Na podlagi 61., 64. in 68. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18, 195/20 – odl. US, 18/23 – ZDU-1O in 76/23) ter 12. točke prvega odstavka 4. člena in drugega odstavka 4. člena Zakona o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike (Uradni list RS, št. 77/16 in 47/19) minister za finance izdaja
o poslovanju sistema enotnega zakladniškega računa države oziroma občine
(1) Ta pravilnik ureja poslovanje sistema enotnega zakladniškega računa (v nadaljnjem besedilu: sistem EZR) države oziroma občine.
(2) Poslovanje sistema EZR države oziroma občine je enotno izvajanje javnofinančnih tokov in zajema:
– upravljanje v sistemu EZR: sprejemanje vlog in dajanje posojil, odobravanje prekoračitve pozitivnega stanja na podračunih ter sistem enotnega upravljanja denarnih sredstev (v nadaljnjem besedilu: sistem enotnega upravljanja) ter
– upravljanje izven sistema EZR: nalaganje denarnih sredstev in zadolževanje sistema EZR izven tega sistema.
(3) Ta pravilnik določa tudi:
– pogoje nalaganja prostih denarnih sredstev imetnikov podračunov izven sistema EZR in poročanje o teh naložbah,
– način obrestovanja, roke obračuna in plačila obresti ter določanje obrestnih mer za posle sistema EZR,
– način in roke za izdelavo obračuna presežka upravljanja sistema EZR, njegovo razporeditev in poročanje ter
– vodenje računovodskih evidenc upravljavca sredstev sistema EZR države oziroma občine.
(sistem EZR, upravljavec in stroški upravljanja sredstev sistema EZR)
(1) Sistem EZR je vzpostavljen na ravni države oziroma posamezne občine. V posamezni sistem EZR so vključeni upravljavec sredstev sistema EZR in imetniki podračunov posameznega sistema EZR. Posamezni sistem EZR ima pri Banki Slovenije odprt enotni zakladniški račun, ki ima vlogo skupnega transakcijskega računa vseh imetnikov podračunov, ki so vključeni v posamezni sistem EZR, in se vodi v eurih ter v tistih tujih valutah, za katere se država oziroma občina dogovorita z Banko Slovenije.
(2) Sistem enotnega upravljanja omogoča imetnikom podračunov pridobivanje posojil od upravljavca sredstev sistema EZR pod pogoji, ki jih opredeljuje ta pravilnik.
(3) Upravljavec sredstev sistema EZR države je ministrstvo, pristojno za finance, ki upravlja denarna sredstva sistema EZR države. Upravljavec sredstev sistema EZR države se registrira pri Upravi Republike Slovenije za javna plačila (v nadaljnjem besedilu: UJP) s svojo matično številko kot del ministrstva, pristojnega za finance. Upravljavec sredstev sistema EZR občine je za finance pristojni organ občinske uprave. Upravljavec sredstev sistema EZR občine se registrira pri UJP s svojo matično številko kot del občinske uprave.
(4) Upravljavec sredstev sistema EZR države oziroma občine opravlja vse transakcije, povezane z upravljanjem posameznega sistema EZR, prek zakladniškega podračuna, ki je vključen v posamezni sistem EZR. Zakladniški podračun se ne uporablja za izvrševanje proračuna oziroma izvajanje finančnih načrtov imetnikov podračunov.
(5) Stroški, povezani z upravljanjem sistema EZR države oziroma občine, se plačujejo v breme državnega proračuna oziroma občinskega proračuna.
2. NALAGANJE PROSTIH DENARNIH SREDSTEV IMETNIKOV PODRAČUNOV, KI SO VKLJUČENI V SISTEM EZR DRŽAVE OZIROMA OBČINE
(upravljanje prostih denarnih sredstev)
(1) Prosta denarna sredstva so denarna sredstva, ki še niso uporabljena v skladu z dejavnostjo posameznega imetnika podračuna in ostanejo na podračunu po plačilu obveznosti na določeni dan.
(2) Imetniki podračunov samostojno upravljajo svoja prosta denarna sredstva, pri čemer morajo spoštovati načela varnosti, likvidnosti in donosnosti. Prosta denarna sredstva nalagajo v skladu s tem pravilnikom ter predpisi in akti, ki urejajo upravljanje posameznega imetnika podračuna.
(upravljanje prostih denarnih sredstev proračunskih skladov)
(1) Upravljanje prostih denarnih sredstev proračunskih skladov, ki spadajo v pristojnost neposrednih uporabnikov državnega proračuna, izvaja ministrstvo, pristojno za finance, v skladu z dogovorom, sklenjenim med predstojnikom neposrednega proračunskega uporabnika, v katerega pristojnost spada proračunski sklad, in ministrom, pristojnim za finance.
(2) Upravljanje prostih denarnih sredstev proračunskih skladov, ki spadajo v pristojnost neposrednih uporabnikov občinskega proračuna, izvaja župan v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje posameznega proračunskega sklada.
(pravila upravljanja prostih denarnih sredstev)
(1) Imetniki podračunov, ki so vključeni v sistem EZR države, prosta denarna sredstva nalagajo pri upravljavcu sredstev sistema EZR države ali izven sistema EZR države. Pri nalaganju prostih denarnih sredstev izven sistema EZR države so samostojni do skupnega obsega naložb v višini 200.000 eurov. Prosta denarna sredstva, katerih znesek je 200.000 eurov ali več, morajo najprej ponuditi upravljavcu sredstev sistema EZR države. Upravljavec sredstev sistema EZR države lahko zaradi upravljanja likvidnosti sistema EZR države pozove imetnike podračunov, ki so vključeni v sistem EZR države, da mu ponudijo prosta denarna sredstva pred nalaganjem izven sistema v zneskih do višine 200.000 eurov.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek imetniki podračunov, ki so vključeni v sistem EZR države, nimajo omejitev višine zneska nalaganja pri naložbah v dolžniške vrednostne papirje, katerih izdajatelj je Republika Slovenija.
(3) Imetniki podračunov, ki so vključeni v sistem EZR občine, prosta denarna sredstva nalagajo pri upravljavcu sredstev sistema EZR občine ali izven sistema EZR občine. Pred nalaganjem prostih denarnih sredstev izven sistema EZR občine in v dolžniške vrednostne papirje, katerih izdajatelj je Republika Slovenija, morajo sredstva najprej ponuditi upravljavcu sredstev sistema EZR občine. Če jih ta ne potrebuje za upravljanje likvidnosti sistema EZR občine, lahko imetniki podračunov prosta denarna sredstva naložijo izven sistema EZR občine.
(4) V primeru neupoštevanja omejitev iz prvega in tretjega odstavka tega člena upravljavec sredstev sistema EZR države oziroma občine o tem obvesti pristojno ministrstvo oziroma župana.
(poročanje o naložbah prostih denarnih sredstev izven sistema EZR)
(1) Imetniki podračunov v sistemu EZR poročajo o naložbah prostih denarnih sredstev izven sistema EZR upravljavcu sredstev sistema EZR države oziroma občine, če ima ta vzpostavljeno upravljanje sredstev sistema EZR. Imetniki podračunov poročajo tistemu upravljavcu sredstev sistema EZR države oziroma občine, v katerega sistem EZR so vključeni.
(2) Imetniki podračunov poročajo v desetih delovnih dneh od naložbe ali na poziv upravljavca sredstev sistema EZR države oziroma občine.
(3) Vsebina poročanja je določena v Obrazcu za poročanje o naložbah prostih denarnih sredstev izven sistema EZR iz Priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika. Izpolnjen obrazec se pošlje po elektronski pošti.
(4) V primeru, da imetnik podračuna ne izpolni obveznosti iz tega člena, upravljavec sredstev sistema EZR države oziroma občine obvesti pristojno ministrstvo oziroma župana.
V primeru pologa depozita pri banki ali hranilnici s sedežem v Republiki Sloveniji zaradi pridobitve bančne garancije imetnik podračuna, ki je vključen v sistem EZR države oziroma občine, o tem obvesti upravljavca sredstev sistema EZR države oziroma občine.
3. UPRAVLJANJE SISTEMA EZR DRŽAVE OZIROMA OBČINE
(upravljanje sistema EZR države)
Upravljavec sredstev sistema EZR države uporablja zakladniški podračun za obrestovanje denarnih sredstev podračunov, vključenih v sistem EZR države, za sprejemanje vlog in dajanje posojil imetnikom podračunov, nalaganje denarnih sredstev sistema EZR države izven sistema in za zadolževanje sistema EZR države izven tega sistema ter za nakazilo proračunu pripadajočega dela presežka upravljanja.
(upravljanje sistema EZR občine)
(1) Do vzpostavitve upravljanja sredstev sistema EZR občine lahko upravljavec sredstev sistema EZR občine uporablja zakladniški podračun le za transakcije, povezane z nočnim nalaganjem, za obrestovanje denarnih sredstev na podračunih in za nakazilo proračunu pripadajočega dela presežka upravljanja.
(2) Do vzpostavitve upravljanja sredstev sistema EZR občine lahko župan od posrednih uporabnikov občinskega proračuna zahteva, da ti pred nalaganjem prostih denarnih sredstev pri bankah in hranilnicah ali pred nalaganjem teh sredstev v dolžniške vrednostne papirje, katerih izdajatelj je Republika Slovenija, ponudijo prosta denarna sredstva občini za zagotavljanje likvidnosti izvrševanja občinskega proračuna.
(3) Zahtevo za ponudbo prostih denarnih sredstev iz prejšnjega odstavka župan sporoči posrednemu proračunskemu uporabniku občine. Pogoji, po katerih se obrestujejo posojena prosta denarna sredstva, morajo odražati splošne razmere na denarnih trgih.
(vzpostavitev upravljanja sredstev sistema EZR občine)
(1) Župan z namero o vzpostavitvi upravljanja sredstev sistema EZR občine seznani upravljavca sredstev sistema EZR države. O roku možne vzpostavitve upravljanja sredstev sistema EZR občine odloči minister, pristojen za finance.
(2) Po vzpostavitvi upravljanja denarnih sredstev sistema EZR občine iz prejšnjega odstavka ostanejo pogodbe, ki jih je imel imetnik podračuna sklenjene za vezavo prostih denarnih sredstev, v veljavi do njihovega izteka.
(3) Po vzpostavitvi upravljanja sredstev sistema EZR občine iz prvega odstavka tega člena upravljavec sredstev sistema EZR občine uporablja zakladniški podračun za obrestovanje denarnih sredstev podračunov, vključenih v sistem EZR občine, za sprejemanje kratkoročnih vlog in dajanje likvidnostnih oziroma kratkoročnih posojil imetnikom podračunov, nalaganje denarnih sredstev sistema EZR občine izven sistema in za nakazilo proračunu pripadajočega dela presežka upravljanja.
(program za upravljanje denarnih sredstev sistema EZR)
Pri upravljanju sistema EZR se uporablja program za upravljanje denarnih sredstev sistema EZR (v nadaljnjem besedilu: program EZRLKV).
(ukinitev sistema EZR občine)
Župan lahko predlaga ministru, pristojnemu za finance, da se sistem EZR občine ukine in vključi v sistem EZR države. Postopki za ukinitev sistema EZR občine so podrobneje določeni v navodilu, objavljenem na spletnem mestu državne uprave.
(načela upravljanja denarnih sredstev sistema EZR)
(1) Upravljavec sredstev sistema EZR države oziroma občine mora pri upravljanju denarnih sredstev sistema EZR upoštevati načela varnosti, likvidnosti in donosnosti. Načelo varnosti ima prednost pred načeloma likvidnosti in donosnosti. Načelo likvidnosti ima prednost pred načelom donosnosti.
(2) Načelo varnosti se upošteva z izračunavanjem največje možne izpostavljenosti do nasprotne stranke in z upoštevanjem bonitetne ocene nasprotne stranke v skladu z naložbeno politiko iz 34. oziroma 38. člena tega pravilnika.
(3) Načelo likvidnosti se upošteva z določanjem ročnosti naložb, ki temeljijo na napovedih denarnih tokov, in zahteva, da ima kljub nalaganju denarnih sredstev daljših ročnosti imetnik podračuna vedno na voljo dovolj denarnih sredstev za plačilo zapadlih obveznosti. Temu se zadosti z ustreznim vodenjem denarnih tokov na letni, mesečni in dnevni ravni ter s spremljanjem stanja denarnih sredstev sistema EZR. Likvidnost se zagotavlja z uskladitvijo prilivov in odlivov, ki se jim ustrezno prilagaja ročnost naložb.
(4) Načelo donosnosti se upošteva z naložbami, ki ob sprejemljivem kreditnem tveganju zagotavljajo višjo donosnost.
(likvidnost v sistemu EZR)
Upravljavec sredstev sistema EZR države oziroma občine mora pred nalaganjem denarnih sredstev izven sistema EZR zagotoviti likvidnost v sistemu EZR.
(zagotavljanje likvidnosti v sistemu EZR)
(1) Likvidnost v sistemu EZR države se zagotavlja tako, da upravljavec sredstev sistema EZR države upravlja denarna sredstva na podračunih, sprejema vloge, daje posojila in odobri prekoračitev pozitivnega stanja na podračunu.
(2) Likvidnost v sistemu EZR občine se zagotavlja tako, da upravljavec sredstev sistema EZR občine upravlja denarna sredstva na podračunih, sprejema vloge in daje posojila.
(upravljanje denarnih sredstev izven sistema EZR)
(1) Upravljanje denarnih sredstev izven sistema EZR države se izvaja tako, da upravljavec sredstev sistema EZR države nalaga denarna sredstva izven tega sistema in se zadolžuje izven tega sistema.
(2) Upravljanje denarnih sredstev izven sistema EZR občine se izvaja tako, da upravljavec sredstev sistema EZR občine nalaga denarna sredstva izven tega sistema.
4. UPRAVLJANJE V SISTEMU EZR DRŽAVE OZIROMA OBČINE
4.1 Vloga
(1) Vloga je prenos prostih denarnih sredstev s posameznega podračuna imetnika podračuna na zakladniški podračun v posameznem sistemu EZR, ki se opravi na podlagi plačilnega naloga imetnika podračuna.
(2) Imetnik podračuna lahko vlogo v sistemu EZR države naloži za največ 36 mesecev.
(3) Imetnik podračuna lahko vlogo v posameznem sistemu EZR občine naloži za največ 12 mesecev.
(postopek napovedi in pologa vloge)
(1) Imetnik podračuna napove polog vloge upravljavcu sredstev sistema EZR države oziroma občine najpozneje do 12. ure en delovni dan pred pologom vloge. Napoved vloge vsebuje vsaj ime in številko podračuna imetnika podračuna, podatek o vrsti vloge, znesek in valuto vloge, datum vezave ter datum zapadlosti.
(2) Imetnik podračuna napove vlogo z vnosom v spletni program EZRLKV. V primeru nedelovanja spletnega programa EZRLKV napove vlogo po elektronski pošti.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko ministrstvo, pristojno za finance, za državni proračun, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije napovejo polog vloge upravljavcu sredstev sistema EZR države tudi na dan pologa vloge do 9. ure.
(4) Imetnik podračuna prenese vlogo na zakladniški podračun po izplačilu vseh tekočih obveznosti na dan pologa vloge.
Na dan zapadlosti vloge upravljavec sredstev sistema EZR države oziroma občine do 10. ure prenese denarna sredstva vloge in pripadajoče obresti z zakladniškega podračuna na podračun imetnika podračuna, ki je položil vlogo.
4.2 Posojilo
(1) Posojilo je prenos denarnih sredstev z zakladniškega podračuna na podračun imetnika podračuna z namenom financiranja njegovega primanjkljaja denarnih sredstev, pri čemer se imetnik podračuna zavezuje, da bo po določenem času vrnil enak znesek denarnih sredstev, povečan za dogovorjene obresti.
(2) Do posojil pri upravljavcu sredstev sistema EZR države oziroma občine je upravičen imetnik podračuna, ki je vključen v posamezni sistem enotnega upravljanja sredstev sistema EZR.
(3) Posojilo se lahko obravnava kot:
– likvidnostno, kadar gre za ročnost posojila v okviru koledarskega leta,
– kratkoročno, kadar gre za ročnost posojila do enega leta in z vračilom v naslednjem koledarskem letu, ali
– dolgoročno, kadar ne gre za likvidnostno in kratkoročno posojilo ter je ročnost posojila do 36 mesecev.
(4) Imetnik podračuna lahko posojilo v sistemu EZR države pridobi za največ 36 mesecev.
(5) Imetnik podračuna lahko posojilo v posameznem sistemu EZR občine pridobi za največ 12 mesecev.
(1) Posojilo lahko upravljavec sredstev sistema EZR države oziroma občine odobri imetniku podračuna, če ima v celotnem obdobju od odobritve posojila do predvidenega vračila posojila načrtovanih najmanj toliko sredstev, kot znaša posojilo.
(2) Če imetnik podračuna ne izkazuje virov sredstev za poplačilo glavnice in obresti posojila, odobritev posojila obravnava odbor oziroma komisija, ki ga oziroma jo za ta namen ustanovi minister, pristojen za finance, oziroma župan.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko upravljavec sredstev sistema EZR države za dodeljevanje posojil zadolži v skladu s 40. in 41. členom tega pravilnika.
(pogoji za pridobitev posojila)
(1) Posojilo lahko pridobi le imetnik podračuna, katerega zadolžitev je v okviru omejitev, ki jih določajo predpisi.
(2) Imetnik podračuna mora pred zadolžitvijo upravljavcu sredstev sistema EZR države oziroma občine predložiti finančni načrt ter pripraviti in predložiti napovedi ter preglede izvršenih denarnih tokov v obliki, rokih in na način, kot jih določi upravljavec sredstev sistema EZR države oziroma občine. Imetnik podračuna mora na zahtevo upravljavca sredstev sistema EZR države oziroma občine predložiti tudi dodatna pojasnila o poslovanju.
(3) S poslom o zadolžitvi se imetnik podračuna zaveže, da:
– izkazuje vse prevzete obveznosti v poslovnih knjigah,
– ima za vse nezapadle zadolžitve in dana poroštva pridobljena ustrezna soglasja,
– ima v primeru zadolžitve z vračilom v naslednjih koledarskih letih za to pridobljeno ustrezno soglasje,
– ima znane vire za vračilo posojila,
– ob črpanju posojila nima prostih denarnih sredstev,
– ima poravnane vse davčne in druge obvezne dajatve, ki jim je potekel zakonski rok plačila, in
– bo s posojilom financirano izvajanje javne službe in ne gospodarska oziroma tržna dejavnost, o čemer predloži ustrezno izjavo.
(zamuda in nezadostno kritje ob vračilu posojila)
(1) V primeru zamude vračila posojila lahko upravljavec sredstev sistema EZR države oziroma občine naloži UJP, da izda in izvrši plačilni nalog za vračilo posojila s podračuna imetnika podračuna na zakladniški podračun, ki se nanaša na znesek nevrnjenega posojila, pripadajoče obresti in zakonite zamudne obresti za obdobje od zapadlosti posojila do njegovega vračila.
(2) V primeru nezadostnega kritja na podračunu imetnika podračuna za plačilo neplačanih obveznosti iz prejšnjega odstavka lahko upravljavec sredstev sistema EZR države oziroma občine naloži UJP, da izda in izvrši plačilni nalog do višine neporavnane obveznosti v breme denarnih sredstev imetnika podračuna v kateri koli valuti, s katero prosto razpolaga, na katerem koli rednem podračunu, odprtem pri UJP.
(3) Za nakazilo sredstev iz prvega in drugega odstavka tega člena imetnik podračuna pooblasti UJP ob sklenitvi posla. Upravljavec sredstev sistema EZR države oziroma občine pošlje pooblastilo UJP.
(4) Odobritev posojila brez pooblastila, kot ga določa prejšnji odstavek, ni dopustna.
(mesečna napoved posojila)
(1) Imetnik podračuna, ki namerava v naslednjem mesecu črpati posojilo, mora do 15. v mesecu za naslednji mesec poslati upravljavcu sredstev sistema EZR države oziroma občine mesečno napoved posojil. Mesečna napoved posojil vsebuje vsaj ime in številko podračuna imetnika podračuna, znesek in valuto posojila, datum črpanja ter datum zapadlosti.
(2) Imetnik podračuna pošlje mesečno napoved posojil z vnosom v spletni program EZRLKV. V primeru nedelovanja spletnega programa EZRLKV pošlje mesečno napoved posojil po elektronski pošti.
(postopek napovedi in črpanja posojila)
(1) Imetnik podračuna pošlje zahtevek za črpanje posojila upravljavcu sredstev sistema EZR države oziroma občine najpozneje do 11. ure en delovni dan pred predvidenim črpanjem posojila. Zahtevek za črpanje posojila vsebuje ime in številko podračuna imetnika podračuna, podatek o vrsti posojila, znesek in valuto posojila, datum črpanja ter datum zapadlosti.
(2) Imetnik podračuna pošlje zahtevek za črpanje posojila z vnosom v spletni program EZRLKV. V primeru nedelovanja spletnega programa EZRLKV pošlje zahtevek za črpanje posojila po elektronski pošti.
(3) Upravljavec sredstev sistema EZR države oziroma občine odgovori na zahtevek najpozneje en delovni dan pred predvidenim črpanjem do 13. ure tako, da zahtevku za črpanje posojila ugodi ali ga z obrazložitvijo zavrne.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko ministrstvo, pristojno za finance, za državni proračun, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije zahtevek za črpanje posojila pošljejo upravljavcu sredstev sistema EZR države tudi na dan črpanja posojila do 9. ure.
Upravljavec sredstev sistema EZR države oziroma občine prejemniku zagotovi črpanje posojila najpozneje do 10. ure na dan črpanja posojila.
Imetnik podračuna vrne zapadlo glavnico posojila in pripadajoče obresti s svojega podračuna na zakladniški podračun na dan zapadlosti posojila najpozneje do 12. ure.
4.3 Prekoračitev pozitivnega stanja na podračunu, ki je vključen v sistem EZR države
(prekoračitev pozitivnega stanja na podračunu)
(1) Prekoračitev pozitivnega stanja na podračunu, ki je vključen v sistem EZR države, je sestavni del kritja na podračunu imetnika podračuna in je namenjena za financiranje primanjkljaja denarnih sredstev znotraj delovnega dne.
(2) Za prekoračitev pozitivnega stanja na podračunu lahko zaprosijo ministrstvo, pristojno za finance, za državni proračun, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
(odobritev prekoračitve pozitivnega stanja na podračunu)
Pri odobritvi prekoračitve pozitivnega stanja na podračunu mora upravljavec sredstev sistema EZR države upoštevati načeli varnosti in likvidnosti sistema EZR države.
(pogoji za odobritev prekoračitve pozitivnega stanja na podračunu)
(1) Prekoračitev pozitivnega stanja na podračunu lahko upravljavec sredstev sistema EZR države odobri le v primeru zagotovljenih prilivov na podračun na dan odobritve.
(2) Višina odobrene prekoračitve pozitivnega stanja na posameznem podračunu znaša največ 70 % predvidenih prilivov na ta podračun na dan odobritve.
(postopek napovedi prekoračitve pozitivnega stanja na podračunu)
(1) Imetnik podračuna iz drugega odstavka 28. člena tega pravilnika pošlje zahtevek za odobritev prekoračitve pozitivnega stanja na podračunu upravljavcu sredstev sistema EZR države najpozneje do 9. ure na dan predvidene prekoračitve pozitivnega stanja. Zahtevek vsebuje ime in številko podračuna, znesek in valuto prekoračitve ter datum prekoračitve.
(2) Zahtevek za odobritev prekoračitve pozitivnega stanja na podračunu se pošlje z vnosom v spletni program EZRLKV. V primeru nedelovanja spletnega programa EZRLKV se zahtevek za odobritev prekoračitve pozitivnega stanja na podračunu pošlje po elektronski pošti.
(postopek odobritve oziroma zavrnitve prekoračitve pozitivnega stanja na podračunu)
Upravljavec sredstev sistema EZR države odgovori na zahtevek za odobritev prekoračitve pozitivnega stanja na podračunu do 10. ure na dan prekoračitve tako, da zahtevku za odobritev prekoračitve pozitivnega stanja na podračunu ugodi ali ga zavrne. Če zahtevku ugodi, se na podračunu omogoči plačevanje obveznosti do višine odobrene prekoračitve pozitivnega stanja na podračunu.
(ukinitev prekoračitve pozitivnega stanja na podračunu)
(1) Imetnik podračuna, ki mu je bila odobrena prekoračitev pozitivnega stanja na podračunu, mora zagotoviti pozitivno stanje na svojem podračunu najpozneje do 14. ure na dan odobritve.
(2) Če imetnik podračuna v roku iz prejšnjega odstavka ne zagotovi pozitivnega stanja na podračunu, zaprosi upravljavca denarnih sredstev sistema EZR države za likvidnostno posojilo.
5. UPRAVLJANJE IZVEN SISTEMA EZR DRŽAVE OZIROMA OBČINE
5.1 Nalaganje denarnih sredstev izven sistema EZR države
(načela nalaganja in naložbena politika)
Nalaganje denarnih sredstev sistema EZR države mora biti v skladu z načeli varnosti, likvidnosti in donosnosti ter temelji na naložbeni politiki upravljavca sredstev sistema EZR države, ki jo sprejme minister, pristojen za finance, in je objavljena na spletnem mestu državne uprave.
(nasprotne stranke in oblike naložb)
(1) Upravljavec sredstev sistema EZR države lahko nalaga denarna sredstva sistema EZR države v Banko Slovenije v obliki vezanih depozitov.
(2) Upravljavec sredstev sistema EZR države lahko nalaga denarna sredstva sistema EZR države v banke in hranilnice, v obliki nočnih depozitov, depozitov na odpoklic, vezanih depozitov in začasnih nakupov vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: repo posli).
(3) Upravljavec sredstev sistema EZR države lahko nalaga denarna sredstva EZR države v države evropske monetarne unije, katerih upnica po zakonu, ki ureja dodelitev posojila državi evropske monetarne unije, ni Republika Slovenija, v obliki nočnih depozitov, depozitov na odpoklic, vezanih depozitov, repo poslov in nakupov dolžniških vrednostnih papirjev.
(4) Upravljavec sredstev sistema EZR države lahko nalaga denarna sredstva EZR države v investicijske sklade, centralne nasprotne stranke, po/zavarovalnice, institucije za pokojninsko zavarovanje in v druge finančne institucije, ki niso banke ali hranilnice, v obliki repo poslov.
(1) Upravljavec sredstev sistema EZR države nalaga denarna sredstva sistema EZR države z ročnostjo do 36 mesecev.
(2) Upravljavec sredstev sistema EZR države nakupuje dolžniške vrednostne papirje s preostalo ročnostjo do dospetja, krajšo od 36 mesecev.
(3) V primeru depozitov in repo poslov na odpoklic se kot ročnost šteje pogodbeni čas od poziva za prekinitev posla do prekinitve posla, pri čemer to obdobje ni daljše od 36 mesecev.
(določitev obrestne mere)
(1) Obrestna mera za depozit se določa na avkcijski način na podlagi prejetih ponudb. Če zaradi posebnosti pogojev depozita ali nasprotnih strank avkcijski način ni mogoč, se obrestna mera določi na podlagi kotacij.
(2) Obrestna mera pri nakupu dolžniških vrednostnih papirjev in repo poslu se določi na podlagi kotacij.
5.2 Nalaganje denarnih sredstev izven sistema EZR občine
(načela nalaganja in naložbena politika)
Nalaganje denarnih sredstev sistema EZR občine mora biti v skladu z načeli varnosti, likvidnosti in donosnosti ter temelji na naložbeni politiki upravljavca sredstev sistema EZR občine, ki jo sprejme župan in je objavljena na spletnem mestu občine.
(nasprotna stranka in oblika naložb ter ročnost in obrestne mere nalaganja)
(1) Upravljavec sredstev sistema EZR občine lahko nalaga denarna sredstva sistema EZR občine v banke in hranilnice s sedežem v Republiki Sloveniji, v obliki nočnih depozitov, depozitov na odpoklic in vezanih depozitov.
(2) Upravljavec sredstev sistema EZR občine nalaga denarna sredstva sistema EZR občine z ročnostjo do 12 mesecev.
(3) Obrestna mera za posle se določa na avkcijski način na podlagi prejetih ponudb. Če zaradi posebnosti pogojev depozita ali nasprotne stranke avkcijski način ni mogoč, se obrestna mera določi na podlagi kotacij.
(4) Upravljavec sredstev sistema EZR občine lahko nalaga denarna sredstva sistema EZR občine v obliki nakupov dolžniških vrednostnih papirjev, katerih izdajatelj je Republika Slovenije, s preostalo ročnostjo do dospetja, krajšo od enega leta. Obrestna mera pri nakupu dolžniških vrednostnih papirjev se določi na podlagi kotacij.
5.3 Zadolževanje sistema EZR države
(nasprotna stranka pri zadolževanju sistema EZR države in stanje zadolženosti konec proračunskega leta)
(1) Upravljavec sredstev sistema EZR države se lahko za učinkovito upravljanje denarnih sredstev sistema EZR države in zagotovitev denarnih sredstev za zadolževanje imetnikov podračunov zadolžuje pri poslovnih bankah in hranilnicah v skladu z zakonom, ki ureja javne finance.
(2) Konec proračunskega leta stanje zadolžitve upravljavca sredstev sistema EZR države ne sme biti višje od izkazanega stanja danih posojil imetnikom podračunov in ne višje od možnega obsega zadolževanja le-teh.
(določanje obrestnih mer zadolževanja sistema EZR države)
Obrestna mera za kredite se določa na avkcijski način na podlagi ponudb bank in hranilnic.
6. NAČIN OBRESTOVANJA, ROKI OBRAČUNA IN PLAČILA OBRESTI TER DOLOČANJE OBRESTNIH MER ZA POSLE V SISTEMU EZR DRŽAVE OZIROMA OBČINE
6.1 Način obračunavanja obresti
(način in obdobje obrestovanja)
(1) Za obračunavanje obresti se uporablja dekurzivni način obrestovanja z uporabo linearne metode. Linearna obrestna mera je določena v odstotku na največ tri decimalna mesta natančno.
(2) Za obračun obresti se upošteva dejansko število dni v obdobju, za katero se obračunavajo obresti, in 360 dni v letu.
(3) Obdobje obrestovanja se določi tako, da se upošteva prvi dan obrestovanja, zadnji dan pa ne.
(1) Obresti se izračunajo po naslednji enačbi:
obresti = | glavnica x letna obrestna mera v % x število dni obrestovanja | . |
36000 |
(2) Obresti za denarna sredstva na podračunih in za nočne depozite se izračunavajo na dnevno stanje, zaokroženo na dve decimalni mesti natančno. Znesek izračunanih obresti na mesečni ravni je enak vsoti dnevno izračunanih obresti v mesecu.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se obresti za denarna sredstva na podračunih v tuji valuti in na podračunih v domači valuti tistega sistema EZR občine, ki nima nočnega deponiranja, izračunavajo na dnevno stanje na dve decimalni mesti natančno brez zaokroževanja. Znesek izračunanih obresti na mesečni ravni je enak vsoti dnevno izračunanih obresti v mesecu.
6.2 Roki obračuna in plačila obresti
(obračun in plačilo obresti)
(1) Obresti se obračunajo in plačajo praviloma na dan dospelosti glavnice.
(2) Za denarna sredstva na podračunih in za nočne depozite se obresti obračunajo in plačajo prvi delovni dan v mesecu za pretekli mesec.
(3) Obračun obresti za denarna sredstva na podračunu in plačilo tako obračunanih obresti izvrši upravljavec sredstev sistema EZR države oziroma občine s prenosom obresti z zakladniškega podračuna na podračun imetnika podračuna. Obrestni list za posamezni podračun objavi v spletnem programu EZRLKV.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek lahko obračun in plačilo obresti za denarna sredstva na podračunu z zakladniškega podračuna na podračun imetnika podračuna v imenu upravljavca sredstev sistema EZR države oziroma občine izvrši UJP. Obrestni list za posamezni podračun UJP objavi v spletnem programu za elektronsko poslovanje proračunskih uporabnikov (UJPnet).
(5) Če je obračun obresti za stanje EZR države oziroma občine pri Banki Slovenije negativen, se obresti plačajo v breme državnega proračuna za stanje EZR države in v breme posameznega občinskega proračuna za stanje EZR posameznega EZR občine.
6.3 Način določanja obrestnih mer
6.3.1 Obrestne mere za denarna sredstva na podračunih
(način določanja obrestnih mer za obrestovanje denarnih sredstev na podračunih)
Način določanja obrestnih mer za obrestovanje denarnih sredstev na podračunih je enak v sistemu EZR države in EZR občine.
(izračunavanje obrestnih mer za obrestovanje denarnih sredstev na podračunih)
(1) Obrestna mera za obrestovanje denarnih sredstev na podračunih se izračuna kot povprečna obrestna mera za posamezni mesec, in sicer po naslednji enačbi:
letna obrestna mera v % = | (obračunane obresti – stroški) x 36000 | , |
število dni x glavnica |
pri čemer:
– so obračunane obresti vsota obračunanih obresti za nočne depozite in vsota obračunanih obresti za stanje na EZR pri Banki Slovenije za mesec obračuna,
– so stroški izračunani kot število nalogov za nočne depozite, pomnoženo s stroškom posameznega naloga, po veljavni tarifi Banke Slovenije za tovrstne naloge za mesec obračuna,
– je število dni koledarsko število dni v mesecu obračuna,
– je glavnica vsota povprečnega stanja nočnih depozitov in povprečnega stanja na EZR pri Banki Slovenije za mesec obračuna.
(2) Obrestna mera za denarna sredstva na podračunih se izračuna brez zaokroževanja na največ tri decimalna mesta natančno.
(3) Če je obrestna mera, izračunana na podlagi prvega odstavka tega člena, negativna, se za obrestovanje denarnih sredstev na podračunih določi obrestna mera v višini 0 %.
(4) Če je obrestna mera, izračunana na podlagi prvega odstavka tega člena, višja od najnižje obrestne mere za vlogo katere koli standardne ročnosti, izračunane na podlagi prvega odstavka 51. člena tega pravilnika in veljavne v preteklem mesecu, se za obrestovanje denarnih sredstev na podračunih sistema EZR uporabi zadnja navedena.
(obračun in plačilo obresti za obrestovanje denarnih sredstev na podračunih)
Obračun obresti za denarna sredstva na podračunih, vključenih v sistem EZR, se opravi za vsak podračun. Prenos obračunanih obresti z zakladniškega podračuna na posamezni podračun se izvede tako, da se obračunane obresti za stanje na posameznem podračunu:
– posrednega uporabnika državnega oziroma občinskega proračuna, proračunskega sklada in na podračunu, odprtem za donacije, prenesejo na ta podračun,
– neposrednega uporabnika državnega oziroma občinskega proračuna prenesejo na podračun državnega proračuna oziroma občinskega proračuna,
– neposrednega uporabnika občinskega proračuna, ki je pravna oseba, prenesejo na ta podračun,
– za plačevanje obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov prenesejo na podračun imetnika podračuna, ki mu posamezni javnofinančni prihodki pripadajo.
6.3.2 Obrestne mere za vloge in posojila
(izračunavanje obrestnih mer za vloge in posojila sistema EZR)
(1) Obrestne mere za obrestovanje vlog in posojil sistema EZR občine so enake obrestnim meram za obrestovanje vlog in posojil sistema EZR države. Izračunava jih upravljavec sredstev sistema EZR države. Obrestne mere so dnevno objavljene na spletnem mestu državne uprave.
(2) Upravljavec sredstev sistema EZR države izračunava obrestne mere za valuto euro v skladu s tem pravilnikom. Pri izračunavanju obrestnih mer za tuje valute se obrestne mere izračunajo na podlagi dosežene obrestne mere za istovrstno naložbo izven sistema EZR države, upoštevaje stroške, povezane s to naložbo.
(standardne ročnosti vlog in posojil)
(1) Obrestne mere za vloge in posojila se izračunavajo za standardne ročnosti, in sicer:
– en dan od 1 do 6 dni,
– en teden od 7 do 13 dni,
– dva tedna od 14 do 20 dni,
– tri tedne od 21 do 29 dni,
– en mesec od 30 do 59 dni,
– dva meseca od 60 do 89 dni,
– tri mesece od 90 do 119 dni,
– štiri mesece od 120 do 149 dni,
– pet mesecev od 150 do 179 dni,
– šest mesecev od 180 do 209 dni,
– sedem mesecev od 210 do 239 dni,
– osem mesecev od 240 do 269 dni,
– devet mesecev od 270 do 299 dni,
– deset mesecev od 300 do 329 dni,
– enajst mesecev od 330 do 359 dni,
– eno leto od 360 do 729 dni,
– dve leti od 730 do 1094 dni in
– tri leta od 1095 do 1096 dni.
(2) Upravljavec sredstev sistema EZR države konec dneva izračuna obrestne mere za vloge in posojila za vse standardne ročnosti. Izračunane obrestne mere veljajo za predložene napovedi naslednji delovni dan. Obrestna mera je fiksna za celotno obdobje trajanja posla.
6.3.3 Obrestne mere za vlogo posamezne standardne ročnosti
(vpliv na obrestne mere vlog)
Obrestne mere za vlogo posamezne standardne ročnosti so odvisne od dejavnikov finančnega trga, ki vplivajo na oblikovanje obrestnih mer naložb sistema EZR države.
(izračunavanje obrestnih mer vlog)
(1) Obrestna mera za vlogo posamezne standardne ročnosti se izračuna po naslednji enačbi:
OMv = ROM + razmikN-ROM,
pri čemer je:
– OMv obrestna mera za vlogo posamezne standardne ročnosti,
– ROM referenčna obrestna mera,
– razmikN-ROM povprečni razmik med doseženimi oziroma kotirajočimi obrestnimi merami za naložbe sistema EZR države in ROM v preteklem obdobju.
(2) Pri izračunih obrestnih mer upravljavec sredstev sistema EZR države za referenčne obrestne mere uporablja tržno uveljavljene referenčne obrestne mere primerljivih ročnosti.
(3) Če je obrestna mera, izračunana na podlagi prvega odstavka tega člena, negativna, se za obrestovanje vloge posamezne standardne ročnosti uporabi obrestna mera v višini 0 %.
6.3.4 Obrestne mere za posojilo posamezne standardne ročnosti
(vpliv na obrestne mere posojil)
Obrestne mere za posojilo posamezne standardne ročnosti so odvisne od dejavnikov finančnega trga, ki vplivajo na oblikovanje obrestnih mer naložb in kreditov sistema EZR države.
(izračunavanje obrestnih mer posojil)
(1) Obrestna mera za posojilo posamezne standardne ročnosti se izračuna po naslednji enačbi:
OMp = OMv + razmikK-N,
pri čemer je:
– OMp obrestna mera za posojilo posamezne standardne ročnosti,
– OMv obrestna mera za vlogo posamezne standardne ročnosti,
– razmikK-N povprečni razmik med doseženimi oziroma kotirajočimi obrestnimi merami za kredite in naložbe sistema EZR države v preteklem obdobju.
(2) Za namen izračuna obrestne mere iz prejšnjega odstavka za obrestno mero za vlogo posamezne standardne ročnosti ne velja prag 0 % iz tretjega odstavka 51. člena tega pravilnika.
(3) Če je obrestna mera, izračunana na podlagi prvega odstavka tega člena, nižja od 0,05 %, se za obrestovanje posojila posamezne standardne ročnosti uporabi obrestna mera v višini 0,05 %.
6.3.5 Obrestne mere za vloge na odpoklic
(vpliv na obrestne mere vlog na odpoklic)
Pri določanju obrestne mere za vlogo na odpoklic na določeni dan se upoštevajo obrestna mera za denarna sredstva na podračunih za pretekli mesec, obrestna mera za vloge na določeni dan in delež, ki odraža nižjo likvidnost vlog na odpoklic v primerjavi z vezanimi vlogami.
(izračunavanje obrestnih mer vlog na odpoklic)
Obrestna mera za vlogo na odpoklic posamezne standardne ročnosti se izračuna po naslednji enačbi:
OMvo = OMpodračun + deležvo x (OMv – OMpodračun),
pri čemer:
– OMvo pomeni obrestno mero za vlogo na odpoklic posamezne standardne ročnosti,
– OMpodračun pomeni obrestno mero za denarna sredstva na podračunih za pretekli mesec,
– deležvo odraža nižjo likvidnost vlog na odpoklic v primerjavi z vezanimi vlogami,
– OMv pomeni obrestno mero za vlogo posamezne standardne ročnosti.
6.3.6 Obrestne mere za posojila na odpoklic
(vpliv na obrestne mere posojil na odpoklic)
Pri določanju obrestne mere za posojilo na odpoklic na določeni dan se upoštevata obrestna mera za posojilo na določen dani in delež, ki odraža tveganja ponovnih naložb denarnih sredstev sistema EZR države zaradi nepredvidljivosti vračil posojil.
(izračunavanje obrestnih mer posojil na odpoklic)
Obrestna mera za posojila na odpoklic posamezne standardne ročnosti se izračuna po naslednji enačbi:
OMpo = OMp + (deležpo × OMp),
pri čemer:
– OMpo pomeni obrestno mero za posojilo na odpoklic posamezne standardne ročnosti,
– OMp pomeni obrestno mero za posojilo posamezne standardne ročnosti,
– deležpo odraža tveganja ponovnih naložb denarnih sredstev sistema EZR države zaradi nepredvidljivosti vračil posojil.
Upravljavec sredstev sistema EZR države določa razmikN-ROM iz prvega odstavka 51. člena, razmikK-N iz prvega odstavka 53. člena, deležvo iz 55. člena in deležpo iz 57. člena tega pravilnika najmanj enkrat letno do 31. januarja.
7. PRESEŽEK UPRAVLJANJA SISTEMA EZR DRŽAVE OZIROMA OBČINE
(opredelitev presežka upravljanja)
(1) Presežek upravljanja je razlika med prihodki in odhodki upravljanja sistema EZR države oziroma občine.
(2) Preteklo obdobje je:
1. letno obdobje, za katero se pripravi redni obračun presežka upravljanja, in zajema čas od 1. januarja do 31. decembra, ali
2. izredno obdobje, za katero se pripravi izredni obračun presežka upravljanja (v nadaljnjem besedilu: izredni obračun), in zajema čas od 1. januarja do zadnjega dne delovanja sistema EZR občine, kadar se ta ukine ter vključi:
– v sistem EZR države ali
– v primeru združitve občin v sistem EZR nove občine.
(3) Proračunu pripadajoči del presežka upravljanja je znesek rezerve preteklega obdobja, povečan za presežek upravljanja preteklega obdobja in zmanjšan za rezervo tekočega leta.
(obračun in rok za izdelavo obračuna presežka upravljanja)
(1) Obračun presežka upravljanja izdela upravljavec sredstev sistema EZR države oziroma občine.
(2) Upravljavec sredstev sistema EZR države oziroma občine do 20. februarja izdela redni obračun presežka upravljanja ter predlog razporeditve presežka upravljanja na rezervo tekočega leta in na proračunu pripadajoči del presežka upravljanja. Obračun izdela na Obrazcu za obračun presežka upravljanja iz Priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika, ter ga do 28. februarja pošlje ministru, pristojnemu za finance, za sistem EZR države oziroma županu za sistem EZR občine.
(3) V primeru, ko se EZR občine vključi v sistem EZR države, se redni obračun presežka upravljanja pripravi pred izrednim obračunom presežka upravljanja.
(izredni obračun presežka upravljanja)
V primeru izrednega obračuna izdela upravljavec sredstev sistema EZR občine obračun presežka upravljanja ter predlog razporeditve presežka upravljanja na rezervo tekočega leta in na proračunu pripadajoči del presežka upravljanja v roku, ki ga predstojnik drugega sistema EZR določi v soglasju za vključitev neposrednih in posrednih uporabnikov ukinjenega sistema EZR občine v drug sistem, ter ga isti dan pošlje županu. Obračun izdela na obrazcu iz Priloge 2 tega pravilnika.
(1) Rezerva tekočega leta se določi za vsako tekoče leto pri izračunu proračunu pripadajočega dela presežka upravljanja preteklih obdobij. Namenjena je za poravnavanje obveznosti, nastalih zaradi neusklajenosti prihodkov in odhodkov ter splošnih tveganj upravljanja sredstev sistema EZR, in znaša najmanj 0,25 % bilančne vsote sistema EZR na zadnji dan v preteklem obdobju.
(2) Znesek rezerve tekočega leta se zaokroži navzgor na 10 eurov.
(3) Znesek rezerve tekočega leta je nič, kadar občina nima vzpostavljenega upravljanja sredstev sistema EZR občine.
(sklep o nakazilu proračunu pripadajočega dela presežka)
(1) Minister, pristojen za finance, oziroma župan na podlagi prejetega rednega obračuna presežka upravljanja upravljavca sredstev sistema EZR države oziroma občine iz 60. in 61. člena tega pravilnika s sklepom o nakazilu proračunu pripadajočega dela presežka upravljanja do 15. marca določi znesek in sklic za plačilni nalog.
(2) V primeru izrednega obračuna izda župan sklep iz prejšnjega odstavka naslednji delovni dan po prejemu obračuna presežka upravljanja upravljavca sredstev sistema EZR občine.
(3) V primeru izrednega obračuna znesek proračunu pripadajočega dela presežka upravljanja ne sme biti večji od zneska, prenesenega z zakladniškega podračuna ukinjenega sistema EZR občine na zakladniški podračun drugega sistema EZR.
(predložitev sklepa o nakazilu proračunu pripadajočega dela presežka)
(1) Minister, pristojen za finance, oziroma župan v treh delovnih dneh od izdaje sklepa iz prvega odstavka prejšnjega člena ta sklep dostavi upravljavcu sredstev sistema EZR države oziroma občine, da izvede nakazilo proračunu pripadajočega dela presežka upravljanja na podračun proračuna.
(2) V primeru izrednega obračuna župan dostavi sklep o nakazilu proračunu pripadajočega dela presežka upravljanja upravljavcu drugega sistema EZR naslednji delovni dan po izdaji sklepa.
(nakazilo proračunu pripadajočega dela presežka)
(1) Proračunu pripadajoči del presežka upravljanja z zakladniškega podračuna nakaže upravljavec sredstev sistema EZR države oziroma občine v desetih delovnih dneh po prejemu sklepa.
(2) V primeru izrednega obračuna upravljavec sredstev drugega sistema EZR nakaže proračunu pripadajoči del presežka upravljanja v dveh delovnih dneh po prejemu sklepa. Presežek upravljanja nakaže na novoodprti podračun občinskega proračuna.
8. VODENJE RAČUNOVODSKIH EVIDENC UPRAVLJAVCA SREDSTEV SISTEMA EZR DRŽAVE OZIROMA OBČINE
8.1 Vodenje poslovnih knjig in računovodsko poročanje
(podatki upravljavca sredstev sistema EZR države oziroma občine v registru proračunskih uporabnikov)
UJP vodi podatke upravljavca sredstev sistema EZR države oziroma občine v registru proračunskih uporabnikov pod šifro zakladnice.
(vodenje poslovnih knjig, izdelava računovodskega poročila in pridobivanje podatkov)
(1) Upravljavec sredstev sistema EZR države oziroma občine vodi ločene poslovne knjige. Ločeno izdela računovodsko poročilo, ki ga predloži Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve in ga vključi v prilogo zaključnega računa proračuna, ter premoženjsko bilanco. Pri tem upošteva pravila za neposredne proračunske uporabnike iz zakona, ki ureja javne finance, pri čemer svojega računovodskega poročila ne vključi v računovodsko poročilo državnega oziroma občinskega proračuna.
(2) Za namen poenotenega računovodskega poročanja upravljavec sredstev sistema EZR države pridobiva podatke s področja vseh enotnih zakladniških sistemov.
8.2 Prihodki in odhodki pri vrednotenju bilančnih postavk upravljavca sredstev sistema EZR države oziroma občine
(1) Denarna sredstva imetnikov podračunov evidentira upravljavec sredstev sistema EZR države oziroma občine v svojih poslovnih knjigah in poročilih, namenjenih za konsolidacijo, kot denarna sredstva na računih – na ločenih podkontih glede na podkonto denarnih sredstev zakladniškega podračuna – in kot obveznost do imetnikov podračunov, ki se obrestuje. Imetniki podračunov evidentirajo ta denarna sredstva v svojih poslovnih knjigah kot denarna sredstva na računih, v poročilih, namenjenih za konsolidacijo, pa jih izkazujejo kot terjatev do upravljavca sredstev sistema EZR države oziroma občine.
(2) Sprememba stanja denarnih sredstev EZR mora biti enaka vsoti:
1. prihodkov, zmanjšanih za odhodke,
2. prejemkov, zmanjšanih za izdatke,
3. sprememb zunajbilančnih postavk in
4. sprememb stanja denarnih sredstev sistema EZR zaradi tečajnih razlik.
(3) Zaradi kontroliranja sprememb stanja podračunov imetnikov podračunov in denarnih sredstev zakladniškega podračuna upravljavec sredstev sistema EZR države oziroma občine na zunajbilančnih postavkah spremlja:
1. stanje in promet EZR pri Banki Slovenije ter
2. denarne tokove upravljanja denarnih sredstev EZR, ki niso izkazani kot prihodki in odhodki oziroma prejemki in izdatki.
(4) Dobroimetje na denarnem računu, ki je namenjen za transakcije, povezane z vrednostnimi papirji, se evidentira kot dobroimetje na posebnih računih.
(5) Upravljavec sredstev sistema EZR države oziroma občine evidentira:
– vloge imetnikov podračunov kot obveznost iz prejetega depozita, imetniki podračunov, ki te vloge dajejo, pa jih evidentirajo kot terjatev iz danega depozita do upravljavca sredstev sistema EZR države oziroma občine;
– zadolževanje izven sistema EZR kot zadolževanje pri bankah;
– nalaganje denarnih sredstev sistema EZR v sistemu EZR kot dano posojilo imetnikom podračunov, imetniki podračunov, ki ta posojila dobijo, pa jih evidentirajo kot zadolževanje;
– nalaganje denarnih sredstev sistema EZR izven sistema EZR kot finančne naložbe v depozite, repo posle in nakupe dolžniških vrednostnih papirjev.
(5) Upravljavec sredstev sistema EZR države oziroma občine ugotovljeno rezervo evidentira pri splošnem skladu, prenos proračunu pripadajočega dela presežka upravljanja preteklega leta pa evidentira kot odhodek.
(6) Prejeta zavarovanja, ki še ne vplivajo na spremembo naložb, se izkazujejo v zunajbilančni evidenci.
(samostojne terjatve in obveznosti)
(1) Razmejitve in obračuni obresti ter drugih donosov finančnih naložb v sistemu EZR in izven njega se obravnavajo kot samostojne terjatve.
(2) Razmejitve in obračuni obresti ter drugih stroškov finančnih obveznosti, vključno z vlogami, v sistemu EZR in izven njega se obravnavajo kot samostojne obveznosti.
8.3 Način vpisovanja podatkov, potrebnih za spremljanje upravljanja sredstev sistema EZR države oziroma občine, v plačilne naloge
(označevanje vrst poslov in posameznih dogodkov ter sklici)
(1) Za vsa plačila, povezana z zakladniškim podračunom, se uporablja sklic na številko obremenitve oziroma odobritve modela 58, ki ima naslednjo obliko:
58 nnnnN-ppppppP-VPšššššš,
pri čemer je:
– nnnnN 4-mestna šifra imetnika podračuna, ki je vključen v sistem EZR, oziroma upravljavca sredstev sistema EZR države oziroma občine in kontrolna številka;
– ppppppP 6-mestna številka podkonta in kontrolna številka;
– VP 2-mestna oznaka vrste posla;
– šššššš 6-mestna oznaka posla iz pogodbe.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko imetnik podračuna za prilive na svoj podračun od upravljavca sredstev sistema EZR države oziroma občine določi svoj sklic odobritve.
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o poslovanju sistema enotnega zakladniškega računa države oziroma občine (Uradni list RS, št. 76/20 in 82/20 – popr.).
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-883/2023/11
Ljubljana, dne 12. marca 2024
EVA 2023-1611-0101
