje od 0,vendar neuporabne |
Preglednica 4: Minimalni koeficient retrorefleksije (RA) za mikroprizmatične materiale; razred R3A (enota cd.lx-1m2)
Geometrija merjenj | Barva |
α[o] | β1[o] β2 [o] =0 | bela | rumena | rdeča | oranžna | modra | zelena |
0,1 | 5 | 850 | 550 | 170 | 425 | 55 | 85 |
0,2 | 5 | 625 | 400 | 125 | 310 | 40 | 60 |
0,33 | 5 | 425 | 275 | 85 | 210 | 28 | 40 |
0,1 | 20 | 600 | 390 | 120 | 300 | 40 | 60 |
0,2 | 20 | 450 | 290 | 90 | 225 | 30 | 45 |
0,33 | 20 | 300 | 195 | 60 | 150 | 20 | 30 |
0,1 | 30 | 425 | 275 | 85 | 210 | 28 | 40 |
0,2 | 30 | 325 | 210 | 65 | 160 | 20 | 30 |
0,33 | 30 | 225 | 145 | 45 | 110 | 15 | 20 |
Preglednica 5: Minimalni koeficient retrorefleksije (RA) za mikroprizmatične materiale; razred R3B (enota cd.lx-1m2)
Geometrija merjenj | Barva |
α[o] | β1[o] β2 [o] =0 | bela | rumena | rdeča | oranžna | modra | zelena |
0,33 | 5 | 300 | 195 | 60 | 150 | 19 | 30 |
1 | 5 | 35 | 23 | 7 | 18 | 2,5 | 3,5 |
1,5 | 5 | 15 | 10 | 3 | 7,5 | 1 | 1,5 |
0,33 | 20 | 240 | 155 | 48 | 120 | 16 | 24 |
1 | 20 | 30 | 20 | 6 | 15 | 2 | 3 |
1,5 | 20 | 13 | 8 | 2,5 | 6,5 | - | 1 |
0,33 | 30 | 165 | 110 | 33 | 83 | 11 | 17 |
1 | 30 | 20 | 13 | 4 | 10 | 1,5 | 2 |
1,5 | 30 | 9 | 6 | 2 | 4,5 | - | 0,5 |
0,33 | 40 | 30 | 20 | 6 | 15 | 2 | 3 |
1 | 40 | 3,5 | 2 | 1 | 2 | 0,5 | 0,5 |
1,5 | 40 | 1,5 | 1 | 0,5 | 1 | - | - |
Preglednica 6: Minimalni koeficient retrorefleksije (RA) za fluorescenčne mikroprizmatične materiale; razred RA3 (enota cd.lx-1m2)
Geometrija merjenj | Barva |
α[o] | β1[o] | fluorescenčna rumenozelena |
0,2 | 5 | 375 |
0,33 | 5 | 270 |
1,0 | 5 | 70 |
0,2 | 30 | 200 |
0,33 | 30 | 140 |
1,0 | 30 | 43 |
0,2 | 40 | 36 |
0,33 | 40 | 24 |
1,0 | 40 | 9 |
(6) Kromatične lastnosti prometnih znakov in svetlobni faktor morajo ustrezati razredu CR2, za mikroprizmatične materiale pa vrednostim iz preglednice 7.
Preglednica 7: Kromatičnost pri dnevni svetlobi in svetlobni faktor za mikroprizmatične materiale
Barva | Kromatične koordinate | Svetlobni faktor β |
1 | 2 | 3 | 4 |
bela | x | 0,355 | 0,305 | 0,285 | 0,335 | ≥ 0,15 |
y | 0,355 | 0,305 | 0,325 | 0,375 |
rumena | x | 0,545 | 0,487 | 0,427 | 0,465 | ≥ 0,16 |
y | 0,455 | 0,423 | 0,483 | 0,535 |
rdeča | x | 0,735 | 0,674 | 0,569 | 0,655 | ≥ 0,03 |
y | 0,265 | 0,236 | 0,341 | 0,345 |
oranžna | x | 0,631 | 0,552 | 0,506 | 0,570 | ≥ 0,12 |
y | 0,369 | 0,359 | 0,404 | 0,430 |
zelena | x | 0,007 | 0,248 | 0,177 | 0,026 | ≥ 0,03 |
y | 0,703 | 0,409 | 0,362 | 0,399 |
rjava | x | 0,455 | 0,523 | 0,479 | 0,558 | 0,03 – 0,09 |
y | 0,397 | 0,429 | 0,373 | 0,394 |
modra | x | 0,078 | 0,150 | 0,210 | 0,137 | ≥ 0,01 |
y | 0,171 | 0,220 | 0,160 | 0,038 |
siva | x | 0,350 | 0,300 | 0,285 | 0,335 | 0,11 – 0,18 |
y | 0,360 | 0,310 | 0,325 | 0,375 |
fluorescenčna rumenozelena | x | 0,373 | 0,358 | 0,427 | 0,465 | ≥ 0,40 |
y | 0,625 | 0,549 | 0,483 | 0,535 |
(7) Koeficient retrorefleksije za razred RA3 mora ustrezati hkrati zahtevam iz preglednic 4 in 5, razmerje med minimalnim in maksimalnim koeficientom retrorefleksije pa ne sme biti večje od 2,5 : 1.
(8) Prometni znaki na istem nosilcu imajo enake svetlobno odbojne lastnosti.
(9) Koeficient retrorefleksije pri prometnih znakih, ki so osvetljeni od zunaj, je razreda RA2, pri prometnih znakih za prednost, ki niso osvetljeni z lastnim ali zunanjim virom svetlobe, pa razreda RA 3.
(10) Površina prometne opreme, ki se uporablja za vodenje in usmerjanje prometa pri zaporah na cestah je označena s svetlobnimi odsevniki, v skladu s SIST EN 12899-3; Smerniki in svetlobno odbojna telesa.
(postavljanje prometne signalizacije in prometne opreme)
(1) Prometna signalizacija in prometna oprema na cestah sta postavljeni tako, da ju avtomatizirani sistemi za pomoč voznikom lahko zaznajo, udeleženci cestnega prometa pa pravočasno opazijo in razumejo njun pomen ter ravnajo v skladu s pomenom in zahtevami, ki jih določata.
(2) Območje za postavljanje prometne signalizacije in prometne opreme je pas vzdolž vozišča ceste, in sicer na avtocestah in hitrih cestah znaša 8,00 m, na drugih cestah pa 5,00 m, od zunanjega roba vozišča. Če so sestavni del cestišča tudi kolesarske, peščeve ali druge prometne površine, znaša širina tega pasu 2,00 m od zunanjega roba teh površin.
(3) Pravila za postavljanje prometne signalizacije in prometne opreme pri zaporah na cestah so določena s predpisom, ki ureja zapore na cestah.
II. PROMETNA SIGNALIZACIJA
1. Prometni in dopolnilni znaki
(izvedba prometnih in dopolnilnih znakov)
(1) Konstrukcija prometnih in dopolnilnih znakov ter posamezne prometne opreme mora, glede mehanske odpornosti, v skladu s standardom SIST EN 12899-1, izpolnjevati naslednje minimalne zahteve:
– faktor varnosti za obremenitve; razred PAF1,
– pritisk vetra; razred WL5,
– dinamični pritisk pri čiščenju snega; razred DSL1,
– najmanjša dopustna deformacija pri upogibanju; razred TDB4,
– prebadanje znaka; razred P3,
– robovi plošče znaka; razred E2.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko upravljavec prometne površine zahteva drugačno mehansko odpornost prometne signalizacije in prometne opreme, vendar ne v nasprotju s standardom SIST EN 12899-1.
(3) Hrbtna stran prometnih in dopolnilnih znakov je brez leska in vsebine. Če je površina prometnega znaka večja od 2 m2, je hrbtna stran sive barve (RAL 7040).
(4) Znaki imajo na hrbtni strani identifikacijsko oznako, v skladu s SIST EN 12899-1. Oznaka, ki ni svetlobno odbojna, je nameščena na spodnjem desnem delu znaka, in vidna pri postavljenem prometnem znaku.
(5) Rob znakov je pokrit z zaščitnim kotnim profilom za ojačitev znaka.
(6) Prometni in dopolnilni znaki so lahko izdelani tudi kot znaki z lastnim (osvetljeni od znotraj) ali zunanjim virom svetlobe (osvetljeni od zunaj) skladno s SIST EN 12899-1 oziroma SIST EN 12899-2 – Stalna vertikalna signalizacija; Signalizacija z notranjo osvetlitvijo (TBB).
(7) Konstrukcija prometnih in dopolnilnih znakov z lastnim virom svetlobe mora, v skladu s standardom SIST EN 12899-1, glede mehanske odpornosti, izpolnjevati naslednje minimalne zahteve:
– faktor varnosti za obremenitve; razred PAF1,
– pritisk vetra; razred WL5,
– dinamični pritisk pri čiščenju snega; razred DSL1,
– najmanjša dopustna deformacija pri upogibanju; razred TDB4,
– odpornost proti vodi in prahu; razred IP65,
– povprečna svetlost znaka; razred L2 in
– enakomerna svetlost znaka; razred U2.
(8) Zunanja osvetlitev znaka mora biti skladna s standardom SIST EN 12899-1 in v območju grafičnega prikaza na znaku dosegati povprečno svetlost razreda E3, enakomernost svetlosti pa razreda UE1.
(9) Pri poudarjanju pomena prometnega znaka je znak na kontrastni kvadratni ali pravokotni plošči iz svetlobno odbojnega materiala fluorescenčne rumenozelene barve, katere koeficient retrorefleksije ustreza razredu RA3. Na plošči je tudi morebitni potrebni dopolnilni znak.
(10) Ne glede na prejšnji odstavek je pri poudarjanju prometnih znakov 2101 in 2102 oblika kontrastne plošče enaka obliki prometnega znaka, ki je na njej nameščen.
(11) Velikost kontrastne plošče iz devetega in desetega odstavka tega člena je prilagojena velikosti prometnega znaka, in sicer tako da širina od roba table do skrajne točke znaka znaša 50 mm.
(12) Prometni znaki so lahko izvedeni tudi kot označbe na prometnih površinah.
(1) Prometni znaki se postavljajo na desni strani poleg vozišča oziroma cestišča ali nad njim v smeri vožnje vozil, tako da je udeležencem cestnega prometa zagotovljeno polje vidnosti in jih avtomatizirani sistemi za pomoč voznikom nemoteno zaznajo.
(2) Če na mestu, kjer je postavljen prometni znak, zaradi gostote prometa ali iz drugih razlogov udeleženci cestnega prometa prometnega znaka ne bi pravočasno opazili, je ta ponovljen tudi na nasprotni, levi strani ceste ali smernega vozišča, če je potrebno, pa tudi nad voziščem.
(3) Ne glede na prvi odstavek so lahko prometni znaki postavljeni tudi samo na levi strani vozišča ali druge prometne površine in v ločilnem pasu ceste, če je pri posameznem prometnem znaku s tem pravilnikom to določeno.
(4) Višina spodnjega roba prometnega znaka oziroma spodnjega roba dopolnilnega znaka je:
– ob vozišču 1,50 m nad višino roba v prečnem profilu vozišča ob katerem je znak postavljen,
– nad površinami za pešce in kolesarje ≥ 2,25 m in ≤ 2,50 m nad najvišjim robom prečnega profila površine, nad katero je postavljen, oziroma 2,50 m za turistično in obvestilno signalizacijo ter znaka za vodenje prometa na območju križišč,
– nad voziščem ≥ 4,50 m in ≤ 5,50 m nad najvišjo točko prečnega profila vozišča, nad katerim je prometni znak postavljen. Pri zmanjšanih prometnih profilih ceste je lahko prometni znak postavljen 0,50 m nad prometnim profilom ceste,
– ne glede na prejšnjo alinejo je višina spodnjega roba prometnega znaka oziroma spodnjega roba dopolnilnega znaka nad voziščem na avtocestah in hitrih cestah najmanj 5,00 in največ 6,00 m nad najvišjo točko prečnega profila vozišča, nad katerim je prometni znak postavljen.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek so posamezni prometni znaki lahko postavljeni tudi na drugačnih višinah, če je s tem pravilnikom pri posameznem znaku to dovoljeno in to omogoča prosti profil ceste.
(6) Vodoravna razdalja med robom vozišča in najbližjo točko oziroma projekcijo najbližje točke znaka je 0,30 m, če je cesta omejena z robniki, oziroma ≥ 0,75 m in ≤ 2,50 m, če cesta ni omejena z robniki. Skrajni rob nosilnega droga znaka je od roba kolesarske površine oddaljen ≥ 0,25 m.
(7) Ne glede na prejšnji odstavek se nosilni drogovi znakov postavljajo zunaj prostih profilov površin za pešce in kolesarje. V tem primeru je vodoravna razdalja od roba vozišča do najbližje točke oziroma projekcije skrajne točke znaka ≤ 2,50 m, znak pa je lahko asimetrično nameščen na nosilni drog. Drogovi svetlobnih prometnih znakov so na površinah za pešce in kolesarje postavljeni tako, da je zagotovljeno varno in neovirano gibanje oziroma vožnja teh udeležencev.
(8) Vodoravna razdalja med varnostno ograjo in najbližjo točko oziroma projekcijo skrajne točke znaka je ≥ 0,25 m.
(9) Minimalni vzdolžni razmik znakov na cesti je pri najvišji dovoljeni hitrosti na cesti ≤ 50 km/h, ≥ 15 m, pri hitrosti > 50 ≤ 90 km/h, ≥ 30 m in pri hitrosti > 90 km/h, ≥ 100 m.
(10) Ne glede na prejšnji odstavek je minimalni vzdolžni razmik znakov lahko tudi drugačen, če prometna ureditev posameznega krajšega dela ceste zahteva več različnih označitev (na primer: ustavi, prehod za pešce).
(11) Znaki nad smernimi vozišči z več prometnimi pasovi se postavljajo:
– nad vsakim prometnim pasom, če se promet po posameznih prometnih pasovih ureja različno. Med temi znaki se v osi ločilnih črt med prometnimi pasovi postavljajo znaki za nevarnost ali obvestila, ki veljajo na celotnem smernem vozišču,
– v osi prometnih pasov, če se na vseh prometnih pasovih promet ureja enako,
– simetrično od osi pasov z enakim urejanjem prometa, kadar sta nad prometnimi pasovi horizontalno postavljena dva ali več prometnih znakov, s katerimi se promet na vseh prometnih pasovih ureja enako. Prometni znaki so enaki na levi in desni strani,
– na levi strani znak za nevarnost, na desni strani pa znak za izrecne odredbe ali obvestila, če sta nad dvema ali več prometnimi pasovi horizontalno postavljena dva različna znaka. Če je na obeh straneh postavljen prometni znak za izrecne odredbe, je prometni znak za omejitev hitrosti vedno postavljen na desni strani.
(12) Če sta na isti drog nameščeni različni vrsti prometnih znakov, je prometni znak za nevarnost na vrhu droga.
(13) Na istem nosilnem drogu so v smeri vožnje lahko po vertikalni osi nameščeni največ trije prometni znaki.
(14) Posameznemu prometnemu znaku sta lahko dodana največ dva dopolnilna znaka.
(15) Na drogu semaforja so lahko nameščeni le tisti posamezni prometni znaki, za katere je to s tem pravilnikom določeno.
(16) Ne glede na prejšnji odstavek so lahko na drogu semaforja nameščeni posamezni prometni znaki, ki so vidni vozilom iz nasprotne smeri.
(17) Za nosilno konstrukcijo prometnih znakov se lahko uporabljajo tudi drogovi cestne razsvetljave, drogovi semaforjev in druge ustrezne konstrukcije, ki so v območju za postavljanje prometne signalizacije.
(18) Znaki za označevanje zapor na cestah se postavljajo v skladu s pravili za postavljanje zapor na cestah, razen če je s tem pravilnikom pri posameznem znaku drugače določeno.
(velikost prometnih in dopolnilnih znakov)
(1) Velikosti prometnih znakov so glede na najvišjo dovoljeno hitrost na cesti razvrščene v štiri velikostne razrede, in sicer:
– površine za pešce in kolesarje, parkirne površine; mali znaki – razred 1,
– najvišja dovoljena hitrost na cesti ≤ 50; normalni znaki – razred 2,
– najvišja dovoljena hitrost na cesti > 50 ≤ 90; veliki znaki – razred 3,
– najvišja dovoljena hitrost na cesti > 90; zelo veliki znaki – razred 4.
(2) Velikost prometnih in dopolnilnih znakov ter njihovih elementov za posamezen velikostni razred je določena v preglednici 8.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek je lahko velikost posameznih znakov tudi drugačna, če je to pri posameznem znaku s tem pravilnikom določeno.
(4) Polmer zaokroževanja robov pri znakih, katerih velikost je določena pri posameznem znaku ali je odvisna od števila simbolov, velikosti pisave ter lokacije znaka na cesti, je enak kot pri velikostnem razredu, ki je najbližji velikosti znaka. Polmer zaokroževanja robov, določen za velikostni razred 4, se uporablja tudi za vse znake, ki so večji od tega razreda.
(5) Širina dopolnilnega znaka, postavljenega ob prometnem znaku, je enaka dolžini tiste stranice znaka, ob kateri je dopolnilni znak, ali premeru znaka oziroma enaka dolžini vertikalne projekcije skrajnih točk znaka.
(6) Simbol na znaku je znotraj meje polja za simbol. Velikost simbola je sorazmerna z velikostjo znaka, njegova razmerja in položaj na znaku pa so identični grafičnemu prikazu, določenemu s tem pravilnikom.
(7) Če pri posameznem znaku s tem pravilnikom ni določena velikost oziroma ta ni določena niti v prvem odstavku tega člena, se velikost znaka določi na podlagi velikosti in vrste pisave ter števila simbolov na njem.
(8) Dimenzije posameznih elementov vstavljenih znakov so proporcionalne dimenzijam stalnih prometnih znakov.
(9) Za označevanje cestnih zapor se uporabljajo prometni znaki velikostnega razreda 3 ali 4.
(10) Za prometne znake 2100 – znaki za prednost se namesto velikostnega razreda 2 uporablja velikostni razred 3.
(11) Na maloprometnih cestah in javnih poteh je lahko zaradi neustreznega profila in drugih elementov ceste, ki ne dopuščajo največje dovoljene hitrosti po pravilih cestnega prometa, velikost prometnih znakov manjša za en velikostni razred.
(12) Če se na določenem odseku ceste spremeni prometna ureditev, ki zahteva manjši velikostni razred prometnih znakov, se prometni znaki menjajo v skladu z drugim odstavkom 76. člena tega pravilnika.
(preverjanje ustreznosti znakov)
(1) Svetlobno odbojne in kromatične lastnosti znakov se preverijo najpozneje v desetih letih po izdelavi znaka.
(2) Preverjanje ustreznosti iz prejšnjega odstavka obsega preverjanje minimalnih zahtev glede svetlobno odbojnih in kromatičnih lastnosti znakov pri dnevni svetlobi.
(3) Ob preverjanju ustreznosti znaka iz prvega odstavka tega člena morajo svetlobno odbojne lastnosti znaka ustrezati zahtevanim vrednostim iz 6. člena tega pravilnika. Kromatične lastnosti in svetlobni faktor za materiale iz steklenih zrnc mora ustrezati razredu CR1, za mikroprizmatične materiale pa vrednostim iz preglednice 7, 6. člena tega pravilnika.
1.1 Prometni znaki za nevarnost
(namen in vrsti prometnih znakov za nevarnost)
(1) Prometni znaki za nevarnost opozarjajo udeležence cestnega prometa na nevarnost in vrsto nevarnosti na cesti.
(2) Prometni znaki za nevarnost so splošni prometni znaki za nevarnost in prometni znaki za nevarnost na prehodu ceste čez železniško progo v isti ravnini.
(izvedbe prometnih znakov za nevarnost)
(1) Oznaka, oblika, barva, pomen, namen označevanja ter dopustna odstopanja glede izvedbe, velikosti in postavljanja prometnih znakov za nevarnost so določeni v preglednici 9.
(2) Prometni znaki za nevarnost, ki se uporabljajo za označevanje zapor na cestah, imajo osnovno barvo rumeno, razen prometnega znaka 7302.
(3) Nevarnosti na cesti, ki niso posledica del na cesti ali začasnih ovir v cestnem prometu, so označene s prometnimi znaki, ki so predpisani za označevanje trajnih nevarnosti.
(postavljanje prometnih znakov za nevarnost)
(1) Prometni znaki za nevarnost se postavljajo na avtocestah in hitrih cestah na razdalji ≥ 250 m ≤ 400 m, na cestah zunaj naselij na razdalji ≥150 m in ≤ 250 m ter na cestah v naseljih na razdalji ≥ 50m in ≤ 150 m pred nevarnim mestom na cesti oziroma pred začetkom nevarnega dela vozišča.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se prometni znaki za nevarnost lahko postavljajo tudi na manjši ali večji razdalji pred nevarnim mestom na cesti oziroma pred začetkom nevarnega dela ceste, če to zahtevajo okoliščine na cesti ali njenem delu. V tem primeru morajo biti prometnemu znaku dodani dopolnilni znaki z označeno razdaljo do nevarnega mesta, ki ga označujejo postavljeni znaki.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena so za posamezne prometne znake za nevarnost dovoljena odstopanja v načinu postavljanja, če je s tem pravilnikom pri posameznem prometnem znaku za nevarnost to določeno.
1.2 Prometni znaki za izrecne odredbe
(namen in vrste prometnih znakov za izrecne odredbe)
(1) Prometni znaki za izrecne odredbe udeležencem cestnega prometa naznanjajo obveznosti, omejitve ali prepovedi in usmeritve, po katerih se morajo ravnati.
(2) Prometne znake za izrecne odredbe sestavljajo prometni znaki za prednost, prometni znaki za prepovedi in omejitve, prometni znaki za obveznosti in prometni znaki za urejanje cestnega prometa.
(izvedbe prometnih znakov za izrecne odredbe)
(1) Oznaka, oblika, barva, pomen, namen označevanja ter dopustna odstopanja glede izvedbe in postavitve prometnih znakov za izrecne odredbe so določeni v preglednici 10.
(2) Kadar se prometni znaki za izrecne odredbe, ki imajo osnovno barvo belo, uporabljajo za označevanje zapor na cestah, imajo osnovno barvo rumeno, razen na znaku 7302.
(postavljanje prometnih znakov za izrecne odredbe)
(1) Prometni znaki za izrecne odredbe se postavljajo neposredno na mestu, kjer se za udeležence cestnega prometa pojavita obveznost in prepoved ali omejitev, ki je izražena s prometnim znakom.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek so prometni znaki za izrecne odredbe lahko postavljeni na določeni razdalji pred mestom, kjer se za udeležence cestnega prometa pojavi obveznost, prepoved ali omejitev, če je pri posameznem prometnem znaku s tem pravilnikom to dovoljeno.
(3) Prometni znaki za izrecne odredbe veljajo od mesta postavitve prometnega znaka do mesta postavitve prometnega znaka o njegovem preklicu, če pri posameznem prometnem znaku s tem pravilnikom ni določeno drugače.
(4) Prepovedi in omejitve, označene s prometnimi znaki za prepovedi in omejitve (2200) ter posameznimi prometnimi znaki za urejanje cestnega prometa (2407, 2408, 2409, 2409-1 in 2409-2), veljajo od mesta, kjer so postavljeni, do mesta, kjer je postavljen prometni znak o njihovem preklicu, sicer pa do prvega naslednjega križišča javnih oziroma nekategoriziranih cest, ki se uporabljajo za javni cestni promet.
(5) Prepovedi in omejitve lahko veljajo tudi samo na določeni razdalji od mesta postavitve prometnega znaka, ki ne sme biti daljša od 1000 m. V tem primeru je prometnemu znaku dodan dopolnilni znak 4103, ki označuje dolžino ceste, kjer velja omejitev oziroma prepoved, če znotraj tega dela ceste ni nobenega križišča.
(6) Ne glede na četrti in peti odstavek tega člena se na območjih, ki so označena s prometnim znakom 2447 vedno postavlja prometni znak, ki preklicuje označeno najvišjo dovoljeno hitrost.
(7) Če se na določenem delu ceste omejitev hitrosti spremeni, se s prometnim znakom za novo omejitev hkrati prekliče predhodna omejitev.
(8) Posamezni prometni znaki za vodenje prometa (2400), ki veljajo na določenem območju (CONA), so postavljeni na vseh cestah, ki omogočajo dostop na območje.
(9) Če je zaradi slabe preglednosti ceste ali iz drugih varnostnih razlogov nujno, da so udeleženci cestnega prometa vnaprej obveščeni o izrecni odredbi, je lahko tak prometni znak postavljen tudi na ustrezni razdalji od mesta, od katerega velja odredba. V tem primeru je prometnemu znaku dodan dopolnilni znak 4101.
(10) Izrecna odredba, izražena s posameznim prometnim znakom za prepovedi in omejitve (2200), nameščenim na istem drogu skupaj s prometnim znakom 2434, pri vstopu v naselje velja na območju celotnega naselja, če na posameznih cestah ali njihovih delih v naselju ni z drugim prometnim znakom označena drugačna obveznost, omejitev, prepoved ali usmeritev.
(11) Izrecna odredba, označena s prometnim znakom za omejitev hitrosti, s prometnim znakom 2435 preneha veljati.
(12) Za označevanje izrecnih odredb, ki veljajo samo določen čas med dnevom ali samo določene dni, so lahko na cesti postavljeni tudi prometni in dopolnilni znaki, izdelani tako, da je njihova vsebina vidna samo takrat, ko velja z znakom izražena izrecna odredba.
(13) Ne glede na določbe tega člena za posamezne prometne znake za izrecne odredbe veljajo odstopanja v načinu postavljanja, če je s tem pravilnikom pri posameznem prometnem znaku to dovoljeno.
1.3 Prometni znaki za obvestila
(namen in vrste prometnih znakov za obvestila)
(1) Prometni znaki za obvestila so namenjeni vodenju prometa in obveščanju udeležencev cestnega prometa o cesti in njeni povezavi z drugimi cestami, o imenih prometnih ciljev ob cesti, smeri in oddaljenosti prometnih ciljev ter sporočajo druge pomembne informacije.
(2) Znake iz prejšnjega odstavka sestavljajo prometni znaki za obveščanje o službah, objektih in napravah, prometni znaki za obveščanje o cestah in drugih pomembnih informacijah, prometni znaki za usmerjanje prometa, prometni znaki za vodenje prometa ter preventivni obvestilni prometni znaki.
(izvedbe prometnih znakov za obvestila)
(1) Oznaka, oblika, barva, pomen, namen označevanja in dopustna odstopanja glede izvedbe, velikosti in postavljanja prometnih znakov za obvestila so določeni v preglednici 11.
(2) Simboli, ki prikazujejo medsebojni položaj cest na znakih za vodenje prometa ustrezajo dejanskemu položaju cest.
(barva prometnih znakov za obvestila glede na vrsto ceste)
(1) Osnovna barva ter barva napisov in simbolov na prometnih znakih za vodenje prometa, kadar so postavljeni na določeni vrsti ceste ali pa se nanašajo nanjo, sta prikazani v preglednici 12.
Preglednica 12: Osnovna barva in barva napisov ter simbolov na prometnih znakih za vodenje prometa
Področje uporabe | Osnovna barva prometnega znaka | Barva napisov in simbolov |
avtocesta | zelena | bela |
hitra cesta | modra | bela |
druge ceste | rumena | črna |
deli mest, naselij, pomembni objekti javne in gospodarske infrastrukture | bela | črna |
kulturne, zgodovinske in turistične zanimivosti | rjava | bela |
kolesarske povezave | rdeča | bela |
(2) Ne glede na prejšnji odstavek so simboli, ki so dodani posameznim prometnim znakom za vodenje prometa in drugim prometnim znakom za obvestila, v barvi, ki je s tem pravilnikom določena za posamezen simbol.
(3) Na prometne znake za vodenje prometa so lahko na osnovno ploščo vstavljene podloge ustreznih barv, odvisno od vrste ali oznake ceste, ki vodi do prometnega cilja in njegovega pomena, ali podloga bele barve za vstavljanje dopolnilnih znakov in poudarjanje simbolov.
(4) Kadar se prometni znaki za obvestila, ki imajo osnovno barvo belo, uporabljajo za označevanje zapor na cestah, imajo osnovno barvo rumeno, razen na znaku 7302.
(postavljanje prometnih znakov za obvestila)
(1) Prometni znaki za obvestila se postavljajo tako, da udeležence cestnega prometa predhodno obveščajo o razvrščanju in zavijanju ter sporočajo potrdilna obvestila o smeri vožnje, označujejo objekt, prostor, ulico ali dele ceste, na katere se nanašajo, ter jih obveščajo o ustreznem ravnanju, ki ga določajo pravila cestnega prometa.
(2) Če objekta ali prostora, na katerega se nanaša obvestilni prometni znak, ni ob cesti, ob kateri je znak, je obvestilni znak dopolnjen z dopolnilnim znakom, tako da je udeležencem cestnega prometa omogočeno, da hitro in brez težav najdejo objekt oziroma prostor, na katerega se prometni znak nanaša.
(3) Prometni znaki za obveščanje o službah, objektih in napravah (3100), razen znakov 3101, 3102, 3103, 3116, 3117 do 3117-4, 3118 in 3119 do 3119-1, se ne postavljajo v naseljih.
(4) Prometni znaki za obveščanje o službah, objektih in napravah (3100) z oznako 3104, 3105, 3106, 3114, 3115 in 3116 se lahko postavljajo, če so objekti za opravljanje teh dejavnosti dostopni neposredno s ceste, ob kateri se prometni znak postavlja, in imajo zagotovljen ustrezen prostor za mirujoči promet.
1.4 Dopolnilni znaki
(namen in vrste dopolnilnih znakov)
(1) Dopolnilni znaki dodatno pojasnjujejo prometni znak glede razdalje in smeri do mesta, na katero se prometni znak nanaša, glede prednostnih in dopustnih smeri, ustavitev in parkiranja vozil ter drugih omejitev. Dodana so tudi prostorska, časovna in druga pojasnila, vrste vozil in udeležencev, na katere se prometni znak nanaša, označevanje izjem glede upoštevanja izrecne odredbe, pojasnitev nevarnosti in ovir na vozišču ter informacije o cesti, objektih in napravah.
(2) Dopolnilni znaki niso samostojna prometna signalizacija, ampak so vedno sestavni del prometnih znakov.
(izvedbe dopolnilnih znakov)
(1) Oznaka, oblika, barva, pomen, namen označevanja in dopustna izvedba ter dodatne izvedbene zahteve dopolnilnih znakov so določeni v preglednici 13.
(2) Osnovna barva dopolnilnih znakov, tudi če se uporabljajo pri cestnih zaporah, je bela z obrobo, simbolom ali napisom črne barve, razen na dopolnilnem znaku 4106, katerega osnovna barva je oranžna.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek so uporabljeni simboli barvni, če je pri posameznem dopolnilnem znaku s tem pravilnikom tako določeno.
(postavljanje dopolnilnih znakov)
(1) Dopolnilni znaki se ne postavljajo kot samostojni znaki.
(2) Dopolnilni znaki se pri prometnih znakih, na katere se pojasnila nanašajo, nameščajo pod njihovim spodnjim robom.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se dopolnilni znak pri prometnem znaku 2101 namešča nad zgornjim vodoravnim robom znaka, dopolnilni znaki 4501-15 ali 4501-16 pa pri prometnih znakih 3309 ali 3309-1 ob navpičnem robu na nasprotni strani puščice.
1.5 Označbe na prometnih površinah
(1) Označbe na prometnih površinah so horizontalna prometna signalizacija, s katero se na prometnih površinah označujejo nevarnosti, prepovedi, omejitve in druge obveznosti ter obvestila za udeležence cestnega prometa.
(2) Označbe iz prejšnjega odstavka so samostojne označbe, razen če je s tem pravilnikom določena obvezna kombinacija s stalnim prometnim znakom.
(1) Na prometnih površinah so vzdolžne, prečne in druge označbe.
(2) Označbe na prometnih površinah so lahko trajne ali začasne.
(3) Začasne označbe so namenjene označevanju gradbišč na cesti, ki za določen čas razveljavijo stalne označbe in udeležencem cestnega prometa prikazujejo spremenjeno prometno ureditev.
(1) Lastnosti materialov za označbe ustrezajo določbam standarda SIST EN 1436, Materiali za označevanje vozišča, Lastnosti označb, in določbam tega pravilnika.
(2) Označbe se na prometne površine nanesejo s tanko (barve) ali debeloslojnimi materiali (hladna ali vroča plastika, vnaprej izdelani trakovi).
(3) Višina označbe na prometnih površinah je lahko največ 8 mm nad ravnino cestišča oziroma prometne površine, globina pa največ 15 mm pod ravnino cestišča.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek so lahko označbe na prometnih površinah, kjer so uporabljeni elementi iz kovine ali umetnih snovi ali so izvedene v obliki prečnih trakov, največ 15 mm nad ravnino prometne površine. Če so v označbe vgrajeni svetlobni odsevniki ali utripalniki, je lahko njihova višina največ 25 mm nad ravnino prometne površine.
(5) Na avtocestah in hitrih cestah so vzdolžne označbe na vozišču iz debeloslojnih materialov, robne črte ob odstavnem pasu pa s profiliranimi označbami, ki delujejo zvočno oziroma vibracijsko.
(6) Za začasne označbe na vozišču se uporabljajo materiali z določeno trajnostjo in lastnostmi, ki po odstranitvi ne pustijo sledov začasne signalizacije.
(1) Trajne označbe na prometnih površinah so bele barve.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se:
(a) z rumeno barvo označujejo:
– vzdolžne in prečne označbe na vozišču, ki od preostalih prometnih pasov ločujejo prometne pasove, namenjene javnemu prevozu potnikov (RAL 1023),
– označbe za označevanje prepovedi parkiranja in ustavljanja na vozišču, avtobusnih, taksi in shuttle postajališč, fizičnih ovir za umirjanje prometa, cestnih priključkov nekategoriziranih cest, intervencijskih površin, podzemnih hidrantov ter parkirnih mest za vozila invalidov in taksije (RAL 1023),
– začasne označbe, namenjene označevanju delovišč na cesti (RAL 1003),
(b) z zeleno barvo označujejo:
– parkirna mesta, rezervirana za polnjenje električnih vozil (RAL 6018),
(c) z rdečerjavo barvo označujejo:
– kolesarski pasovi, kolesarski prehodi čez vozišče in barvna podlaga puščic na kolesarskih površinah (RAL 3011, 3001),
(č) z modro barvo označujejo:
– parkirna mesta in območja parkirišč, namenjenih kratkotrajnemu parkiranju (RAL 5015),
– kontrastne podlage prehodov za pešce in površine za pešce, kadar so v ravnini vozišča (RAL 5012),
(d) z oranžno barvo označuje:
– mejna črta med državama na prometnih površinah (RAL 2004),
(e) z rdečo barvo označuje:
– kontrastna podlaga označbe 5603-1 (RAL 3000).
(mere in tolerance označb)
(1) Širina vzdolžnih označb na prometnih površinah je odvisna od širine prometnega pasu.
(2) Širina vzdolžnih neprekinjenih in prekinjenih črt, ki se označujejo kot ločilne ali robne črte, je določena v preglednici 14.
Preglednica 14: Širina vzdolžnih črt
Širina prometnega pasu (v cm) | Širina |
ločilne črte (v cm) | robne črte (v cm) |
≥ 350 in ≤ 375 | 15 | 15 (20*) |
≥ 300 in < 350 | 15 | 15 |
≥ 275 in < 300 | 12 | 12 |
< 275 | – | 12 |
*Na avtocestah in hitrih cestah
(3) Širina vzdolžnih črt na kolesarskih in parkirnih površinah je 10 cm.
(4) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena je lahko širina vzdolžnih črt tudi drugačna, če je pri posamezni označbi s tem pravilnikom to določeno.
(5) Medsebojna oddaljenost dveh vzporednih vzdolžnih črt je lahko od 12 do 15 cm. Če so med črtama nameščeni svetlobni odsevniki ali utripalniki, je lahko ta oddaljenost največ 20 cm.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek je medsebojna oddaljenost dveh vzporednih vzdolžnih črt lahko tudi drugačna pri označevanju ukrepov za umirjanje prometa.
(7) Z minimalno širino iz četrtega odstavka tega člena se označujejo tudi robne črte odstavnih pasov na avtocestah, ki se občasno uporabljajo za vožnjo, v skladu s predpisi o pravilih cestnega prometa.
(8) Dopustne tolerance pri merah izvedenih označb na prometnih površinah so:
– širina črt ne sme odstopati od zahtevanih širin za več kot ± 10 mm,
– dolžina črt pri prekinjenih vzdolžnih označbah ne sme biti krajša od zahtevane dolžine za več kot 50 mm in daljša za več kot 150 mm,
– dolžina rastra črte in presledka ne sme odstopati od zahtevane dolžine za več kot ± 150 mm,
– velikost puščic, črk, številk in simbolov od zahtevane velikosti po širini ne sme odstopati za ± 20 mm in po dolžini za ± 50 mm.
(barvne in svetlobno odbojne lastnosti označb)
(1) Glede na svetlobno odbojne lastnosti so označbe na prometnih površinah razdeljene na označbe tipa I in II.
(2) Označbe tipa I so označbe brez zahtevanih lastnosti vidnosti v mokrih razmerah.
(3) Označbe tipa II so označbe z zahtevanimi lastnostmi vidnosti v mokrih razmerah.
(4) Minimalne inicialne vrednosti karakteristik novih označb na prometnih površinah morajo ustrezati vrednostim, ki so določene v preglednici 15.
Preglednica 15: Inicialne – minimalne vrednosti karakteristik novih označb na prometnih površinah
Prometna obremenitev ceste | Avtoceste in hitre ceste | Druge ceste |
Lastnosti označb na vozišču | Barva | minimalna vrednost | minimalna vrednost |
(mcd/luxm2) | razred | (mcd/luxm2) | razred |
Koeficient odbojne svetlosti (RL) – nočna vidnost v suhih razmerah | BELA | ≥ 300 | R5 | ≥ 200 | R4 |
RUMENA | ≥ 200 | R4 | ≥ 200 | R4 |
Koeficient odbojne svetlosti (Rw) – nočna vidnost v mokrih razmerah* | BELA | ≥ 50 | RW3 | ≥ 50 | RW3 |
RUMENA | ≥ 50 | RW3 | ≥ 50 | RW3 |
Koeficient odbojne svetlosti (Qd) – dnevna vidnost v suhih razmerah | BELA | ≥ 160 | Q4 | ≥ 160 | Q4 |
RUMENA | ≥ 100 | Q2 | ≥ 100 | Q2 |
Drsnost (SRT) | BELA | ≥ 45 | S1 | ≥ 45 | S1 |
RUMENA | ≥ 45 | S1 | ≥ 45 | S1 |
Faktor svetlosti (β) | BELA | ≥ 0,40 | B3 | ≥ 0,40 | B3 |
* Koeficient odbojne svetlosti – nočna vidnost v mokrih razmerah se zahteva samo za označbe tipa II skladno s standardom SIST EN 1436.
(5) Normalni deleži barvne vrednosti x in y morajo biti v okviru območja, določenega v preglednici 16.
Preglednica 16: Lastnosti barvnih koordinat
Kotna točka | Deleži barvne vrednosti* |
Bele označbe | Rumene označbe (trajne) | Rumene označbe (začasne) |
x | y | x | y | x | y |
1 | 0,355 | 0,355 | 0,443 | 0,399 | 0,494 | 0,427 |
2 | 0,305 | 0,305 | 0,545 | 0,455 | 0,545 | 0,455 |
3 | 0,285 | 0,325 | 0,465 | 0,535 | 0,465 | 0,535 |
4 | 0,335 | 0,375 | 0,389 | 0,431 | 0,427 | 0,483 |
* Po standardu SIST EN 1436.
(6) Označbe za označevanje parkirnih mest in druge označbe na parkiriščih ter v garažnih hišah so lahko iz materialov, ki nimajo svetlobno odbojnih lastnosti.
(preverjanje ustreznosti in obnova označb)
(1) Inicialne vrednosti novih označb se na prometnih površinah preverjajo od tri do 14 dni po nanosu materiala in sprostitvi prometa.
(2) Označbe na prometnih površinah morajo med garancijsko dobo in uporabo obdržati 95 odstotkov svoje površine na m1 ali m2 označbe, ob koncu uporabne dobe pa ne smejo imeti slabših lastnosti, kot so določene v preglednici 17.
Preglednica 17: Minimalne vrednosti karakteristik označb na prometnih površinah v času uporabe
Prometna obremenitev ceste | Avtoceste in hitre ceste | Druge ceste |
Lastnosti označb na vozišču | Barva | minimalna vrednost | minimalna vrednost |
(mcd/luxm2) | razred | (mcd/luxm2) | razred |
Koeficient odbojne svetlosti (RL) – nočna vidnost v suhih razmerah | BELA | ≥ 150 | R2 | ≥ 100 | R2 |
RUMENA | ≥ 100 | R1 | ≥ 100 | R1 |
Koeficient odbojne svetlosti (Rw) – nočna vidnost v mokrih razmerah* | BELA | ≥ 35 | RW2 | ≥ 25 | RW1 |
RUMENA | ≥ 25 | RW1 | ≥ 25 | RW1 |
Koeficient odbojne svetlosti (Qd) – dnevna vidnost v suhih razmerah | BELA | ≥ 130 | Q3 | ≥ 130 | Q3 |
RUMENA | ≥ 100 | Q2 | ≥ 100 | Q2 |
Drsnost (SRT)** | BELA | ≥ 45 | S1 | ≥ 45 | S1 |
RUMENA | ≥ 45 | S1 | ≥ 45 | S1 |
Faktor svetlosti (β) | BELA | ≥ 0,40 | B3 | ≥ 0,40 | B3 |
*Koeficient odbojne svetlosti – nočna vidnost v mokrih razmerah je zahtevana samo za označbe tipa II skladno s SIST EN 1436.
**Pri označbah, pri katerih drsnosti zaradi strukture ni mogoče izmeriti, je dopusten razred S0.
(3) Če so posamezne izmerjene vrednosti obstoječih označb za več kot 20 odstotkov manjše od minimalnih vrednosti iz preglednice 17, se morajo označbe obnoviti.
(4) Kontrolo ustreznosti novih ali obnovljenih označb izvede akreditiran laboratorij za izvedbo meritev vrednosti svetlobno odbojnih in kromatičnih lastnosti označb na prometnih površinah.
(1) Vzdolžne označbe so ločilne, robne in vodilne črte.
(2) Označbe iz prejšnjega odstavka se po obliki delijo na vzdolžne neprekinjene, vzdolžne prekinjene in dvojne vzdolžne črte.
(3) Vzdolžna neprekinjena črta prepoveduje vožnjo po njej ali čez njo, kadar ločuje smerni vozišči, pa tudi vožnjo po smernem vozišču za nasprotni promet, razen pri prehitevanju vozil, ki jih kot izjeme dopušča prometni znak, in vožnje mimo, kot je določeno s cestnoprometnimi pravili. Enak pomen ima dvojna kombinirana črta s strani, na kateri je neprekinjena črta.
(4) Oznaka, oblika in barva, namen označevanja, dopustne in dodatne izvedbe ter pogoji pri izvedbi vzdolžnih črt so določeni v preglednici 18.
(1) Prečne označbe so široke prečne, poševne in mejne črte, prehodi za pešce in prehodi za kolesarje.
(2) Prečne označbe so neprekinjene ali prekinjene črte. Zajemajo lahko enega ali več prometnih pasov.
(3) Oznaka, oblika in barva, namen označevanja, dopustne in dodatne izvedbe ter pogoji pri izvedbi prečnih označb so določeni v preglednici 19.
(4) Označbe prehodov za pešce, kolesarje in skupnih prehodov za pešce in kolesarje, ki so na križiščih, se uporabljajo kot samostojne označbe.
(5) Prehodi iz prejšnjega odstavka, ki so zunaj križišč, so poleg označb iz prejšnjega odstavka dodatno označeni še s stalnimi prometnimi znaki.
(6) Prehodi za pešce se zaradi boljše zaznavnosti lahko dodatno označijo s svetlobnimi označbami – utripalniki ali izvedejo na barvni kontrastni podlagi.
(7) Prehodi za pešce so opremljeni s talnimi taktilnimi oznakami v skladu s predpisi o univerzalni gradnji ter dostopnosti in uporabnosti grajenega okolja.
(8) Prehodi za kolesarje so zaradi boljše zaznavnosti na površini vozišča označeni z dodatno barvno označbo rdečerjave barve ali s predpisano oznako za kolesarski pas.
(9) Na cesti, na kateri je najvišja dovoljena hitrost 30 km/h, se prehodi za pešce in prehodi za kolesarje ne označujejo.
(druge označbe na prometnih površinah)
Druge označbe na prometnih površinah so linijske in ploščinske označbe, puščice za označevanje smeri vožnje za vozila in kolesarje ter napisi in simboli na vozišču.
(druge linijske in ploščinske označbe)
(1) Druge linijske in ploščinske označbe so polja za usmerjanje prometnih tokov, usmerjevalne in opozorilne označbe, označbe za posebne namene ter označbe mest in prostorov za parkiranje.
(2) Polja za usmerjanje prometnih tokov označujejo površine, na katerih je prepovedan promet ter nista dovoljena ustavitev in parkiranje.
(3) Usmerjevalne in opozorilne označbe označujejo spremembo proste površine vozišča pred ovirami, ki so na vozišču, ali opozarjajo na določeno nevarnost na cesti (megla).
(4) Označbe za posebne namene označujejo površine, na katerih je prepovedano ustavljanje ali ustavljanje in parkiranje, ovire na vozišču, lahko pa tudi razmejujejo površine glede na njihov lastniški oziroma upravljavski status.
(5) Označbe mest in prostorov za parkiranje označujejo obseg in namen posameznih parkirnih mest ali površin.
(6) Oznaka, oblika in barva, namen označevanja, dopustne izvedbe in dodatne izvedbe ter pogoji pri izvedbi linijskih in ploščinskih označb so določeni v preglednici 20.
(7) Parkirna mesta se označujejo z označbami 5356, 5356-1 in 5356-2, če so zagotovljene vsaj takšne dimenzije teh mest, kot so določene v preglednici 21.
(8) Če parkirno mesto ne omogoča preseganja (p), se globina parkirnega mesta (g) poveča za razdaljo preseganja.
(9) Dimenzije parkirnega mesta se računajo v osi označb.
(puščice za označevanje smeri vožnje)
(1) Puščice na vozišču označujejo obvezne smeri vožnje vozil, če je označena na prometnem pasu, določenem z neprekinjenima črtama, in obveščajo o namenu prometnih pasov, če je smer označena na prometnem pasu, ki je od drugih ločen s prekinjeno ločilno črto.
(2) Pušice za označevanje smeri vožnje so puščice za:
– označevanje ene smeri vožnje,
– označevanje dveh ali več smeri vožnje,
– razvrščanje med bližnjima križiščema,
– označevanje namena prometnih pasov v območju razcepov,
– usmerjanje prometa,
– označevanje smeri vožnje na kolesarskih površinah.
(3) Dolžina puščice je odvisna od najvišje dovoljene hitrosti na cesti, in sicer:
– ≤ 30 km/h – 3,00 m,
– > 30 in ≤ 50 km/h – 5,00 m,
– > 50 in ≤ 90 km/h – 7,50 m,
– > 90 km/h – 12,00 m.
– kolesarske in parkirne površine – 1,60 m.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek je velikost posamezne puščice lahko tudi drugačna, če je s tem pravilnikom pri posamezni označbi to določeno.
(5) Oznaka, oblika in barva, namen označevanja in dolžina puščic so določeni v preglednici 22.
(6) Puščice za označevanje smeri vožnje na kolesarskih površinah (5460) na barvni podlagi se uporabljajo samo v naseljih.
(7) Ne glede na prejšnji odstavek se puščice za označevanje smeri vožnje na barvni podlagi ne uporabljajo na označenih kolesarskih pasovih (5233).
(8) Puščice, ki označujejo dovoljene smeri samo za vozila za javni linijski prevoz potnikov, so rumene barve.
(napisi in simboli na prometnih površinah)
(1) Napisi in simboli na prometnih površinah so horizontalna prometna signalizacija, ki je lahko izvedena kot samostojna označba ali v kombinaciji z drugo označbo.
(2) Napisi na prometnih površinah dopolnjujejo označbe na prometnih površinah in dajejo informacije o smeri ali namenu določene prometne površine.
(3) Simboli na prometnih površinah sporočajo opozorila, izrecne odredbe in v obliki grafičnih prikazov tudi informacije o namenu posamezne prometne površine.
(4) Simboli iz prejšnjega odstavka imajo enakovreden pomen stalnim prometnim znakom, če je s tem pravilnikom pri posameznem simbolu tako določeno.
(napisi na prometnih površinah)
Oznaka, oblika, barva, namen označevanja in dopustna izvedba napisov na prometnih površinah so določeni v preglednici 23.
(simboli na prometnih površinah)
(1) Oznaka, oblika, barva, namen označevanja in dopustna izvedba simbolov na prometnih površinah so določeni v preglednici 24.
(2) Na vozišču ali na drugih prometnih površinah je lahko kot označba izveden katerikoli prometni znak za nevarnost, izrecno odredbo ali obvestilo.
(3) Označba iz prejšnjega odstavka ima na parkirnih, kolesarskih, peščevih ter mešanih površinah za pešce in kolesarje enakovreden pomen kot stalni prometni znak.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek ima označba enakovreden pomen kot stalni prometni znak, če je pri posamezni označbi s tem pravilnikom tako določeno.
1.6 Znaki za označevanje zapor na cestah
(1) Znaki za označevanje zapor na cestah se uporabljajo za označevanje ovir na cesti in mest, kjer se izvajajo gradbena dela.
(2) Znaki iz prejšnjega odstavka so znaki za zapore, fiksni in mobilni opozorilni svetlobni znaki ter ročni opozorilni znaki.
(3) Opozorilne luči na prometnem znaku 7205 in 7205-1 so skladne s standardom SIST EN 12352; Oprema za nadzor in vodenje cestnega prometa–Svetlobne signalne naprave (SSN). Opozorilne luči ustrezajo naslednjim razredom oziroma zahtevam:
– način utripanja: sočasno utripanje obeh luči,
– barva svetlobe: C rumena 1,
– frekvenca utripanja: razred F2 pri normalnem delovanju, razred F4 pri koničnem delovanju (neupoštevanje prometnih pravil),
– trajanje prižgane faze: razred O1,
– kot sevanja: razred L9 za luči premera Φ 300 mm, razred L8 za luči premera Φ 200 mm,
– svetilnost: razred L9M za luči premera Φ 300 mm, razred L8M za luči premera Φ 200 mm. Svetilnost se uravnava s samodejno napravo, občutljivo na svetlobo iz okolice. Dovoljena nižja vrednost svetilnosti v nočnem času mora biti za luči Φ 300 mm v skladu z razredom L9L, za luči Φ 200 mm pa z razredom L8L.
(4) Poudarjanje znakov 2431, 2432 in 2432-1 se lahko izvede tudi z ločnim odsevnikom z belo-modrimi polji premera 160 mm, kot obloga nosilnega droga prometnega znaka. Višina odsevnika je od 120 do 150 cm, višina posameznega polja pa 30 cm. Odsevnik se s svojim zgornjim robom dotika spodnjega roba prometnega znaka. Razred svetlobne odbojnosti odsevnika je najmanj razred nižji kot pri prometnem znaku.
(5) Oznaka, oblika, barva in pomen, namen označevanja, dopustne izvedbe, velikosti in pogoji postavitve znakov za označevanje zapor na cestah so določeni v preglednici 25.
(postavljanje znakov za označevanje zapor na cestah)
(1) Znaki za označevanje zapor na cestah so lahko postavljeni le za najnujnejši čas, dokler se opravljajo dela oziroma dokler se ne odstrani ovira v cestnem prometu.
(2) Znaki iz prejšnjega odstavka tega člena se uporabljajo v skladu s predpisom, ki določa zapore na cestah.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se znaki 7102, 7102-1, 7103, 7202-2 in 7302, ki se uporabljajo za označevanje stalnih ovir v območju ceste, poudarjanje stalnih prometnih znakov ter sporočanje nujnih opozoril na nevarnost v cestnem prometu, postavljajo v skladu s tem pravilnikom.
1.7 Svetlobni prometni znaki
(namen, vrste in način delovanja svetlobnih prometnih znakov)
(1) Za urejanje prometa se uporabljajo naprave, s katerimi se prometni znaki sporočajo s svetlobnimi dajalniki (v nadaljnjem besedilu: luči) rdeče, rumene in zelene barve.
(2) Svetlobni prometni znaki so svetlobni znaki za urejanje prometa vozil, svetlobni znaki za urejanje prometa kolesarjev in pešcev ter svetlobni prometni znaki za označevanje prehoda ceste čez železniško progo v isti ravnini.
(3) Luči, ki se uporabljajo na svetlobnih prometnih znakih, so lahko v stalnem (neprekinjenem) ali utripajočem (prekinjenem) delovanju.
(svetlobni prometni znaki za urejanje prometa vozil)
(1) Naprave za dajanje svetlobnih prometnih znakov za urejanje prometa vozil z eno-, dvo- ali trobarvnimi lučmi (v nadaljnjem besedilu: semaforji za urejanje prometa vozil) se uporabljajo za urejanje prometa vozil za posamezno smer ali za več smeri hkrati.
(2) Kadar se s semaforji ureja promet vozil za vsako smer posebej ali za dve smeri hkrati in eno smer posebej, je v lučeh prikaz simbola v obliki puščice ali napis.
(3) Semafor za urejanje prometa vozil, s katerim se ureja promet vozil, ki zavijajo v levo, je postavljen ob levi strani vozišča ali smernega vozišča. Enako je postavljen semafor, s katerim se hkrati ureja promet vozil, ki zavijajo v levo, in vozil, ki vozijo naravnost.
(4) Kadar se s semaforjem, ponovljenim nad voziščem, ureja promet za vsako smer posebej, je semafor ponovljen nad vsakim prometnim pasom. Če se z enim prometnim znakom za vodenje prometa (kažipotna tabla) označuje ista smer vožnje po dveh prometnih pasovih, je skupaj s takim znakom postavljen le en semafor, s katerim se ureja promet na obeh prometnih pasovih hkrati.
(5) Oznaka, oblika, barva in razporeditev luči, prikaz smeri in barv v posameznih lučeh, namen označevanja ter velikost luči na semaforjih za urejanje prometa vozil in namen označevanja so določeni v preglednici 26.
(luči na semaforjih za urejanje prometa vozil)
(1) Luči na semaforjih za urejanje prometa vozil so lahko razporejene po vertikalni ali horizontalni osi.
(2) Pri razporeditvi po vertikalni osi si od zgoraj navzdol sledijo rdeča, rumena in zelena luč, pri razporeditvi po horizontalni osi pa si od leve proti desni sledijo rdeča, rumena in zelena luč.
(3) Grafični simbol puščice, ki označuje smer prehoda, je črne barve na rdeči in rumeni podlagi ter zelene barve na črni podlagi.
(4) Na semaforju 8101 so lahko nameščeni tudi odštevalni prikazovalniki preostalega časa trajanja zelene ali rdeče luči. Odštevanje se prikazuje v sekundah.
(5) Odštevalni prikazovalniki iz prejšnjega odstavka so izvedeni v obliki dodatnega svetlobnega dajalnika premera 300 mm. Med trajanjem zelene luči je številčni prikaz v zeleni barvi na črni podlagi, med trajanjem rdeče luči pa v rdeči barvi na črni podlagi.
(6) Poleg naprav iz četrtega odstavka tega člena so lahko semaforju dodane tudi naprave za prenos besedilnih sporočil, namenjenih voznikom, kolesarjem ali pešcem.
(7) Velikost luči na svetlobnih prometnih znakih za urejanje prometa vozil je 300 mm na avtocestah in hitrih cestah ter na vseh drugih cestah pri postavitvi semaforja nad vozišče. V vseh drugih primerih postavitve semaforja ob robu vozišču je premer luči lahko 210 mm.
(8) Semaforji, postavljeni nad voziščem, imajo nameščene kontrastne plošče.
(9) Osnovna barva kontrastne plošče iz prejšnjega odstavka je bela z obrobno črto črne barve širine 50 mm pri lučeh premera 300 mm in 30 mm pri lučeh premera 210 mm. Za enako širino je črta oddaljena od zunanjega roba plošče. Kontrastna plošča ima zaobljene robove z radijem zaokrožitve 120 oziroma 80 mm.
(10) Semaforju 8101 je lahko v višini rdeče luči pri vertikalni razporeditvi ali nad rdečo lučjo pri horizontalni razporeditvi luči dodan znak 2444.
(svetlobni prometni znaki za urejanje prometa kolesarjev in pešcev)
(1) Svetlobni prometni znaki za urejanje prometa kolesarjev in pešcev (v nadaljnjem besedilu: semaforji za kolesarje, semaforji za pešce) se uporabljajo za vodenje kolesarjev in pešcev čez samostojni prehod ali za neenotno vodenje prometa kolesarjev in pešcev v križišču.
(2) Oznaka, oblika, barva in razporeditev luči, prikaz smeri in barv v posameznih lučeh, namen označevanja ter velikost luči na semaforjih za urejanje prometa vozil in namen označevanja so določeni v preglednici 27.
(3) Oznaka 8221 na svetlobnih dajalnikih semaforjev za urejanje prometa pešcev se lahko uporabi kot silhueta z ženskim ali moškim likom, lahko pa tudi kot kombinacija obeh.
(luči na semaforjih za urejanje prometa kolesarjev in pešcev)
(1) Semafor za urejanje prometa kolesarjev je dvobarvna naprava za dajanje svetlobnih prometnih znakov, kjer sta luči razporejeni po vertikalni osi, in sicer zgoraj rdeča in spodaj zelena.
(2) V lučeh semaforja iz prejšnjega odstavka je simbol v obliki silhuete kolesa. Simbol kolesa je v rdeči barvi na črni podlagi kadar je prehod zaprt, oziroma v zeleni barvi na črni podlagi, kadar je prehod odprt.
(3) Semafor za urejanje prometa pešcev je dvobarvna naprava za dajanje svetlobnih prometnih znakov, kjer sta luči razporejeni po vertikalni osi, in sicer zgoraj rdeča in spodaj zelena.
(4) V luči semaforja iz prejšnjega odstavka je simbol v obliki silhuete pešca. Simbol v obliki »mirujočega položaja pešca« je rdeče barve na črni podlagi, kadar je prehod zaprt, simbol v obliki »gibanja pešca« pa je zelene barve na črni podlagi, kadar je prehod prost.
(5) Semaforji iz tretjega odstavka tega člena so opremljeni z zvočno signalizacijo za slepe in slabovidne.
(6) Naprava iz prejšnjega odstavka je nameščena na drogu semaforja na višini od 85 do 100 cm.
(7) Semaforjem za urejanje prometa pešcev, kolesarjev ter pešcev in kolesarjev so lahko dodani tudi odštevalni prikazovalniki preostalega časa trajanja zelene ali rdeče luči. Odštevanje se prikazuje v sekundah na dodatni luči, in sicer v beli barvi na črni podlagi.
(8) Semaforju za urejanje prometa pešcev je lahko dodan odštevalni prikazovalnik časa do vklopa zelenega intervala.
(9) Če prehod za kolesarje in prehod za pešce, ki sta drug ob drugem, prečkata vozišče, je lahko promet kolesarjev in pešcev urejen z isto napravo za dajanje dvobarvnih svetlobnih prometnih znakov.
(postavljanje svetlobnih prometnih znakov)
(1) Naprave za dajanje svetlobnih prometnih znakov za urejanje prometa na križiščih so na nosilnih drogovih ob vozišču nameščene s svojim spodnjim robom najmanj 2,25 m in največ 2,50 m nad površino za pešca oziroma kolesarja. Razdalja med drogom in zaustavitveno črto na vozišču je od 2,50 do 4,00 m. Če je na drogu nameščena ponavljalna naprava za dajanje svetlobnih prometnih znakov, je lahko razdalja med drogom in zaustavitveno črto 1,00 m.
(2) Naprava iz prejšnjega odstavka je nad voziščem nameščena najmanj 4,50 m in ne več kot 5,50 m nad najvišjo točko prečnega profila vozišča, nad katerim je naprava nameščena, in spodnjim robom kontrastne plošče naprave.
(3) Na drogu naprave za dajanje svetlobnih prometnih znakov je lahko tudi nameščena ponovljena naprava za dajanje svetlobnih znakov, in to na nižji višini in z manjšim premerom luči. Prikazovanje svetlobnih znakov na obeh napravah mora biti sočasno in identično.
(4) Kadar se na križišču ureja promet vozil z napravami za dajanje svetlobnih prometnih znakov, je takšno križišče opremljeno s prometnimi znaki za prednost, ki urejajo prednost na križišču. Ti prometni znaki so nameščeni na drogu semaforja.
(svetlobni prometni znaki za označevanje prehoda ceste čez železniško progo v isti ravnini)
(1) Svetlobni prometni znaki za označevanje prehodov ceste čez železniško progo v isti ravnini so znak za napovedovanje približevanja tirnega vozila ter zapornice in polzapornice za fizično zapiranje prehoda.
(2) Poleg svetlobnih prometnih znakov je lahko prehod ceste čez železniško progo v isti ravnini zavarovan tudi z zvočno signalizacijo.
(3) Tehnične pogoje za prometne znake iz prvega odstavka določajo predpisi s področja varnosti železniškega prometa.
(4) Oznaka, razporeditev, oblika in barva luči, prikaz luči, namen označevanja ter velikost in posebne zahteve prometnih znakov za označevanje prehoda ceste čez železniško progo v isti ravnini so določeni v preglednici 28.
(postavljanje svetlobnih prometnih znakov za označevanje prehoda ceste čez železniško progo v isti ravnini)
(1) Svetlobni prometni znaki za označevanje prehoda ceste čez železniško progo v isti ravnini se postavljajo z obeh strani prehoda ceste čez železniško progo.
(2) Za postavljanje prometnih znakov iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe 9. člena tega pravilnika, če pri posameznem znaku ni določeno drugače.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se cestni signal (8301) postavlja tudi na levi strani ceste, če ni mogoče doseči predpisane vidljivosti cestnega signala na desni strani ceste, če so z leve strani ceste v smeri vožnje postavljeni prometni znaki, ki označujejo približevanje prehodu ceste čez železniško progo v isti ravnini, če je pri polzapornicah na levi strani cestišča površina za pešce ali kolesarje ali če je prehod zavarovan z deljenimi zapornicami.
(4) Cestni signal je postavljen tudi na neprednostnih ali enakovrednih cestah, ki se križajo ali priključujejo na cesto, na kateri je prehod ceste čez železniško progo v isti ravnini in je razdalja med osjo teh cest na priključku ali križišču in najbližjo tirnico železniške proge manjša od 10 m.
(5) Znaki iz prejšnjega odstavka imajo v vsaki luči puščico, ki označuje smer, za katero cestni signal velja.
(6) Zapornica ali polzapornica je v vodoravnem (zaprtem) položaju od 90 do 120 cm nad niveleto vozišča.
1.8 Spremenljiva prometnoinformativna signalizacija
(namen, vrste in vsebina prikazov)
(1) S spremenljivo prometnoinformativno signalizacijo (v nadaljnjem besedilu: SPIS) se izvaja prikaz ustreznih prometnih vsebin za urejanje prometa in obveščanje udeležencev cestnega prometa o prometnem stanju na cesti oziroma o pojavu izrednih dogodkov na cesti ter tudi prikaz opozorilnih vsebin v zvezi s prometno varnostjo.
(2) SPIS sestavljajo:
– elektromehanična signalizacija, ki s spremenljivo vsebino prikaza prikazuje različne prometne znake, obvestilne table ter različna besedilna in simbolna sporočila,
– spremenljivi svetlobni prometni znaki, ki z uporabo svetlečih elementov prikazujejo različne prometne in dopolnilne znake,
– spremenljiva svetlobna obvestilna signalizacija, ki z uporabo svetlečih elementov prikazuje različna besedilna in simbolna sporočila.
(3) Spremenljivi svetlobni prometni znaki in svetlobna obvestilna signalizacija so lahko kombinirani s stalnimi prometnimi znaki (dodani prometni in dopolnilni znaki ali svetlobna polja).
(barva in prikazi na spremenljivih svetlobnih prometnih znakih)
(1) Elektromehanični prometni znaki se po barvi ne razlikujejo od prometnih znakov s stalno vsebino prikaza.
(2) Barvni prikaz prometnega znaka se lahko na SPIS namesto:
– osnovne barve prometnega znaka uporablja črna barva brez svetlobno odbojnih lastnosti,
– črnih in belih simbolov uporabljajo beli (rumeni) simboli na prometnem znaku,
– črnih obrob prometnega znaka uporablja beli (rumeni) rob prometnega znaka.
(3) Poenostavitev prikazov spremenljivih svetlobnih prometnih znakov je dovoljena pod pogojem, da so ohranjeni bistveni elementi simbola in osnovne lastnosti prometnega znaka.
(4) Znaki za nevarnost se na SPIS lahko glede na oddaljenost mesta nevarnosti prikazujejo v predpisani obliki, v predpisani obliki z dopolnilnim znakom o oddaljenosti do mesta nevarnosti ali samo kot piktogram znaka, obrobljen z belim/rumenim robom.
(5) Prikaz dopolnilnega znaka je lahko ob prometnem znaku oziroma med prikazanima znakoma.
(1) SPIS lahko deluje kot signalizacija s kontinuirano ali nekontinuirano vsebino prikaza.
(2) Znaki s kontinuirano vsebino prikaza lahko na površini znaka prikazujejo različno vsebino, ki se spreminja ali izmenjuje v časovnih intervalih, daljših od dolžine časa vidnosti vsebine znaka. Čas vidnosti je odvisen od najvišje dovoljene hitrosti na cesti.
(3) Znaki z nekontinuirano vsebino prikaza se lahko v časovnih intervalih, ki so krajši od dolžine časa vidnosti vsebine, spreminjajo ali izmenjujejo in s tem omogočajo različne prikaze na površini znaka. Izmenično se lahko prikazujeta največ dva prometna znaka oziroma dve prometnoinformativni vsebini. Kadar se izmenično prikazuje vsebina dveh prometnih znakov, je minimalni čas prikaza posamezne vsebine znaka 1,5 sekunde, pri izmeničnem prikazu prometnoinformativne vsebine pa od 1,5 do 3 sekunde. Če se izmenično prikazujeta vsebina prometnih znakov in prometnoinformativna vsebina, se obe izmenjujeta hkrati.
(4) Znak s kontinuirano vsebino prikaza, ki zaznava neupoštevanje prometnih pravil, označenih z znakom, lahko ob neupoštevanju omejitev ali prepovedi prehaja v stanje nekontinuirane vsebine prikaza prometnega znaka. Vsebina znaka se prižiga in ugaša s frekvenco enega utripa na sekundo.
(5) Znakom iz prejšnjega odstavka so lahko dodane rumene utripajoče luči, ki namesto vsebine utripajo in ugašajo s frekvenco dveh utripov na sekundo.
(6) SPIS ob okvari ali prekinitvi izvora svetlobe ne spremeni svojega pomena oziroma takoj preide v ničelno stanje signalne vsebine.
(7) Spremenljivi prometni znaki s kontinuirano in nekontinuirano vsebino prikaza imajo enak pomen kot prometni znaki s stalno vsebino prikaza.
(8) Spremenljivi prometni znaki za označevanje omejitve hitrosti (2232) veljajo od mesta postavitve znaka do mesta postavitve spremenljivega znaka o njegovem preklicu (2233 ali 2238).
(9) Na SPIS-u ni dovoljen prikaz oglaševalskih vsebin, razen obvestilnih sporočil, ki so namenjena prometni varnosti.
(1) Vsebina prikaza na znakih s kontinuirano vsebino mora biti jasno vidna na oddaljenosti najmanj 150 m, postavitev znaka pa mora omogočati čitljivo vidnost ne glede na kot približevanja. Povprečna svetlost znaka mora biti prilagojena razmeram okolice znaka, tehnologija znaka pa mora omogočati nočni način delovanja.
(2) Svetlobna signalizacija mora ustrezati zahtevam standarda SIST EN 12966; Prometni znaki s spremenljivo vsebino, in določbam tega pravilnika.
(3) Koeficient retrorefleksije elektromehaničnih prometnih znakov mora ustrezati razredu, ki je zahtevan za stalne prometne znake.
(4) Povprečna svetlost spremenljivih svetlobnih prometnih znakov mora na avtocestah in hitrih cestah ustrezati razredu L3, na vseh drugih cestah pa razredu L2, kot določa standard iz drugega odstavka tega člena.
1.9 Turistična in obvestilna signalizacija
(namen in vrste turistične in obvestilne signalizacije)
(1) Turistična in obvestilna signalizacija je namenjena obveščanju udeležencev cestnega prometa o kulturnih, naravnih in turističnih znamenitostih ter drugih pomembnih objektih in vsebinah.
(2) S signalizacijo iz prejšnjega odstavka se označujejo turistična območja, območja in objekti kulturne dediščine, varovana območja narave, objekti turistične infrastrukture ter pomembnejše javne ustanove in gospodarski subjekti.
(3) Po tem pravilniku se:
– za turistično območje šteje geografsko zaokroženo območje, ki ponuja določen splet turističnih storitev, od storitev prenočevanja, prehrane, zabave, rekreacije do storitev za prosti čas in drugih storitev,
– za območje in objekte kulturne dediščine šteje dediščina, ki je razglašena kot kulturni spomenik,
– za varovana območja narave štejejo naravne vrednote, območja Nature 2000, ekološko pomembna območja in zavarovana območja narave,
– za objekte turistične infrastrukture štejejo smučišča, naravna zdravilišča, kopališča, kongresni turizem, objekti s prehrambno in nastanitveno ponudbo, turistični objekti na podeželju ter športni objekti in površine za šport.
(4) Turistično signalizacijo sestavljajo znaki za:
– izraz dobrodošlice ob vstopu v državo, regijo, občino ali naselje,
– obveščanje o kulturnih, naravnih in turističnih znamenitostih,
– sporočanje turističnih in drugih informacij,
– obveščanje o kulturnih, naravnih in turističnih znamenitostih ob kolesarskih poteh,
– obveščanje o smeri kulturnih, naravnih ali turističnih znamenitosti.
(5) Obvestilno signalizacijo sestavljajo znaki o smeri javne infrastrukture, gospodarskega subjekta ter drugega objekta ali naprave.
(vsebina turistične in obvestilne signalizacije)
(1) Vsebina znakov turistične signalizacije so lahko grafični ali fotografski prikazi posamezne kulturne, naravne ali turistične znamenitosti ter napisi in simboli.
(2) Vsebina znakov druge obvestilne signalizacije so simboli ali logotipi in nazivi pomembnejših javnih ustanov, objektov, javne prometne infrastrukture ali gospodarskih subjektov, na katere se znak nanaša.
(3) Vsebina znakov za sporočanje prometnih informacij je lahko združena z znaki za sporočanje turističnih in drugih informacij.
(znaki turistične in obvestilne signalizacije)
Oznaka, oblika, barva, pomen, namen označevanja, dopustne izvedbe, velikosti in posebni pogoji za postavitev turistične in druge obvestilne signalizacije so določeni v preglednici 29.
(pogoji za postavitev turistične signalizacije)
(1) Kulturne, naravne in turistične znamenitosti, o katerih se s turistično signalizacijo obvešča na avtocestah in hitrih cestah, izpolnjujejo naslednje pogoje:
– kot območje ali objekt kulturne dediščine se lahko obravnavajo le kulturni spomeniki državnega pomena,
– kot naravne znamenitosti se lahko obravnavajo le zavarovana območja narave, ki jih je ustanovila država, in naravne vrednote državnega pomena,
– kot turistična območja se lahko obravnavajo srednje velika in velika termalna kopališča, naravna zdravilišča in smučišča, katerih zmogljivost žičniških naprav je več kot 5000 oseb na uro ali pa je skupna dolžina smučarskih prog na smučišču večja od 10 km.
(2) Kulturne in naravne znamenitosti, o katerih se s turistično signalizacijo obvešča na drugih cestah, izpolnjujejo naslednje pogoje:
– kot območje ali objekt kulturne dediščine se lahko obravnava le kulturni spomenik,
– kot naravne znamenitosti se lahko obravnavajo le varovana območja narave.
(3) Kulturne, naravne in turistične znamenitosti iz prvega in drugega odstavka tega člena glede infrastrukturne opremljenosti izpolnjujejo naslednje pogoje:
– zagotovljen neposredni dostop po javni ali nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet,
– zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest zunaj vozišča ceste, ki ustreza zahtevam glede na zmogljivost turističnega območja oziroma objekta,
– znamenitost je stalno dostopna oziroma čez celotno sezono, če je znamenitost sezonskega značaja,
– znamenitost ustreza minimalnim tehničnim pogojem, ki jih določajo predpisi s področja dejavnosti, kamor znamenitost spada.
(4) Prejšnji odstavek se ne uporablja na znake turistične signalizacije ob kolesarskih poteh in znake za obveščanje o smeri javne prometne infrastrukture, gospodarskega subjekta in drugega objekta ali naprave.
(postavljanje turistične in obvestilne signalizacije)
(1) Za postavljanje turistične in obvestilne signalizacije veljajo enake zahteve in pogoji kot za postavljanje prometnih znakov, če pri posameznem znaku turistične in obvestilne signalizacije ni določeno drugače.
(2) Signalizacija iz prejšnjega odstavka se ne postavlja med prometnim in ponovljenim prometnim znakom, z njimi se ne kombinira ali postavlja na isti nosilni konstrukciji.
(3) Turistična in obvestilna signalizacija se postavljata na desni strani poleg vozišča oziroma cestišča. Pri prostorski omejitvi ali za ustreznejši prikaz smeri vodenja se lahko postavlja tudi samo na levi strani ceste.
(4) Za postavljanje turistične signalizacije na območjih cest, določene z drugimi predpisi, se uporabljajo določbe tega pravilnika.
(5) Na avtocestah in hitrih cestah je dovoljena le postavitev znakov 9101, 9101-1, 9201 in 9301.
(6) Na enem izvozu z avtoceste ali hitre ceste sta lahko postavljena največ dva znaka 9201.
(7) Zunaj naselja se znaki iz skupine 9500 in 9600 postavljajo na državnih cestah le v zadnjem križišču z občinsko cesto, preko katere je objekt oziroma znamenitost dostopna, ob pogoju, da križišče ni opremljeno z znaki za vodenje prometa do naselja, kjer je lociran objekt oziroma znamenitost.
(8) Znaki iz skupine 9500 in 9600 se postavljajo na razdalji najmanj 30 m pred prvim obvestilnim prometnim znakom, ki obvešča o smereh vožnje na križišču. Če na križišču ni prometnih znakov za vodenje prometa, so lahko ti znaki postavljeni tudi neposredno pred vstopom na križišče ali na samem križišču.
(9) Znaki iz skupine 9400 se lahko postavljajo izključno samo ob kolesarskih poteh.
(10) Znaki iz skupine 9300 se postavljajo na servisnih prometnih površinah cest, tako, da njihova vsebina ni vidna neposredno z vozišča ceste.
(izvedba turistične in druge obvestilne signalizacije)
(1) V enem postavljenem sklopu znakov iz skupine 9500 ali 9600 je lahko največ devet posameznih lamel. Na posameznem kraku križišča je lahko postavljen največ en sklop lamel, izjemoma dva sklopa v območju pomembnejšega križišča.
(2) Dolžina lamel v posameznem sklopu je enaka, različna je lahko višina posamezne lamele.
(3) Polmer zaokrožitve robov je najmanj 10 mm.
(4) Barve lamel v posameznem sklopu si sledijo od zgoraj navzdol, in sicer bela, rjava, modra, zelena, bela z rjavimi simboli in napisi ter siva.
(5) Znotraj posameznega barvnega sklopa lamel se te razvrstijo glede na smer puščice od zgoraj navzdol, in sicer naravnost, levo in desno.
(6) Ne glede na četrti in peti odstavek tega člena se lamele pred krožnimi križišči razvrstijo najprej po izvozih, kot si sledijo, in znotraj tega po barvah. Simbol je na levi strani napisa, puščica za krožno križišče pa na desni strani napisa.
(7) Oblika pisave na lamelah 9400, 9500 in 9600 je 10102.
III. PISAVA IN SIMBOLI NA PROMETNI SIGNALIZACIJI
1. Pisava na prometni signalizaciji
(vrsta pisav na prometni signalizaciji)
(1) Na prometni signalizaciji se uporablja normalna pisava, ozka pisava in pisava za talne označbe.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je lahko pisava na znakih 9100 in 9300 tudi drugačna.
(3) Oblika pisave je določena v preglednici 30.
(velikost pisave in simbolov na prometni signalizaciji)
(1) Velikost pisave in simbolov na znakih za vodenje prometa je odvisna od največje dovoljene hitrosti na cesti in mesta postavitve znaka.
(2) Višina pisave je določena v preglednici 31.
Preglednica 31: Pisava na znakih za vodenje prometa
Mesto postavitve znaka | Največja dovoljena hitrost (v km/h) | Višina pisave (H v mm) |
OB VOZIŠČU | ≤ 30 | 105 |
40 | 125 |
50, 60, 70 | 140 |
80, 90, 100 | 175 |
110 | 210 |
130 | 280 |
NAD VOZIŠČEM | ≤ 50 | 175 |
60, 70 | 210 |
80, 90, 100 | 280 |
110, 130 | 350 |
(3) Simbol, ki je dodan napisu prometnega cilja, je velikosti 9/7 H, postavljen v osi napisa oziroma dveh napisov. Izjema je simbol na znaku 3403, ki je velikosti 8/7 H. Lega simbola je na desni strani napisa.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek je velikost simbolov 10422 in 10423 11/7 H, na prometnem znaku 3403 pa 8,5/7 H, njihova lega pa vedno na levi strani napisa.
(5) Pisava na dopolnilnih znakih je višine 56 mm pri znakih velikostnega razreda 1, 70 mm pri velikostnem razredu 2, 90 mm pri velikostnem razredu 3 in 105 mm pri velikostnem razredu 4. Pisava na dopolnilnem znaku je sredinsko poravnana glede na vodoravno in navpično simetralo znaka.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek je lahko pisava na dopolnilnih tablah pri znakih velikostnega razreda 1 tudi manjša.
(7) Velikost pisave na znakih 9500 in 9600 je na lameli višine 300 mm 100 mm, podrejeno besedilo pa 70 mm, na lameli višine 250 mm 80 mm, podrejeno besedilo pa 56 mm.
(8) Pri velikostnem razredu znakov od 1 do 3 se uporablja pisava 10102.
(9) Ne glede na drugi odstavek tega člena je lahko višina pisave prilagojena zahtevani širini oziroma višini znaka, na avtocestah in hitrih cestah pa je na znakih za vodenje prometa ob vozišču za hitrost 110 km/h dopustna tudi višina pisave 280 mm, za hitrost 130 km/h pa tudi 350 mm, na znakih nad voziščem je za hitrost 130 km/h lahko višina pisave tudi 420 mm.
2. Simboli na prometni signalizaciji
(uporaba simbolov na prometni signalizaciji)
(1) Na prometnih znakih je dovoljena uporaba simbolov, določenih s tem pravilnikom.
(2) Simboli se uporabljajo le na prometnih znakih 3400 – znaki za vodenje prometa, razen na znakih 3414 do 3418 in 3421 do 3427.
(3) Na turistični signalizaciji je dopustno poleg simbolov, določenih s tem pravilnikom, uporabljati tudi mednarodno uveljavljene simbole.
(4) Simbol 10303 se na avtocestah in hitrih cestah lahko uporablja le za nogometne stadione s kapaciteto najmanj 6000 gledalcev, simbol 10518 pa za stalne prireditvene centre, ki organizirajo mednarodne sejme in razstave.
(oznaka in izvedba simbolov)
Oblika, barva, pomen in oznaka simbolov so določeni v preglednici 32.
Prometna oprema cest obsega opremo za vodenje prometa, varnostne ograje, varovalne ograje, naprave za umirjanje prometa, blažilnike trkov, ograje za pešce, opremo proti zaslepljevanju in cestno razsvetljavo.
(oprema za vodenje prometa)
(1) Oprema za vodenje prometa obsega opremo za označevanje roba vozišča in prometnih pasov, opremo za vodenje in usmerjanje prometa, opremo za preprečevanje vožnje ter drugo opremo.
(2) Oprema iz prejšnjega odstavka so naprave z vgrajenimi svetlobnimi odsevniki ali svetlobnimi označbami.
(3) Svetlobni odsevniki so elementi, ki odsevajo svetlobo, padajočo na njihovo površino.
(4) Svetlobne označbe so naprave z virom napajanja, ki oddajajo svetlobo.
(5) Oprema iz prvega odstavka tega člena je lahko izvedena kot samostojne naprave, lahko pa je kot nosilec svetlobno odbojnega dela opreme uporabljena konstrukcija cestne opreme ali cestnih objektov.
(6) Oprema za vodenje, ki se uporablja za cestne zapore, se postavlja v skladu s predpisom, ki ureja zapore na cestah.
(7) Oznaka, oblika, barva, pomen, namen označevanja, velikost ter način in pogoji uporabe opreme za vodenje prometa so določena v preglednici 33.
(oprema za označevanje roba vozišča in prometnih pasov)
(1) Oprema za označevanje roba vozišča in prometnih pasov obsega cestne smernike, svetlobne cestne smernike, snežne kole, svetlobne odsevnike, svetlobne utripalnike in usmerjevalne stebričke.
(2) Snežne palice se postavljajo ob robu vozišča, z desne strani cestnega smernika, gledano v smeri vožnje vozil, tako da ne zakrivajo svetlobno odbojnega dela površine smernika. Snežne palice se postavlja tudi neposredno pred začetkom in na koncu varnostne ograje.
(3) Na prehodih za pešce se svetlobni utripalniki postavljajo na prometnem pasu, in sicer v enostranski svetlobni izvedbi bele barve. Vgrajeni so v liniji po trije utripalniki na prometni pas, pravokotno na vzdolžno os ceste, z zunanje strani prehoda za pešca, gledano v smeri vožnje. Če je prehod izveden na dvignjeni ploščadi, so utripalniki vgrajeni pred klančino prehoda.
(4) Na nezavarovanih prehodih ceste čez železniško progo v isti ravnini se svetlobni utripalniki postavljajo na prometnem pasu v treh vrstah, pravokotno na vzdolžno os ceste, gledano v smeri vožnje. Vrste s po tremi utripalniki se postavljajo 60 in 40 m pred prehodom ceste čez železniško progo ter v prvi vrsti neposredno na meji nevarnega območja prehoda ceste čez železniško progo. Svetleče označbe v prvi vrsti so rdeče barve.
(1) Vozišča se zunaj naselij označujejo s cestnimi smerniki, v predorih pa s svetlobnimi cestnimi smerniki.
(2) Izvedba cestnih smernikov mora ustrezati zahtevam standarda SIST EN 12899-3 in določbam tega pravilnika.
(3) Cestni smerniki, v skladu s standardom iz prejšnjega odstavka, imajo naslednje lastnosti:
– način vgradnje – tip D3, na malo prometnih cestah in javnih poteh tip D2,
– svetlobno odbojna površina – tip R2 ali R3,
– pritisk vetra – WL1,
– odpornost svetlobno odbojne površine proti udarcem – DH 1.
(3) Na dvosmernih voziščih svetlobno odbojna površina cestnega smernika v smeri vožnje na desni strani odseva rdečo, na levi strani pa belo svetlobo. Na ločenih smernih voziščih z označenimi prometnimi pasovi in enosmernih cestah odsevna površina cestnega smernika v smeri vožnje na obeh straneh vozišča oziroma ceste odseva rdečo, v nasprotni smeri vožnje pa belo svetlobo.
(4) Konstrukcija cestnega smernika mora omogočati:
– namestitev snežnih palic na telo smernika oziroma vpetje vanj,
– namestitev svetlobnih odsevnikov na nevidno stran smernika za preprečevanje prehoda divjadi čez cesto,
– namestitev označb za označevanje cest (kategorija ceste, odsek, stacionaža).
(5) Določba prve alineje prejšnjega odstavka ni obvezna za:
– regionalne in lokalne ceste ter javne poti,
– podnebna območja, kjer se ne zahteva postavitev snežnih kolov ter
– smernike, ki se postavljajo zunaj rastra postavljanja snežnih palic.
(6) Cestni smerniki se postavljajo na razdalji 0,75 m od zunanjega roba vozišča, vrh smernika pa je 0,75 m nad robom vozišča.
(7) Ne glede na prejšnji odstavek je lahko razdalja med cestnim smernikom in robom vozišča pri označevanju delov med prekinjenimi varnostnimi ograjami na malo prometnih cestah, lokalnih cestah in javnih poteh tudi krajša, vendar ne krajša od 0,50 m.
(8) Cestni smerniki se na odsekih cest v premi postavljajo na medsebojni razdalji 50 m.
(9) Razdalja med smerniki glede na horizontalne in vertikalne elemente ceste je določena v preglednici 34.
Preglednica 34: Razdalje med cestnimi smerniki
Srednji polmer horizontalne krivine (v m) | Srednji polmer vertikalne krivine (v m) | Razdalja med smerniki (v m) |
≤ 100 | ≤ 250 | ≤ 10 |
> 100–300 | > 250–800 | ≤ 15 |
> 300–400 | > 800–1500 | ≤ 20 |
> 400–500 | > 1500–3000 | ≤ 25 |
> 500 | > 3000 | ≤ 50 |
(10) Če je krivina na cesti označena z usmerjevalnimi stebrički (11113) se cestni smerniki v tako označenih krivinah ne postavljajo.
(11) Kadar je ob vozišču postavljena varnostna ograja na oddaljenosti, manjši od 1,50 m, se cestni smerniki nadomestijo s svetlobnimi odsevniki, katerih svetlobno odbojna površina ustreza zahtevam za cestne smernike.
(12) Svetlobni odsevniki iz prejšnjega odstavka se na varnostne ograje nameščajo v medsebojnih razmikih, ki so določeni za cestne smernike. Na jeklenih varnostnih ograjah se odsevniki nameščajo v ščitniku, ki je najbližji višini 0,75 m. Dodatni odsevniki se lahko namestijo v drugih valih, če ima ščitnik več kot en val, ali drugih ščitnikih, če ima varnostna ograja več kot en ščitnik. Na betonske varnostne ograje se odsevniki nameščajo na višini 0,75 m. V območjih krivin z radiji, manjšimi od 1000 m na avtocestah in hitrih cestah, ter radiji, manjšimi od 500 m na drugih cestah, se nad varnostno ograjo lahko namestijo dodatni odsevniki.
(13) Svetlobni odsevniki ali svetila v obliki svetlečih diod, ki se pritrjujejo ob robu vozišča in jih ni mogoče pritrditi na cestne smernike ali varnostne ograje, so pritrjeni z nosilci na enaki razdalji od roba vozišča in na enaki višini, kot so ti pritrjeni na cestnih smernikih ali varnostnih ograjah pred mestom, kjer se ti elementi pritrjujejo na nosilce.
(14) Na zunanjo stran varnostnih ograj je dovoljena namestitev svetlobnih odsevnikov za preprečevanje prehoda divjadi čez cesto.
(svetlobni cestni smerniki za predore)
(1) Svetila na cestnih smernikih za srednje dolge in dolge predore so na desni strani ceste v smeri vožnje rdeče barve in na levi strani ceste bele barve. Na ločenih smernih voziščih z označenimi prometnimi pasovi je barva svetil v smeri vožnje obojestransko rdeče barve.
(2) Svetila na cestnih smernikih za označevanje varnostne razdalje za tovorna vozila in avtobuse v dolgih in srednje dolgih predorih so modre barve.
(3) Svetlobni cestni smerniki za predore se v premi predora postavljajo na razdalji 25 m, v krivini predora in v začetnem 100-metrskem portalnem delu pa na razdalji 15 m.
(4) Svetlobni cestni smerniki, s katerimi se označuje varnostna razdalja za tovorna vozila in avtobuse v predorih, se postavljajo na 150 ali 100 m oziroma na medsebojni razdalji, ki ustreza zahtevani varnostni razdalji med tovornimi vozili ob predpisani omejitvi hitrosti v predoru.
(5) S postavitvijo smernika iz prejšnjega odstavka je nadomeščen smernik z rdečo svetlobo.
(oprema za preprečevanje nadaljnje vožnje)
(1) Prepoved vožnje se označi z zapornico, polzapornico ali dvižnim stebričkom.
(2) Na opremi za preprečevanje vožnje so nameščeni svetlobni odsevniki, lahko pa tudi svetila v obliki luči oziroma svetlečih (LED) diod.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek je dvižni stebriček opremljen z rdečo lučjo v položaju zapore, zeleno lučjo v položaju prostega prehoda in utripajočo rdečo lučjo v fazi zapiranja prehoda.
(4) Drogovi zapornic in polzapornic so prevlečeni s svetlobno odbojnim materialom, izmenično s polji rdeče in bele barve, razen v garažnih hišah, kjer so lahko rumeno-črna polja. Na drogu so nameščeni odsevniki, ki odsevajo rdečo svetlobo, ali pa rdeče stalne ali utripajoče luči.
(varnostne ograje, parapetni zidovi in blažilniki trkov)
(1) Varnostne ograje in parapetni zidovi so namenjeni preprečitvi zdrsa vozila z vozišča ali prehoda vozila na nasprotno smerno vozišče.
(2) Varnostne ograje morajo ustrezati določbam standardov iz skupine SIST EN 1317, parapetni zidovi pa standardu SIST EN 1991-2, ter določbam tega pravilnika.
(3) Parapetni zid je integralni del premostitvenega objekta, podporne konstrukcije ali drugega objekta, ki se izvede predvsem na delih cest, kjer ni mogoče zagotoviti ustreznega delovnega prostora varnostne ograje. V skladu z določili SIST EN 1991-2 se za dimenzioniranje parapetov na objektih in podpornih konstrukcijah uporabljajo naslednji razredi obtežb:
– razred B za toge parapete z načrtovanim nivojem zadrževanja N2,
– razred C za toge parapete z načrtovanim nivojem zadrževanja H1 ali H2 ter
– razred D za toge parapete z načrtovanim nivojem zadrževanja H4b.
(4) Blažilniki trkov so naprave, ki zmanjšujejo posledice trka vozila v stalno oviro (stebri, stene, odstavne niše v predorih) ali začasno oviro (vozila izvajalcev rednega vzdrževanja cest, druge začasne ovire). Uporabljajo se tudi na mestih, kjer se smerno vozišče deli na dva kraka (razcepi, izvozne rampe) za navezavo začetnega dela varnostne ograje. Skladno s standardom SIST EN 1317-3 mora blažilnik trka ustrezati razredu preusmerjanja Z2, glede bočnega pomika pa razredu D2.
(5) Varnostne ograje in parapetni zidovi se postavljajo na mestih, kjer bi imel zdrs vozila v nevarno območje ali prehod na nasprotno smerno vozišče, za osebe v vozilu hujše posledice, kot jih ima trk v varnostno ograjo ali parapetni zid. Z varnostno ograjo ali parapetnim zidom se lahko pred poškodbami ali uničenjem zavaruje tudi oprema in objekti, ki jih ni mogoče postaviti na taki oddaljenosti od vozišča, da ne bi prihajalo do trkov vozil vanje.
(6) Varnostne ograje se v naseljih z najvišjo dovoljeno hitrostjo 50 km/h ali manj ne postavljajo, razen v primeru nevarnega mesta, ki ga predstavlja:
– vodotok z vodostajem 1,0 m ali več,
– železniška proga,
– podporni zid višine več kot 1,5 m,
– cesta v nasipu z nagibom brežine, večjim od 2:3, in višine večje od 3,0 m.
(7) Na cestah se uporabljajo varnostne ograje nivoja zadrževanja T1, N2, H1, H2 in H4b. Zahtevan minimalni nivo zadrževanja glede na kategorijo ceste je določen v preglednici 35.
Preglednica 35: Minimalni nivo zadrževanja vozil z varnostno ograjo in parapetnimi zidovi na posameznih cestah
Kategorija ceste | Minimalni nivo zadrževanja |
avtoceste, hitre ceste | H–desni rob vozišča, H4b–ločilni pas |
glavne ceste | H2 |
regionalne ceste, lokalne ceste | N2 |
druge ceste | T1 |
(8) Varnostna ograja mora imeti na celotni dolžini varovanja posameznega nevarnega mesta (pred območjem nevarnosti, za njim in v njem) enake značilnosti (nivo zadrževanja, delovno širino in vdor vozila).
(9) Začasne varnostne ograje, ki se uporabljajo na območjih zapor na cestah, morajo na avtocestah in hitrih cestah ustrezati nivoju zadrževanja T2, na drugih cestah pa T1. Višina ograj mora biti najmanj 0,50 m.
(10) Varnostne ograje in parapetni zidovi se postavljajo na razdalji najmanj 0,5 m od zunanjega roba vozišča, zgornji rob najvišjega ščitnika jeklene ali lesene varnostne ograje je na višini najmanj 0,75 m, pri betonski varnostni ograji pa 0,80 m nad zunanjim robom vozišča.
(11) Dodatna zaščita na varnostnih ograjah (motoristična lamela) se postavlja na nevarnih mestih, na cestah zunaj naselij, pod pogojem, da je povprečni dnevni promet od začetka junija do konca avgusta večji kot 200 motornih koles, število prometnih nesreč z udeležbo motornega kolesa na tej cesti pa je več kot štiri v zadnjih treh letih.
(12) Na varnostne ograje in parapetne zidove se lahko nameščajo protislepilni elementi, oprema za označevanje roba vozišča, oprema za potrebe izvajanja zimske službe ter identifikacijske označbe stacionaže cestnih odsekov. Na varnostne ograje in parapetne zidove v ločilnem pasu ceste se lahko nameščajo prometno znaki (ponovljen prometni znak) velikosti največ tretjega velikostnega razreda.
(13) Čelna stran blažilnika trkov je opremljena s prometnima znakoma 3312 in 3312-2 dimenzij 500 x 500 mm, če promet poteka po obeh straneh ob blažilniku trkov, ali s prometnim znakom 7101 dimenzij 1000 x 500, če promet poteka ob blažilniku trkov le po eni strani.
(14) Varnostne ograje na kolesarskih površinah se izvajajo skladno s predpisom o kolesarskih površinah.
(15) Varnostne ograje morajo biti v naseljih, varovanih na podlagi predpisov o kulturni dediščini ter krajinskih in drugih parkih iz materialov in po obliki, prilagojene varovanemu območju.
(16) V naseljih in območjih kulturne krajine, varovanih na podlagi predpisov o varstvu kulturne dediščine, ter o krajinskih in drugih parkih, je zunanja podoba varnostnih ograj lahko izdelana v materialih, barvi in obliki, prilagojenih varovanemu območju, pod pogojem, da izvedba ograje ustreza zahtevam standardov SIST EN 1317.
(1) Varovalne ograje so ograje, namenjene varovanju prometa na cesti pred divjadjo in drugimi živalmi, ter ograje na nadvozih za zaščito prometa na cesti, ki poteka pod nadvozom.
(2) Ograje iz prejšnjega odstavka so obvezne za varovanje prometa na avtocestah in hitrih cestah.
(3) Varovalne ograje morajo biti izdelane iz materialov, ki so odporni proti koroziji in vplivu ultravijolične svetlobe.
(4) Varovalne ograje morajo biti zgrajene v skladu s predpisi, ki urejajo minimalne pogoje za zaščito nelovnih površin pred škodo zaradi divjadi.
(montažne naprave za umirjanje prometa)
(1) Montažne naprave za umirjanje prometa na vozišču se postavljajo na delih cest skozi naselja, kjer z drugimi rešitvami in tehničnimi ukrepi ni mogoče zagotoviti želene hitrosti vozil.
(2) Naprave iz prejšnjega odstavka so lahko trapezne oblike ali oblike krožnega odseka in izdelane iz materialov, ki ne povzročajo čezmernega hrupa.
(3) Velikost posameznih elementov naprav je določena v preglednici 36.
(4) Vzdolžna medsebojna osna razdalja med napravami v nizu lahko znaša od 20 do 60 m.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek lahko vzdolžna medsebojna osna razdalja med ovirami v nizu znaša najmanj 60 m, če na cesti poteka proga javnega potniškega prometa.
(6) Poleg naprav iz drugega odstavka tega člena je dovoljena uporaba naprav, ki selektivno umirjajo promet z dvigovanjem ali spuščanjem dela vozne površine. Dovoljena velikost in dvig ali spust premikajoče se vozne površine mora ustrezati posameznim elementom naprave, ki so določeni v tretjem odstavku tega člena.
(7) Naprave morajo biti označene z označbami, predpisanimi s tem pravilnikom.
(1) Ograje za pešce so namenjene varovanju pešcev pred padcem v globino ali prehodom na nevarno območje s površine, ki jo morajo ali smejo uporabljati za hojo, in usmerjanju prometa pešcev na primer na območju križišč, prehodov za pešce.
(2) Ograja za pešce mora biti visoka najmanj 110 cm.
(3) Ograja iz prejšnjega odstavka mora biti oblikovana z navpičnimi prečkami, med katerimi lahko razdalja znaša največ 12 cm, tako da je plezanje čeznjo oteženo. Vrh ograje mora omogočati drsenje roke.
(4) Vodila za roke morajo biti nameščena na vseh stopniščih in klančinah.
(5) Podrobne tehnične zahteve glede opremljanja površin za pešce se izvajajo v skladu s tehničnimi smernicami s področja površin za pešce.
(6) Ne glede na določbe prvega, drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena morajo biti ograje in morebitna vodila za roke na območjih, varovanih na podlagi predpisov o varstvu kulturne dediščine, prilagojeni varovanemu območju. Če gre za kulturne spomenike, vodila niso obvezna.
(oprema proti zaslepljevanju)
(1) Oprema proti zaslepljevanju so protislepilne mreže in lamele, ki na cestah preprečujejo, da bi voznike zaslepljevala vozila, ki vozijo po nasprotnem smernem vozišču, ali vozila na drugi cesti, ki poteka v neposredni bližini.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se tudi varnostne ograje višine najmanj 1,00 m in širine najmanj 0,20 m, pri katerih je vertikalni razmik med vzdolžnimi elementi na višini med 0,50 m in 1,00 m manjši od 5 cm, štejejo kot ukrep proti zaslepljevanju.
(3) Oprema proti zaslepljevanju se postavlja na varnostne ograje ali druge nosilne elemente tako, da se nosilni elementi mreže ali posamezne lamele pritrdijo na varnostno ograjo ali drugo konstrukcijo neposredno, brez dodanih vzdolžnih nosilnih elementov.
(4) Oprema proti zaslepljevanju mora ustrezati določbam standarda SIST EN 12676-1, 2 in določbam tega pravilnika.
(1) Cestna razsvetljava je razsvetljava, ki zaradi povečanja prometne varnosti vseh udeležencev prometa zagotavlja ustrezno vidljivost na cesti ponoči in ob zmanjšani vidljivosti.
(2) Razsvetljava iz prejšnjega odstavka mora glede na projektno hitrost ceste zagotavljati ustrezno raven osvetlitve in osvetljenost prometnih površin ter optično voditi promet v skladu s predpisi, ki urejajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.
(3) S cestno razsvetljavo se osvetljujejo prometno najbolj obremenjeni deli cest v naseljih, prehodi in podhodi za pešce, križišča s tremi ali več razvrstilnimi pasovi, razcepi avtocest in hitrih cest ter njihovi priključki, servisne prometne površine, avtobusna postajališča rednih prog javnega prevoza potnikov, ceste na mejnih prehodih ter ceste v srednje dolgih in dolgih predorih. Kratki predori morajo biti razsvetljeni, če je skozi predor dovoljen promet pešcev oziroma kolesarjev.
V. PREHODNE IN KONČNI DOLOČBI
(prilagoditev prometne signalizacije in prometne opreme)
(1) Prometna signalizacija in prometna oprema, postavljena na podlagi Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah (Uradni list RS, št. 99/15, 46/17, 59/18, 63/19 in 150/21), se uskladita s tem pravilnikom najpozneje v štirih letih po njegovi uveljavitvi.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se vsa prometna signalizacija in prometna oprema pri menjavi ob poškodbah, uničenju ali izgubi svetlobno odbojnih in kromatičnih lastnosti uskladita z določbami tega pravilnika.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se obstoječa prometna signalizacija, ki ji je s tem pravilnikom spremenjena velikost, grafično posodobljeni simboli ali je na signalizaciji spremenjena oblika pisave, uskladi z določbami tega pravilnika ob njeni menjavi.
(4) Varnostne ograje na cestah, postavljene pred 6. julijem 2016, se uskladijo z določbo drugega odstavka 70. člena tega pravilnika, ob njihovi menjavi.
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah (Uradni list RS, št. 99/15, 46/17, 59/18, 63/19 in 150/21).
(začetek uveljavitve in uporabe)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne šest mesecev po njegovi uveljavitvi.
Št. 007-326/2023/41
Ljubljana, dne 15. marca 2024
EVA 2023-2430-0021
