Na podlagi prvega odstavka 17. člena Zakona o oskrbi s toploto iz distribucijskih sistemov (Uradni list RS, št. 44/22), Akta o obvezni vsebini sistemskih obratovalnih navodil za distribucijski sistem drugih energetskih plinov (Uradni list RS, št. 44/16 in 44/22 – ZOTDS) in soglasja Agencije za energijo št. 112-31/2017/34 z dne 22. 2. 2024 družba PETROL, Slovenska energetska družba, d.d., Ljubljana, izdaja
S I S T E M S K A O B R A T O V A L N A N A V O D I L A
za distribucijske sisteme plina za geografska območja Občine Divača, Občine Ilirska Bistrica in Občine Postojna
(1) Ta akt ureja obratovanje in vodenje distribucijskega sistema za oskrbo s plini (v nadaljnjem besedilu: distribucijski sistem) na geografskem območju Občine Divača, Občine Ilirska Bistrica in Občine Postojna, kjer se distribucija plina opravlja kot gospodarska javna služba.
(2) Ta akt določa zlasti:
1. opredelitev distribucijskega sistema;
2. obratovanje sistema, tehnične in druge pogoje za varno obratovanje distribucijskega sistema;
3. pogoje in način priključitve na distribucijski sistem ter druga vprašanja v zvezi z zanesljivo in kakovostno oskrbo s plinom, vključno s posegi v varnostni pas distribucijskega sistema;
4. splošne pogoje za dobavo in odjem;
5. tarifni sistem in tarifne elemente dobave plina;
6. obračunavanje storitev.
(3) Ta akt določa vloge distributerja plina (v nadaljnjem besedilu: distributer), odjemalcev in drugih oseb, ki so vključene v distribucijo plina po distribucijskem sistemu oziroma izvajajo projektiranje, gradnjo ter vzdrževanje distribucijskega sistema.
(uporaba podatkov in informacij)
(1) Distributer mora predhodno ustrezno seznaniti odjemalce z namenom obdelave osebnih podatkov.
(2) Distributer je dolžan varovati zaupnost podatkov in informacij, ki jih pridobi od odjemalca, razen če predpisi zahtevajo, da se podatki objavijo ali posredujejo državnim ali drugim organom.
(3) Pridobljene osebne podatke odjemalcev je dolžan distributer uporabljati skladno s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
(4) Osebne podatke odjemalca distributer shranjuje, dokler je to potrebno za dosego namena, zaradi katerega so se ti zbirali ali nadalje obdelovali.
(pogodbeno urejanje razmerij)
(1) Pogodbe, ki jih sklepa distributer z osebami iz tretjega odstavka 1. člena tega akta, morajo biti v skladu s predpisi EU, zakoni, drugimi predpisi, splošnimi akti Agencije za energijo (v nadaljnjem besedilu: agencija), ter tem aktom.
(2) Če se ta akt sklicuje na druge akte distributerja (tehnični normativ, operativna navodila in podobno), takšni akti neposredno zavezujejo druge osebe le, če gre za akte, izdane po javnem pooblastilu, sicer pa, če je tako navedeno v pogodbi, sklenjeni s to osebo, ali v splošnih pogojih, ki se nanašajo na takšno pogodbo, vključno s tem aktom.
(1) Izrazi, uporabljeni v tem aktu, pomenijo:
1. distribucija plina pomeni prenos tega plina po zaključenem distribucijskem sistemu z namenom oskrbe odjemalcev, skupaj z njegovo dobavo;
2. distribucijski plinovod je del distribucijskega sistema in pomeni plinovod, po katerem poteka distribucija in dobava plina od prevzemnega mesta do priključnega mesta na distribucijskem sistemu;
3. glavna plinska zaporna pipa (plinska požarna pipa) je zaporni element na koncu priključka stavbe, s katerim se prekine dobava plina za eno ali več stavb;
4. gospodinjski odjemalec je odjemalec, ki ima sklenjeno pogodbo o dobavi in kupuje plin za svojo lastno rabo v gospodinjstvu, kar izključuje rabo plina za opravljanje poslovnih dejavnosti;
5. korektor volumna je elektronska naprava, ki preračunava količino odjema plina v normalne kubične metre z upoštevanjem tlaka in temperature plina;
6. lastnik odjemnega mesta je lastnik nepremičnine, na katero ali za katero je nameščeno odjemno mesto;
7. merilna oprema (v nadaljnjem besedilu: merilna naprava) obsega najmanj plinomer, v primerih prigrajenega korektorja volumna in tarifne spominske enote pa sta slednja sestavni del merilne opreme;
8. napredni merilni sistem pomeni elektronski sistem, ki lahko meri predano količino plina, ob čemer omogoča več informacij kot običajna merilna naprava ter lahko pošilja in prejema podatke z uporabo elektronske komunikacije;
9. nesorazmerni stroški pomenijo del celotnih stroškov, ki jih v zvezi s priključitvijo na distribucijski sistem krije odjemalec, in sicer v takšni višini, ki zagotavlja ekonomsko upravičenost naložbe v nov priključek ali povečanje zmogljivosti ali povečanje obsega obstoječega sistema ali kombinacijo navedenega za navedeno priključitev, pri čemer se upošteva predviden obseg uporabe;
10. notranja plinska napeljava je plinska napeljava z vso opremo, od glavne plinske zaporne pipe do vključno plinskih trošil oziroma odvoda dimnih plinov;
11. odjemalec je vsaka pravna ali fizična oseba ali skupina oseb, ki odjema in kupuje plin za lastno končno rabo;
12. odjemno mesto pomeni mesto, kjer odjemalec prevzame plin in na katerem se ugotavljata kakovost in količine dobavljenega plina za odjemalca;
13. plin pomeni energetski plin, ki se uporablja kot energent. V tem aktu plin pomeni utekočinjen naftni plin (v nadaljnjem besedilu: UNP), ki je po sestavi lahko propan oziroma zmes dveh plinov: propana in butana;
14. plinski izparilec je naprava, ki zagotavlja zadostno količino uparjenega plina iz utekočinjenega plina pri zahtevanih večjih pretokih plina v primeru večjih instaliranih moči plinskih trošil;
15. pogodba o dobavi plina (v nadaljnjem besedilu: pogodba o dobavi) pomeni pogodbo, ki ureja razmerja v povezavi z dobavo tega plina;
16. pogodba o priključitvi je pogodba, s katero distributer in odjemalec uredita medsebojna razmerja v zvezi z gradnjo, lastnino in vzdrževanjem priključka ter druga medsebojna razmerja, ki se nanašajo na izvedbo priključka in priključitev (lahko je tudi sestavni del pogodbe o dobavi);
17. priključek pomeni vod, ki poteka od priključnega mesta na distribucijskem sistemu do glavne plinske zaporne pipe;
18. priključno mesto na distribucijskem sistemu pomeni točko na distribucijskem plinovodu, kjer je oziroma bo priključen priključek odjemalca;
19. priključno mesto odjemalca pomeni točko na koncu priključka neposredno za glavno plinsko zaporno pipo, gledano iz smeri distribucijskega plinovoda proti odjemalcu, kjer je oziroma bo priključena notranja plinska napeljava odjemalca;
20. reducirna proga je oprema za zniževanje tlaka plina;
21. spodnja kurilna vrednost je energija, ki se sprosti v obliki toplote pri popolnem zgorevanju goriva z oksidantom pri standardnih pogojih (pri temperaturi 0 °C, tlaku 1,013 bar in temperaturi zgorevanja 25 °C) brez upoštevanja dodatne toplotne energije, ki se sprosti ob popolni kondenzaciji vodne pare v produktih zgorevanja;
22. tehnične zahteve so zahteve, ki jih je treba upoštevati pri načrtovanju, gradnji in vzdrževanju distribucijskega plinovoda, priključkov, notranjih plinskih napeljav ter drugih delov distribucijskega sistema. Tehnične zahteve so dostopne na spletni strani distributerja;
23. varnostni pas je zemljiški pas, ki v širini 5 m poteka na vsaki strani distribucijskega plinovoda, merjeno od njegove osi. V tem pasu se smejo načrtovati in graditi drugi objekti, naprave in napeljave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na varnost obratovanja distribucijskega sistema, le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od plinovoda in objektov distribucijskega sistema glede na njihovo vrsto in namen;
24. zaplinjanje oziroma uplinjanje plinovoda pomeni zapolnitev plinovoda, notranje plinske napeljave, plinskih postrojenj s plinom.
(2) Drugi izrazi, ki v tem aktu niso opredeljeni, pomenijo enako kot izrazi, določeni v Zakonu o oskrbi s toploto iz distribucijskih sistemov (Uradni list RS, št. 44/22, v nadaljnjem besedilu: ZOTDS).
II. OPREDELITEV DISTRIBUCIJSKEGA SISTEMA
1. Opredelitev distribucijskega sistema
(opredelitev distribucijskega sistema)
(1) Distribucijski sistem je sistem povezanih naprav, objektov in plinovodov za prenos plina od enega ali več virov do odjemalcev v več stavbah ali lokacijah, ki vključuje:
1. plinsko postajo (ta praviloma vključuje plinohram, reducirno progo in morebitni plinski izparilec);
2. distribucijski plinovod;
3. priključke in
4. objekte in naprave (npr. merilne naprave, regulatorji tlaka), potrebne za delovanje distribucijskega sistema.
(2) Meja med distribucijskim sistemom in notranjo plinsko napeljavo pomeni točko na koncu priključka neposredno za glavno plinsko zaporno pipo, kjer je oziroma bo priključena notranja plinska napeljava odjemalca.
2. Pravni status distribucijskega sistema
(lastništvo distribucijskega sistema)
(1) Distributer je lastnik distribucijskega sistema. Če distributer ni lastnik distribucijskega sistema ali njegovega dela, mora imeti z lastnikom le tega sklenjeno pogodbo, na podlagi katere mu je omogočeno, da učinkovito opravlja svoje naloge po ZOTDS in tem aktu.
(2) Notranja plinska napeljava je v lasti lastnikov odjemnega mesta, razen merilne naprave in regulatorja tlaka, ki sta v lasti distributerja.
III. TEHNIČNI IN DRUGI POGOJI ZA VARNO OBRATOVANJE DISTRIBUCIJSKEGA SISTEMA Z NAMENOM ZANESLJIVE IN KAKOVOSTNE OSKRBE S PLINOM
1. Zagotavljanje varnega, zanesljivega in učinkovitega obratovanja distribucijskega sistema
(splošne obveznosti distributerja)
(1) Distributer zagotavlja varno, zanesljivo in učinkovito obratovanje distribucijskega sistema z ustreznim načrtovanjem, gradnjo in vzdrževanjem distribucijskega sistema in druge opreme, s skrbnim upravljanjem in izvajanjem nadzora nad distribucijskim sistemom ter nadziranjem vseh posegov v varnostnem pasu.
(2) Ne glede na druge določbe tega akta distributer izvede vse potrebne organizacijske in druge ukrepe, da omogoči čim hitrejše ugotavljanje motenj v obratovanju distribucijskega sistema, njihovo odpravo in ukrepe za obratovanje do odprave motenj. Distributer svojo organiziranost in delovanje opravlja tako, da lahko neprekinjeno sprejema prijave odjemalcev o motnjah obratovanja distribucijskega sistema.
(3) Distributer je dolžan pri opravljanju svoje dejavnosti s skrbnostjo dobrega gospodarja neprestano skrbeti za največjo mero varnosti obratovanja distribucijskega sistema.
(izvajanje aktivnosti za zagotovitev varnega in zanesljivega obratovanja)
(1) Za zagotovitev varnega in zanesljivega obratovanja distribucijskega sistema, ter dobave plina odjemalcem je distributer dolžan izvajati naslednje aktivnosti:
1. vzdrževanje distribucijskega plinovoda in plinskih postaj;
2. redna, izredna (intervencijska) in nepredvidena popravila, adaptacije in rekonstrukcije distribucijskega plinovoda;
3. zaščito distribucijskega plinovoda pred mehanskimi, električnimi in kemičnimi vplivi;
4. sistemsko kontrolo distribucijskega sistema in plinskih postaj;
5. neprekinjeno oskrbo plinohramov s plinom;
6. nadzor nad trasami in nad aktivnostmi tretjih oseb v varnostni pas, v skladu z vsakokrat veljavnimi pogoji ter posebnimi varnostnimi ukrepi;
7. servisiranje naprav in opreme.
(2) Distributer vzpostavi in vodi evidenco infrastrukture, ki obsega geodetski kataster distribucijskega sistema.
(3) Distributer izvršuje obveznosti iz tega akta sam ali po svojem pooblaščencu. Če izvaja distributer obveznosti po svojem pooblaščencu, nastopa pooblaščenec v imenu in za račun distributerja.
Distributer mora kot dober gospodar skleniti zavarovalne pogodbe za zavarovanje tveganj, ki so povezana z izvrševanjem izvajanja dejavnosti distributerja.
(1) Odjemalci so dolžni s skrbnostjo dobrega gospodarja neprestano skrbeti za največjo mero varnosti energetskih objektov, naprav in napeljav.
(2) Odjemalci so dolžni enkrat letno izvesti kontrolni vizualni pregled notranje plinske napeljave skladno s kontrolnim listom, ki je na voljo na spletni strani in sedežu distributerja. Pregled lahko po naročilu odjemalca izvede tudi pooblaščen izvajalec.
(3) Distributer s priključitvijo notranje plinske napeljave odjemalcev na distribucijski sistem ne prevzema odgovornosti za tehnično brezhibno in varno obratovanje te napeljave.
(4) Odjemalec je dolžan zagotoviti distributerju za izvrševanje obveznosti distributerja prost dostop do priključkov, regulatorjev tlaka, plinomerov oziroma merilnih naprav, korektorjev volumna in plinskih filtrov, s katerimi upravlja distributer.
(5) Odjemalec, ki zaradi višje sile, nepredvidenih vzdrževalnih del, motenj na odjemnem mestu ali drugih razlogov ne more izvrševati pravic dostopa do distribucijskega sistema, je ob nastopu takih razmer dolžan o tem takoj obvestiti distributerja.
(6) Odjemalec mora zagotoviti, da se notranja plinska napeljava in plinska trošila uporabljajo na način, da niso možne motnje na drugih notranjih plinskih napeljavah in da ni motečih posledic za naprave distributerja. Ob nastopu omejitev porabe plina mora odjemalec dosledno upoštevati navodila distributerja.
(7) Odjemalec mora v primeru ugotovljenih poškodb, okvar ali netesnosti priključka, distribucijskega plinovoda ali naprav iz tega člena (plinomer, korektor volumna, regulator tlaka oziroma merilna naprava itd.) takoj obvestiti distributerja.
(8) Odjemalec mora distributerja nemudoma pisno obvesti o vseh lastninskih in/ali statusnih spremembah notranje plinske napeljave in plinskih trošil, ki vplivajo na pogodbeno razmerje med odjemalcem in distributerjem.
(9) Odjemalec mora distributerju po predhodnem dogovoru med 06:00 in 20:00 med delovnikom omogočiti dostop do naprav, ki omogočajo izpolnjevanje pravic in obveznosti distributerja, in sicer:
– odčitavanje, menjava in vzdrževanje merilnih naprav;
– vzdrževanje naprav distributerja in naprav s katerimi upravlja distributer;
– evidentiranje plinskih trošil.
(10) Odjemalci so dolžni s skrbnostjo dobrega gospodarja z največjo mero skrbnosti spoštovati pogodbene obveznosti (pogodba o priključitvi, pogodba o dobavi). Predvsem morajo zagotoviti, da izpolnjevanje pogodb distributerja ni oteženo (dostop do objektov in naprav, sporočanje točnih podatkov in morebitnih sprememb pogodbenih strank ter podobno), in preprečiti morebitne zlorabe sistema na odjemnih mestih, merilnih napravah, priključkih in ostalih napravah, na katere se nanašajo navedene pogodbe, vključno s posegi tretjih oseb (neupravičen odjem in podobno).
(11) Če odjemalec distributerju ne omogoči dostopa do naprav iz tega člena oziroma distributerju ni omogočeno izpolnjevanje pravic in obveznosti, distributer o tem obvesti odjemalca, lastnika odjemnega mesta oziroma imetnika soglasja za priključitev oziroma osebo, ki ima na podlagi soglasja imetnika soglasja za priključitev sklenjeno pogodbo o dobavi. Ta je dolžan takoj po prejemu obvestila distributerju sporočiti stanje merilne naprave ter najkasneje v roku 15 dni od prejema obvestila kontaktirati distributerja ter mu omogočiti dostop do naprav zaradi izvedbe storitve oziroma omogočiti izpolnjevanje pravic in obveznosti. Če tega ne stori, distributer začne postopek za odklop odjemalca.
(ukrepanje v primeru ogroženosti distribucijskega sistema)
(1) Distributer mora v primeru ogroženosti distribucijskega sistema nemudoma in v najkrajšem možnem času ustrezno zavarovati sistem pred tveganji, povezanimi z varnostjo sistema, obratovanjem sistema, življenjem ali zdravjem ljudi in premoženjem, oziroma popraviti in odpraviti vse poškodbe in okvare, do katerih pride na distribucijskem sistemu.
(2) Vse informacije o motnjah v delovanju, poškodbah ali okvarah na distribucijskem sistemu ter o nenadnih dogodkih, ki lahko vplivajo na delovanje distribucijskega sistema ali njegovega dela, mora odjemalec, ki je te dogodke zaznal, nemudoma sporočiti distributerju (službi stalne pripravljenosti).
(ukrepanje v primeru poškodb, motenj in okvar)
(1) Distributer mora v najkrajšem možnem času popraviti in odpraviti vse poškodbe in okvare, ki se pojavijo na distribucijskem sistemu.
(2) Zagotavljanje varnega, zanesljivega in učinkovitega obratovanja distribucijskega sistema, distributer zagotavlja s službo stalne pripravljenosti, 24 ur na dan. V primeru nevarnosti za premoženje in zdravje ter življenje ljudi, distributer nemudoma izvede vse možne posege na distribucijskem sistemu za odpravo nevarnosti.
(3) Če pride do poškodbe, motnje ali okvare na distribucijskem sistemu zaradi višje sile ali ravnanja tretjih oseb in distributer pri tem ravna v skladu s tem aktom in drugimi predpisi ter splošnimi akti, distributer ni odškodninsko odgovoren za posledice začasne omejitve ali prekinitve distribucije plina, če ni drugih temeljev za obstoj odškodninske odgovornosti po splošnih pravilih obligacijskega prava.
2. Nadzor in zavarovanje distribucijskega sistema
(nadzor distribucijskega sistema)
(1) Distributer zagotavlja reden nadzor nad distribucijskim sistemom ter redno pregleduje varnostne pasove.
(2) 24-urni nadzor nad delovanjem distribucijskega sistema izvaja distributer s službo stalne pripravljenosti, ki sprejema tudi vse informacije vezane na delovanje distribucijskega sistema s strani odjemalcev.
(3) Distributer vsem odjemalcem pisno posreduje kontaktno telefonsko številko službe stalne pripravljenosti, ter informacije o kontaktni točki distributerja in odjemalce seznani s postopkom sporočanja pomembnih informacij službi stalne pripravljenosti.
(4) Vse informacije o ugotovljenih ali prejetih motnjah v delovanju distribucijskega sistema ali nenavadnih dogodkih na distribucijskem sistemu, služba stalne pripravljenosti zabeleži v dežurno knjigo in izvede vse potrebne ukrepe za odpravo motenj v delovanju distribucijskega sistema v skladu s prejšnjim členom.
(nadzor pri gradnji in obnovi distribucijskega sistema)
(1) Distributer ima zaradi zagotovitve zanesljivega delovanja distribucijskega sistema izključno pravico nadzora nad gradnjo oziroma obnovo distribucijskega sistema na stroške investitorja gradnje.
(2) Pred začetkom projektiranja ali poseganja v prostor je dolžan projektant, izvajalec del ali investitor gradnje pridobiti podatke o obstoječem distribucijskem sistemu iz Zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture.
3. Zagotavljanje uravnoteženih obratovalnih razmer v distribucijskem sistemu
(uravnotežene obratovalne razmere)
(1) Distributer skrbi za uravnotežene obratovalne razmere v distribucijskem sistemu.
(2) Za potrebe upravljanja distribucijskega sistema in obračuna storitev ter ugotavljanja predanih količin plina odjemalcem, morajo biti na vseh odjemnih mestih nameščene ustrezne merilne naprave, do katerih mora imeti distributer prost in nemoten dostop.
(3) Zaradi zagotavljanja uravnoteženih obratovalnih razmer so v upravljanju distributerja naslednji deli distribucijskega sistema:
1. plinska postaja (ta praviloma vključuje plinohram, reducirno progo in morebitni plinski izparilec);
2. distribucijski plinovodi;
3. priključki do glavne plinske zaporne pipe na priključnem mestu;
4. regulator tlaka, če je ta vgrajen pred merilno napravo na odjemnem mestu;
5. merilna naprava.
4. Vzdrževanje distribucijskega sistema
(1) Za zagotovitev varnega in zanesljivega obratovanja distribucijskega sistema je distributer dolžan izvajati načrtovana in druga potrebna vzdrževalna dela.
(2) V primeru motenj ali okvar na distribucijskem sistemu, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na njegovo varno in zanesljivo obratovanje, distributer izvede izredna (intervencijska) in nepredvidena dela za zagotovitev nemotenega in zanesljivega delovanja distribucijskega sistema v najkrajšem možnem času.
(3) Distributer je dolžan redno vzdrževati objekte in naprave distribucijskega sistema tako, da je ves čas ohranjena njegova funkcionalna in obratovalna usposobljenost in varnost delovanja v času dobe koristnosti distribucijskega sistema (redno vzdrževanje).
(4) Distributer je dolžan izvesti posodobitve distribucijskega sistema s tem, da ga občasno obnovi, zamenja iztrošene sestavne dele in/ali spremeni njegovo konstrukcijo in s tem podaljša dobo obratovanja in/ali izboljša značilnosti obratovanja distribucijskega sistema (redno investicijsko vzdrževanje). Redna investicijska vzdrževalna dela zajemajo zamenjavo ali preureditve oziroma obnovo obstoječih osnovnih sredstev, ki pomenijo povečano zanesljivost, varnost, učinkovitost in zmogljivost ali podaljšanje predvidene dobe koristnosti distribucijskega sistema.
(5) Dela iz tega člena obsegajo predvsem:
1. preventivne preglede distribucijskega sistema (sistemsko kontrolo);
2. zaščito pred mehanskimi, električnimi in kemičnimi vplivi;
3. popravila in rekonstrukcije distribucijskega sistema;
4. vzdrževanje distribucijskega sistema;
5. nadzor nad trasami in nad aktivnostmi tretjih oseb v varnostnem pasu;
6. servisiranje in zamenjavo opreme.
(6) Pred izvedbo del iz tega člena, ki povzročijo začasno omejitev ali prekinitev distribucije plina, mora distributer obvestiti odjemalce v skladu s 36. členom tega akta, ki ureja začasen odklop.
(7) Vsa vzdrževalna dela na distribucijskem sistemu se morajo izvajati v skladu s tehničnimi zahtevami distributerja. Izvedbo del lahko distributer prepusti tudi strokovno usposobljenemu pogodbenemu izvajalcu.
(8) Distributer ne odgovarja za škodo, ki odjemalcu nastane zaradi začasne omejitve ali prekinitve distribucije plina, če ni drugih temeljev za obstoj odškodninske odgovornosti po splošnih pravilih obligacijskega prava.
(9) V primeru izvajanja del iz tega člena na objektih in napravah, ki niso v lasti distributerja, se povračilo stroškov dogovori s pogodbo, sklenjeno z lastnikom teh naprav v skladu s prvim odstavkom 6. člena tega akta.
(predvidena dela na distribucijskem sistemu)
(1) Predvidena dela je distributer dolžan opraviti v času, ki je nujno potreben, da se delo opravi, in izbrati čas, ki čim manj prizadene odjemalce. Za izbiro primernega časa lahko distributer od odjemalcev zahteva podatke o predvideni uporabi distribucijskega sistema.
(2) Distributer mora o predvidenem odklopu ali omejitvi dobave pravočasno obvestiti odjemalca v pisni obliki ali na drug oseben način v skladu z določbami 8. podpoglavja IV. poglavja »POGOJI IN NAČIN PRIKLJUČITVE NA DISTRIBUCIJSKI SISTEM« tega akta. V primeru večjega števila odjemalcev in če osebno obveščanje ni stroškovno učinkovito, pa v sredstvih javnega obveščanja in na spletu vsaj 48 ur pred odklopom ali omejitvijo dobave.
(3) Če je distributer pozvan, da izvede na distribucijskem sistemu določena dela zaradi potrebe tretjih oseb, izvede ta dela na njihove stroške po predhodni presoji upravičenosti zahtevanih del in vpliva predvidenih del na odjemalce.
18. člen
(pravice in obveznosti pri rednih vzdrževalnih delih na distribucijskem sistemu)
(1) Distributer sme začasno prekiniti distribucijo zaradi predvidenih rednih del, vzdrževanj, pregledov, rekonstrukcij, preizkusov ali kontrol meritev ter razširitve distribucijskega sistema.
(2) Redna dela je distributer dolžan opraviti v času, ki je nujno potreben, da se delo opravi, in izbrati čas, ki čim manj prizadene odjemalce in praviloma ne v času, ko je pričakovati večjo porabo plina.
(pravice in obveznosti pri izrednih nepredvidenih delih na distribucijskem sistemu)
(1) V primeru okvar na distribucijskem sistemu, vključno s priključkom, ki nastanejo zaradi razlogov, na katere distributer ne more vplivati in povzročijo motnje v delovanju distribucijskega sistema, mora distributer v najkrajšem možnem času izvesti izredna nepredvidena dela za zagotovitev nemotenega ter zanesljivega delovanja distribucijskega sistema oziroma organizirati potrebna popravila za vzpostavitev uravnoteženega delovanja.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka lahko distributer, če je to nujno potrebno zaradi varnosti, za čimprejšnjo vzpostavitev nemotenega delovanja ali zaradi drugih upravičenih razlogov začasno omeji ali prekine distribucijo plina.
5. Tehnične zahteve za distribucijski sistem
(1) Pri umeščanju v prostor, projektiranju in graditvi objektov, ki sestavljajo distribucijski sistem, kot tudi pri njihovem opremljanju z napravami, preskušanju, obratovanju in obnavljanju, je treba upoštevati najboljše ekonomsko še upravičene rešitve in tehnologije, tako da so v največji možni meri zagotovljene varnost, zanesljivost in učinkovitost distribucijskega sistema.
(2) Pri izvajanju aktivnosti iz prejšnjega odstavka se zaradi poenotenja opreme, dimenzij cevi ter zapornih elementov, materialov, načinov izvedbe, geodetskih posnetkov in drugih elementov distribucijskega sistema uporabljajo tudi Navodila za varno uporabo plina objavljena na spletni strani distributerja in določbe predpisov, ki urejajo področje uporabe plina (v nadaljevanju skupaj: tehnične zahteve).
6. Posegi v varnostni pas
(izdaja soglasja k nameravanim posegom tretjih oseb v varnostni pas)
(1) Za zagotovitev varnosti distribucijskega sistema ter življenja in zdravja ljudi izdaja distributer soglasja k nameravanim posegom tretjih oseb v varnostni pas.
(2) Pred začetkom projektiranja ali izvajanja posega v prostor je dolžan projektant, izvajalec del ali investitor posega pridobiti potrebne podatke o legi plinovoda iz Zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture ali iz evidence infrastrukture distributerja. Če projektant, izvajalec del ali investitor novogradnje načrtuje oziroma izvede dela brez soglasja distributerja iz prejšnjega odstavka ali v nasprotju z njim, investitor odškodninsko odgovarja distributerju in odjemalcem za nastalo škodo.
(3) Na podlagi zahteve za izdajo soglasja za nameravane posege v območje varnostnih pasov in predložene projektne dokumentacije distributer, upoštevajoč določbe tehničnih zahtev, odloči o predlogu za izdajo soglasja iz prvega odstavka tega člena.
(izvedba posega v varnostni pas)
Na podlagi izdanega soglasja iz prejšnjega člena se poseg v varnostni pas izvede v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in s tehničnimi zahtevami distributerja ter zahtevami tega akta.
(nadzor posega v varnostnem pasu)
V varnostnem pasu ima distributer pravico dostopa do distribucijskega sistema in pravico nadzorovati dejavnosti in posege, ki se izvajajo.
IV. POGOJI IN NAČIN PRIKLJUČITVE NA DISTRIBUCIJSKI SISTEM
1. Pravica do priključitve
(1) Pravico do priključitve na distribucijski sistem ima vsaka oseba, ki je lastnik stavbe ali jo namerava zgraditi in ima ali bo imela na tej stavbi naprave, z uporabo katerih bo postala odjemalec.
(2) Pravica do priključitve na določenem priključnem mestu z določenim priključkom se pridobi z dokončnostjo soglasja za priključitev in ob izpolnjevanju pogojev, navedenih v soglasju za priključitev, izvršuje pa se na način, določen v pogodbi o dobavi in soglasju za priključitev.
(3) Pravica do priključitve preneha, če preneha soglasje za priključitev iz 30. člena tega akta, po sklenitvi pogodbe o dobavi pa, če preneha veljati ta pogodba.
(število odjemnih mest na priključku)
(1) Na enem priključku je lahko priključeno eno ali več odjemnih mest.
(2) Na en priključek je lahko priključenih več odjemnih mest, če je v stavbi več stanovanj ali poslovnih prostorov oziroma posameznih zaključenih funkcionalnih delov stavbe ali naprav.
(3) Vsako odjemno mesto mora biti opremljeno z merilno napravo, katere velikost in tip odobri distributer.
(4) Na enem odjemnem mestu so lahko priključeni le stavbe, deli stavbe in naprave enega odjemalca.
(5) Če je odjemno mesto v skupni lasti več oseb ter namenjeno skupni oskrbi ene ali več stavb z več posameznimi funkcionalno zaključenimi deli, se te osebe obravnavajo kot en odjemalec.
2. Priključitev
(vloga za izdajo soglasja)
(1) Pred pričetkom gradnje priključkov ali notranjih plinskih napeljav, ki se jih priključuje na distribucijski sistem, mora investitor oziroma lastnik stavbe pridobiti soglasje za priključitev.
(2) Distributer izda soglasje za priključitev na podlagi pisne vloge.
(3) V pisni vlogi je treba navesti in priložiti:
1. ime in priimek oziroma naziv družbe in naslov investitorja oziroma lastnika;
2. želeno lokacijo priključnega odjemnega mesta (naslov stavbe oziroma objekta (ulica, hišna številka, kraj, identifikacijska številka stavbe ali dela stavbe));
3. namen uporabe priključka;
4. predviden letni odjem trošil v kWh;
5. predvideno moč trošil v kW;
6. največji delovni tlak trošil in najmanjši zagotovljeni delovni tlak na priključnem mestu odjemalca v mbar;
7. datum predvidenega začetka uporabe priključka in trajanje uporabe priključka;
8. dokazilo o lastništvu – izpisek iz zemljiške knjige ali če izpisek ni na voljo, kopijo dokazila o prenosu lastništva s podatki o nepremičnini (katastrska občina, številka stavbe oziroma številka dela stavbe ali ID nepremičnine) in zemljiškoknjižni predlog;
9. kopijo gradbenega dovoljenja za stavbo v primerih, ko je to zahtevano v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov;
10. projekt za izvedbo priključka, razen v primeru iz sedmega odstavka tega člena;
11. projekt za izvedbo distribucijskega plinovoda v primeru gradnje ali prestavitve plinovoda distribucijskega sistema na zahtevo tretje osebe.
(4) Dokazila in podatke iz 9. do 11. točke prejšnjega odstavka je odjemalec dolžan predložiti samo na izrecno zahtevo distributerja.
(5) Za priključitev stavb in posameznih delov stavb oziroma objektov, za katere po zakonu, ki ureja graditev objektov, ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, je treba pisni vlogi iz drugega odstavka tega člena namesto kopije gradbenega dovoljenja priložiti dokazilo o lastništvu stavbe ali dela stavbe.
(6) Pisni vlogi iz drugega odstavka tega člena je treba priložiti tudi dokazilo o lastništvu oziroma soglasje lastnika zemljišča, po katerem bo priključek potekal, da soglaša z ustanovitvijo ustrezne služnosti za priključek. Nadalje je treba priložiti ustrezna soglasja morebitnih solastnikov ali pisno izjavo, s katero vlagatelj (lastnik stavbe oziroma objekta) izjavlja, da je pridobil vsa soglasja morebitnih solastnikov stavbe, delov stavbe in obstoječih plinskih napeljav (priključek in notranje plinske napeljave), na katere bo predvidena priključitev vplivala.
(7) Če gradnjo distribucijskih plinovodov ali priključkov izvaja distributer v svojem imenu in za svoj račun in mora vsa potrebna soglasja pridobiti distributer, osebi iz prvega odstavka tega člena ni treba priložiti tistih soglasij in prilog iz tega člena, ki jih v takem primeru ureja distributer v svojem imenu in za svoj račun, razen izjav oziroma soglasij iz prejšnjega odstavka.
(8) Soglasje za priključitev se izda vsem solastnikom oziroma etažnim lastnikom stavbe, pri čemer v primeru etažnih lastnikov glasi na vse vsakokratne etažne lastnike stavbe brez navedbe posameznih imen etažnih lastnikov.
(pogoji za izdajo soglasja za priključitev)
(1) Distributer izda soglasje za priključitev, če:
1. je priključitev na distribucijski sistem tehnično izvedljiva glede na geografsko lego obstoječega ali predvidenega distribucijskega sistema in geografsko lego predvidenega odjemnega mesta;
2. zahtevana priključitev nima za posledico večjih motenj v delovanju distribucijskega sistema;
3. je investitor oziroma lastnik stavbe pripravljen kriti morebitne nesorazmerne stroške priključitve, če bi ti nastali distributerju zaradi predvidene priključitve uporabnika;
4. je vloga za izdajo soglasja ustrezno izpolnjena z vsemi predpisanimi podatki;
5. investitor ali lastnik stavbe izkaže, da je lastnik oziroma solastnik stavbe ali dela stavbe ali ima pridobljeno gradbeno dovoljenje za gradnjo ter je pridobil soglasja iz šestega odstavka 26. člena tega akta;
6. je investitor ali lastnik stavbe pridobil soglasje solastnikov stavbe oziroma solastnikov obstoječih plinovodov in internih plinskih napeljav, na katere se priključuje;
7. so projekti za izvedbo priključka izdelani v skladu s predpisi, tem aktom in tehničnimi zahtevami distributerja v primerih, ko bo investitor ali lastnik stavbe lastnik teh vodov;
8. so priložene grafične priloge, iz katerih sta razvidna potek distribucijskega plinovoda in lega priključka, v primerih, ko bo distributer lastnik teh vodov;
9. je priložen načrt notranje plinske napeljave ali posnetek izvedenega stanja v primerih, ko je priključitev predvidena na obstoječo notranjo plinsko napeljavo.
(2) Distributer v postopku izdaje soglasja izračuna višino morebitnih nesorazmernih stroškov priključitve v skladu z določbami ZOTDS.
(3) Pri presoji pogojev iz 2. točke prvega odstavka tega člena ter za namen izračuna višine nesorazmernih stroškov priključitve distributer upošteva stanje distribucijskega sistema, kot obstaja v času odločanja o zahtevi za izdajo soglasja in predvideno širitev distribucijskega sistema.
(4) Projektno dokumentacijo in drugo gradivo, priloženo vlogi za izdajo soglasja za priključitev, hrani distributer.
(odločanje o vlogi za izdajo soglasja za priključitev)
(1) Na podlagi popolne vloge in priložene dokumentacije distributer odloča o izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev.
(2) Če investitor ali lastnik stavbe nima pravice do priključitve zaradi neizpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka 27. člena tega akta, distributer zavrne soglasje za priključitev.
(3) V primeru ugotovljenega obstoja nesorazmernih stroškov priključitve, ki se opredelijo v soglasju za priključitev, ima odjemalec pravico do priključitve, če se odloči, da bo sam kril nesorazmerne stroške priključitve na obstoječ distribucijski sistem. Medsebojne pravice in obveznosti v zvezi s tem uredita investitor ali lastnik stavbe in distributer v okviru pogodbe o priključitvi.
(4) Če distributer ugotovi, da pogoji za priključitev niso izpolnjeni (neizpolnjevanje tehničnih pogojev, nastanek motenj v delovanju distribucijskega sistema), lahko vlagatelju predlaga spremembe in ga pozove, da vlogo dopolni oziroma spremeni. Distributer v pozivu določi rok za vložitev dopolnitve ali spremembe.
(5) O izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev odloča distributer z odločbo v upravnem postopku najkasneje v roku 30 dni od vložitve popolne vloge za izdajo soglasja.
(6) Izdana odločba o soglasju za priključitev velja dve leti od njene dokončnosti. V tem času mora imetnik soglasja za priključitev izpolniti vse pogoje, predpisane v soglasju za priključitev, in distributerju naročiti izvedbo priključitve. Veljavnost soglasja za priključitev se lahko podaljša v skladu z ZOTDS.
(7) O pritožbi zoper izdajo ali zavrnitev soglasja za priključitev odloča župan.
3. Stroški priključitve
(1) Distributer oceni ekonomsko upravičenost priključitve na podlagi analize stroškov in koristi ter z uporabo metode sedanje vrednosti denarnih tokov. Pri izračunu ekonomske upravičenosti naložbe v gradnjo priključka do točke v sistemu, kjer je priključitev možna, ali v ojačitev obstoječega sistema, ali kombinacijo obojega, se upošteva referenčna ekonomska doba uporabe priključka 20 let.
(2) Pri analizi ekonomske upravičenosti priključitve distributer upošteva:
– stroške za izvedbo potrebne naložbe v priključek ali v ojačitev obstoječega sistema (vrednost naložbe) ali kombinacijo obojega;
– predvidene dodatne stroške distributerja, kot na primer stroške za vzdrževanje in obratovanje novega priključka;
– predvidene prihranke ali dodatne stroške, ki bi morebiti nastali zaradi spremenjene višine vzdrževalnih in obratovalnih stroškov kot posledica izvedenih ojačitev sistema;
– predviden donos na sredstva distributerja;
– predvidene dodatne prihodke distributerja, glede na predviden obseg uporabe priključka s strani odjemalcev.
(3) Stroški priključitve so vsi stroški, ki jih ima distributer zaradi zahtevane priključitve iz prve, druge, tretje in četrte alineje prejšnjega odstavka.
(4) Stroški za izvedbo potrebne naložbe so stroški projektiranja, stroški pridobivanja upravnih dovoljenj in potrebnih stvarnih pravic, stroški gradnje objektov in naprav in vsi drugi stroški, ki jih distributer ne bi imel, če ne bi prišlo do zadevne priključitve. Za izračun stroškov se upoštevajo trenutne cene na trgu in podatki iz pogodb preteklih gradenj primerljivih objektov.
(5) Predvideni dodatni stroški distributerja so vsi stroški z obratovanjem ter rednim in investicijskim vzdrževanjem, ki jih bo imel distributer, glede na izkustvena merila s podobno energetsko infrastrukturo, v zvezi z naložbo iz prejšnjega odstavka v ekonomski dobi uporabe priključka.
(6) Strošek predvidenega donosa na sredstva distributerja za namene določitve nesorazmernih stroškov priključitve se določi kot povprečna vrednost obrestne mere zadnjih petih izdanih državnih obveznic Republike Slovenije.
(7) Pri izračunu amortizacijskih dob se za posamezne dele distribucijskega voda upoštevajo amortizacijske dobe in stopnje, ki jih je distributer upošteval pri pripravi zadnjih revidiranih letnih računovodskih izkazov v skladu s slovenskimi ali mednarodnimi računovodskimi standardi in ki ne presegajo davčno priznanih stopenj.
(8) Predvideni dodatni prihodki distributerja so vsi prihodki, ki jih bo imel distributer zaradi nove priključitve, upoštevaje s strani odjemalca napovedan odjem.
(9) Dodatne prihodke in stroške, ki se upoštevajo pri analizi ekonomske upravičenosti, ugotavlja distributer na podlagi podatkov, ki veljajo na dan, ko je s strani odjemalca prejel popolno vlogo za izdajo soglasja za priključitev.
(10) Priključitev je ekonomsko upravičena, če predvideni dodatni prihodki zadoščajo za pokritje vseh stroškov priključitve. Vse stroške priključitve, ki so ekonomsko upravičeni, nosi distributer (sorazmerni stroški priključitve).
(11) Če predvideni dodatni prihodki ne zadoščajo za pokritje vseh stroškov priključitve, ima odjemalec pravico do priključitve le, če sam pokrije tisti del stroškov, ki ni pokrit s predvidenimi dodatnimi prihodki (nesorazmerni stroški).
(12) Distributer določi nesorazmerne stroške kot znesek, ki je potreben, da je v referenčni ekonomski dobi uporabe priključka v celoti upoštevana takšna pričakovana interna stopnja donosnosti naložbe kot znaša stopnja donosa na sredstva distributerja.
(13) Distributer ni dolžan začeti z naložbo, dokler odjemalec ne sklene pogodbe o priključitvi, s katero se odjemalec zaveže, da bo v referenčni ekonomski dobi uporabljal priključek v napovedanem obsegu, ki izhaja iz vloge za izdajo soglasja za priključitev, in dokler ne plača nesorazmernih stroškov, kot je opredeljeno v pogodbi o priključitvi.
(14) Posledice neizpolnjevanja obveznosti iz pogodbe o priključitvi, predvsem če odjemalec ne odjema plina v napovedanem obsegu, in vračilo dela nesorazmernih stroškov zaradi priključitve novih odjemalcev na isti distribucijski vod, distributer opredeli v pogodbi o priključitvi.
4. Soglasje za priključitev
(soglasje za priključitev)
(1) Za vsako posamezno priključitev mora oseba iz prvega odstavka 24. člena tega akta pridobiti soglasje za priključitev.
(2) V soglasju za priključitev morajo biti navedeni:
1. ime in priimek oziroma naziv družbe in naslov investitorja ali lastnika stavbe (v nadaljnjem besedilu: imetnik soglasja za priključitev);
2. naslov stavbe oziroma objekta, za katerega se izvaja priključitev (ulica, hišna številka, kraj, identifikacijska številka stavbe ali dela stavbe);
3. številka odjemnega mesta;
4. navedba načrtov in dokumentov, ki so predloženi vlogi za izdajo soglasja in na podlagi katerih je izdano soglasje;
5. priključno mesto na distribucijskem sistemu;
6. priključno mesto odjemalca;
7. namen uporabe priključka;
8. predvideni letni odjem trošil v kWh;
9. največji delovni tlak trošil in najmanjši zagotovljeni delovni tlak na priključnem mestu odjemalca v mbar;
10. predvidena moč trošil v kW;
11. datum predvidenega začetka uporabe priključka;
12. višina morebitnih nesorazmernih stroškov, vključno s pogoji plačila;
13. distribucijska zmogljivost priključka v m³/h, na kateri temelji izračun ekonomske upravičenosti priključitve (samo v primeru, če je bila distribucijska zmogljivost uporabljena v izračunu);
14. navedba, da distributer ni dolžan začeti z izvedbo naložbe, dokler imetnik soglasja za priključitev ne sklene pogodbe o priključitvi in dokler se ne zaveže, da plača nesorazmerne stroške, če so le-ti bili določeni s soglasjem za priključitev (zagotovitev morebitnih jamstev v primeru odloženega plačila in podobno);
15. pogoj, da bo priključitev stavbe na distribucijski sistem možna, ko bodo izpolnjeni vsi pogoji v skladu s tem aktom in tehničnimi zahtevami distributerja in predloženimi projekti za izvedbo;
16. navedba morebitnih tehničnih in drugih pogojev za priključitev ter, pri večjih odjemalcih, če to izhaja iz narave priključka, posebnosti odjema in tehnologije uporabe plina.
(3) Veljavnost soglasja za priključitev preneha oziroma se lahko podaljša v skladu z določbami ZOTDS.
(prenos soglasja za priključitev)
(1) Če imetnik soglasja umre (fizična oseba) ali preneha (pravna oseba), če gre za spremembo gradbenega dovoljenja zaradi spremembe investitorja ali pravni promet z objektom v času med izdajo soglasja in pred priključitvijo, se lahko soglasje za pridobitev gradbenega dovoljenja in soglasje za priključitev preneseta na pravnega naslednika, ki je pravna ali fizična oseba, ki pridobi te objekte, naprave ali napeljave.
(2) Novi lastnik nepremičnine mora najkasneje v 30 dneh o nastali spremembi iz prejšnjega odstavka obvestiti distributerja in o tem predložiti dokazila ter soglasje za priključitev, sicer mora zaprositi za novo soglasje za priključitev.
(3) Prenos soglasja za priključitev na drugo lokacijo ni mogoč.
5. Pogodba o priključitvi
(1) Pogodba o priključitvi se lahko sklene le z imetnikom veljavnega soglasja za priključitev. Distributer in imetnik veljavnega soglasja za priključitev skleneta v roku, ki je določen v soglasju za priključitev, pogodbo o priključitvi, s katero uredita medsebojne pravice in obveznosti v zvezi s priključitvijo.
(2) V pogodbi stranki zlasti uredita:
1. obseg del, ki jih je treba realizirati za priključitev na distribucijski sistem;
2. namen uporabe priključka;
3. lastništvo priključka;
4. glavne tehnične karakteristike oziroma osnovne parametre priključka, npr. priključno mesto na omrežju, traso priključka, priključno mesto odjemalca, dimenzijo priključka, nazivni tlak priključka, največji pretok priključka (m³/h);
5. številko merilnega mesta (enoumna oznaka predajnega mesta);
6. predvideno moč trošil v kW;
7. medsebojna razmerja v zvezi z vzdrževanjem priključka, če je priključek v lasti odjemalca;
8. rok izvedbe priključka in začetek uporabe priključka;
9. višino in način plačila morebitnih nesorazmernih stroškov priključitve;
10. določbo, da je imetnik soglasja za priključitev kot odjemalec dolžan upoštevati določbe tega akta, ki se nanašajo na notranjo plinsko napeljavo (npr. izgradnjo, vzdrževanje) in druge naprave, potrebne za delovanje plinske napeljave, ki so v njegovi lasti (npr. naprave za regulacijo tlaka plina).
(3) Distributer ni dolžan začeti z naložbo (izgradnjo priključka), dokler imetnik soglasja za priključitev ne sklene pogodbe o priključitvi oziroma pogodbe o dobavi v skladu z določbami tega člena in drugimi določbami tega akta.
(4) Pogodba o priključitvi je pogoj za sklenitev pogodbe o dobavi, razen v primeru, ko je v pogodbi o dobavi urejena tudi vsebina pogodbe o priključitvi.
6. Gradnja in zaplinjanje priključka
V skladu s sklenjeno pogodbo o priključitvi, distributer ali ustrezno registriran in strokovno usposobljen pogodbeni izvajalec po pooblastilu in pod nadzorom distributerja zgradi priključek in morebitne druge potrebne objekte distribucijskega sistema, ki omogočajo tehnično izvedbo priključka in njegovo uporabo.
(1) Zaplinjevanje priključka pomeni zapolnitev plinovoda in postrojenja plina.
(2) Zaplinjevane priključka izvede distributer po izgradnji priključka. Potem, ko je priključek odzračen in je na izhodu iz glavne plinske zaporne pipe dosežena ustrezna koncentracija plina, distributer glavno plinsko zaporno pipo zapre začepi in zaplombira.
(3) Z izvedbo zaplinjevanja priključka se zagotovi funkcionalnost priključka in možnost pričetka odjema, ki je pogojena s sklenitvijo pogodbe o dobavi.
(4) Odjemalec glavne plinske zaporne ne sme odčepiti in/ali odpirati oziroma poškodovati in/ali odstraniti plombe.
(5) Vsakič, ko se izvaja zaplinjevanje priključka, mora odjemalec omogočiti prost dostop do priključka, ki distributerju omogoča učinkovito izvedbo zaplinjevanja.
7. Spremembe osnovnih parametrov obstoječega priključka in sprememba odjemalca
(spremembe odjemalca pred priključitvijo)
(1) Odjemalec zaprosi za novo soglasje za priključitev, če želi, da se spremenijo osnovni parametri (tehnične značilnosti) priključka.
(2) Za spremembo tehničnih značilnosti se šteje vsaka sprememba v konstrukciji, obsegu oziroma tehničnih značilnosti odjema na priključku ali namenu uporabe priključka, ki vpliva na odjem plina na priključku, zlasti pa:
– povečanje ali zmanjšanje odjemne moči plinskih trošil;
– povečanje ali zmanjšanje izhodnega tlaka glede na veljavno soglasje in pogodbo o priključitvi;
– sprememba ali rekonstrukcija priključka, ki vpliva ali bi lahko vplivala na značilnosti odjema plina;
– združitev več priključnih mest v eno priključno mesto ali razdružitev priključnega mesta v več priključnih mest.
(3) Če odjemna moč ali tlak nista v skladu z izdanim soglasjem, mora odjemalec nemudoma podati vlogo za pridobitev soglasja za spremembo tehničnih značilnosti priključka.
(4) Na zahtevo odjemalca se lahko izvedejo spremembe tehničnih značilnosti priključka šele po pridobitvi novega soglasja za priključitev, ki se nanaša na nove tehnične značilnosti priključka in sklenitvi nove pogodbe o dobavi ali aneksa k obstoječi pogodbi o dobavi.
(5) Soglasje za spremembo tehničnih značilnosti priključka se izda tako, da se imetniku priključka ali priključkov izda novo soglasje za priključitev. Na podlagi novega soglasja se z odjemalcem sklene nova pogodba o dobavi ali aneks k obstoječi pogodbi o dobavi.
(6) Če sprememba tehničnih značilnosti priključka vključuje dela, zaradi katerih je bilo treba prekiniti odjem plina na priključnem mestu, se za ponovno zaplinjevanje uporabljajo določbe prejšnjega člena.
8. Pravila v zvezi z odklopom
(1) Distributer sme začasno odklopiti odjemalca zaradi:
1. rednega ali izrednega vzdrževanja;
2. pregledov ali remontov;
3. preizkusov ali kontrolnih meritev;
4. razširitev omrežja;
5. izrednih dogodkov na sistemu;
6. zaradi izvajanja ukrepov za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom iz prenosnega sistema v skladu s predpisi o oskrbi s plini.
(2) Distributer je dolžan o predvidenem odklopu pravočasno obvestiti odjemalca sistema v pisni obliki ali na drug primeren osebni način, v primeru večjega števila odjemalcev in če osebno obveščanje ni stroškovno učinkovito, pa v sredstvih javnega obveščanja in na spletni strani distributerja vsaj 48 ur pred odklopom.
(3) Distributer je dolžan o nepredvidenem odklopu v najkrajšem možnem času obvestiti prizadete odjemalce na spletni strani distributerja, v primeru večjih motenj v distribucijskem sistemu pa tudi v sredstvih javnega obveščanja. Če ima distributer podatek o upravniku stavbe, pa obvesti tudi njega.
(4) V primeru skupne kotlovnice distributer v primerih iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena obvesti upravnika, ki ga ima v svojih evidencah.
(5) Obvestilo na spletni strani distributerja mora vsebovati:
– opredelitev geografskega območja (ulica, naselje, mestna četrt), na katerem bo prekinjena distribucija;
– obdobje prekinitve distribucije.
(6) Predvidena dela je distributer dolžan opraviti v času, ki je nujno potreben, da se delo opravi, in izbrati čas, ki čim manj prizadene odjemalce.
(7) Predvidena redna vzdrževalna dela na distribucijskem sistemu se ne smejo izvajati v času, ko je mogoče, glede na letni čas oziroma nizke zunanje temperature, pričakovati večjo porabo plina.
(8) V primeru motenj ali okvar na distribucijskem sistemu, ki zahtevajo začasni odklop enega ali več odjemnih mest, distributer izvede izredna in nepredvidena dela za zagotovitev nemotenega in zanesljivega obratovanja distribucijskega sistema v najkrajšem možnem času.
37. člen
(odklop po predhodnem obvestilu)
(1) Distributer odklopi odjemalca sistema po predhodnem obvestilu iz razlogov, navedenih v ZOTDS, če le-ta v roku, določenem v obvestilu, ne izpolni svoje obveznosti s tem, da odstrani vzrok ali vzroke za odklop (npr. motenje dobave drugim odjemalcem, onemogočanje pravilnega registriranja obračunskih količin, neplačilo predanih količin plina). Rok za izpolnitev obveznosti v predhodnem obvestilu določi distributer v skladu z ZOTDS.
(2) Če odjemalec ne odpravi razlogov, distributer po preteku roka, določenega v obvestilu, odjemalca odklopi tako, da je onemogočen nadaljnji odjem plina na zadevnem odjemnem mestu.
(3) Distributer mora gospodinjskega odjemalca o predvidenem odklopu obvestiti vsaj 15 dni vnaprej, preostale odjemalce pa vsaj osem dni vnaprej.
(4) Distributer v primerih odklopa po predhodnem obvestilu odklopi odjemno mesto odjemalca tako, da zapre in začepi zaporno pipo pred plinomerom in demontira plinomer.
(5) Odjemalec, ki je bil odklopljen po predhodnem obvestilu, nosi vse stroške tega odklopa in ponovnega priklopa v skladu s cenikom ostalih storitev distributerja, ki je objavljen na spletni strani distributerja.
(odklop brez predhodnega obvestila)
(1) Distributer odklopi odjemalca brez predhodnega obvestila:
– če odjemalec z obratovanjem svojih energetskih objektov, naprav ali napeljav ogroža življenje ali zdravje ljudi ali ogroža premoženje ali
– če odjemalec nepooblaščeno odjema plin z uničenjem pečatov ali s poškodovanjem merilne naprave, s čimer ogroža življenje ali zdravje ljudi ali premoženje ali delovanje distribucijskega sistema.
(2) Odklop iz prejšnjega odstavka se izvede tako, da distributer zapre in začepi zaporno pipo pred plinomerom in demontira plinomer.
(3) Odjemalec, ki je bil odklopljen, nosi vse stroške tega odklopa in ponovnega priklopa v skladu s cenikom ostalih storitev distributerja.
(odklop na zahtevo odjemalca)
(1) Odjemalec, ki želi trajno prenehati z odjemom plina, lahko zahteva od distributerja, da ga po odpovedi oziroma odstopu od pogodbe o dobavi, odklopi. Distributer določi dan, ko se odjem prekine in se izvede odklop.
(2) Pravica odjemalca do odklopa po tem členu ne posega v obveznosti odjemalca iz pogodbe o priključitvi, ki se nanašajo na obveznost uporabe priključka do poteka ekonomske dobe priključka, če je stroške tega kril distributer.
(3) Če distributer v primeru iz prejšnjega odstavka ugotovi obstoj nesorazmernih stroškov zaradi prenehanja uporabe priključka pred potekom obdobja, ki je bilo upoštevano pri izračunu ekonomske upravičenosti investicije v povezavi s priključitvijo odjemnega mesta na distribucijski sistem, na novo izračuna višino nesorazmernih stroškov priključitve glede na dejanski obseg in obdobje uporabe priključka ter o tem pisno obvesti odjemalca.
(4) Distributer pisnemu obvestilu iz prejšnjega odstavka priloži nov izračun nesorazmernih stroškov, opis načina odklopa, predračun za plačilo nesorazmernih stroškov in stroškov izvedbe odklopa, v katerem navede rok za plačilo.
(5) Če odjemalec v plačilnem roku ne poravna stroškov iz prejšnjega odstavka, se šteje, da je odstopil od zahteve za odklop.
(6) Odklop odjemnega mesta na zahtevo odjemalca se izvede na sporazumno dogovorjen datum oziroma najkasneje v roku 30 delovnih dni, ko je odjemalec poravnal vse pogodbene obveznosti do distributerja in stroške odklopa. Rok za izvedbo odklopa se lahko podaljša, če je potreben poseg na distribucijskem sistemu in tega ni mogoče izvesti v obdobju ogrevalne sezone ali iz razlogov, na katere distributer nima vpliva, vendar največ za čas trajanja teh posebej utemeljenih razlogov.
(7) Distributer izvede odklop z zapiranjem glavne plinske zaporne pipe na koncu priključka in namestitvijo zaklepa pipe v zaprtem položaju, če ne obstaja utemeljeno tveganje za varnost in učinkovitost distribucijskega sistema ali za neupravičen odjem.
(8) Če distributer presodi, da priključek, ki je bil namenjen oskrbi odjemnega mesta, za katerega je bila podana zahteva za odklop, predstavlja tveganje za varnost in učinkovitost distribucijskega sistema, lahko odklop izvede s fizično prekinitvijo priključka na lokaciji priključnega mesta na distribucijskem sistemu.
(9) Izvedba odklopa se potrdi z zapisnikom, ki ga sestavi pooblaščena oseba distributerja. Zapisnik mora med drugim vsebovati podatke o števčnem stanju merilnih naprav in datum odklopa. Vsebino zapisnika s svojim podpisom potrdita pooblaščena oseba distributerja in odjemalec.
(10) Odjemalec mora za ponovno priključitev pridobiti novo soglasje za priključitev in skleniti novo pogodbo o dobavi.
(11) Distributer lahko zavrne ponovno priključitev ali izdajo soglasja za priključitev na tem merilnem mestu, dokler mu odjemalec ne poravna vseh obveznosti iz pogodbe o dobavi iz obdobja pred odklopom.
(12) Odjemalec, ki je zahteval odklop, nosi stroške odklopa in ponovnega priklopa, v skladu s cenikom ostalih storitev.
(13) Če se odklop izvede s fizično prekinitvijo priključka na lokaciji priključnega mesta na distribucijskem sistemu, distributer odjemalcu obračuna strošek izvedbe odklopa odjemnega mesta na podlagi dejanskih stroškov, ki jih ima distributer z odklopom tega odjemnega mesta, za kar na podlagi ogleda dejanskega stanja pripravi pisno ponudbo s predračunom, ki jo pošlje odjemalcu.
(14) Če se odjemalec ne strinja z višino stroškov fizične prekinitve priključka na lokaciji priključnega mesta, ki jih je distributer v pisni ponudbi iz prejšnjega odstavka poslal odjemalcu, ima pravico, da izbere drugega ustrezno strokovno usposobljenega izvajalca, ki bo izvedel ta dela pod pogoji in nadzorom distributerja.
(15) Strošek nadzora iz prejšnjega odstavka krije odjemalec, ki je zahteval odklop.
(odklop v primeru neupravičenega odjema)
(1) Če odjemalec po izvedenem odklopu še vedno odjema plin, se ta odjem šteje kot neupravičen odjem.
(2) Če kljub odklopu odjemnega mesta pride do neupravičenega odjema preko priključka, namenjenega oskrbi tega odjemnega mesta, lahko distributer izvede odklop na priključnem mestu na distribucijskem sistemu. Nastali stroški bremenijo odjemalca oziroma lastnika odjemnega mesta.
9. Ponovna priključitev in povrnitev škode
(ponovna priključitev na zahtevo odjemalca)
(1) Distributer je dolžan odjemalca, ki je bil odklopljen po predhodnem ali brez predhodnega obvestila, na njegove stroške ponovno priključiti na distribucijski sistem, ko ugotovi, da je odjemalec odpravil razloge za odklop in izpolnil pogoje iz tega akta.
(2) Distributer, ki je odjemalca neutemeljeno odklopil, mora v 24 urah od ugotovitve neutemeljenega odklopa na svoje stroške znova priključiti objekte, naprave ali napeljave odjemalca na svoj distribucijski sistem.
(3) Distributer izvede ponovni priklop odjemalca iz prvega odstavka tega člena na podlagi zahteve za ponoven priklop, prejete od odjemalca sistema, ki je lastnik odjemnega mesta. Priklop izvede v 48 urah po prejetju zahteve za ponovni priklop, če so s strani odjemalca izpolnjeni vsi pogoji za ponovni priklop, opredeljeni v tem aktu.
(1) Odjemalec ima pravico do povrnitve škode zaradi neutemeljenega odklopa po splošnih pravilih civilnega in obligacijskega prava. Pravico do povrnitve škode uveljavlja s pisno zahtevo, ki jo mora posredovati distributerju v desetih dneh po neutemeljenem odklopu.
(2) Distributer mora po prejetju zahtevka v desetih dneh odjemalcu posredovati odgovor. Pri obravnavi zahteve distributer ugotavlja:
– ali je bilo glede na letni čas in temperaturne razmere ter vrsto stavbe ogroženo življenje in zdravje odjemalca in
– ali je odjemalec utrpel dodatne stroške, da si je v času odklopa zagotovil nadomestni vir oskrbe z energijo.
V. SPLOŠNI POGOJI ZA DOBAVO IN ODJEM
1. Pogodba o dobavi
(sklenitev pogodbe o dobavi)
(1) Dostop do distribucijskega sistema in dobava plina se uredi s pisno pogodbo o dobavi, ki jo pred začetkom uporabe distribucijskega sistema skleneta distributer in odjemalec, ki je lastnik priključenega objekta ali dela objekta oziroma ima pooblastilo imetnika soglasja za priključitev. Distributer in odjemalec pogodbo o dobavi skleneta po tem, ko so izpolnjeni pogoji iz soglasja za priključitev in pogodbe o priključitvi ter je sklenjena pogodba o priključitvi, razen kadar je vsebina pogodbe o priključitvi sestavni del pogodbe o dobavi.
(2) Če pooblaščena oseba ureja dostop do distribucijskega sistema v imenu in za račun lastnika odjemnega mesta, mora predložiti njegovo pooblastilo. Pogodbo o dobavi lahko z distributerjem sklene tudi druga oseba, ki ni imetnik soglasja za priključitev, če ta oseba pridobi soglasje/dovoljenje imetnika soglasja za priključitev, da preko njegovega priključka odjema plin.
(3) Pogodba o dobavi se sklepa v pisni obliki ali elektronski obliki v skladu s predpisi o elektronskem poslovanju.
(4) Za potrebe sklenitve pogodbe o dobavi mora lastnik odjemnega mesta, ki je imetnik soglasja za priključitev, pooblaščena oseba lastnika, ali tretja oseba, ki ima dovoljenje imetnika soglasja za priključitev, predložiti distributerju podatke, ki so potrebni za sklenitev pogodbe o dobavi.
(5) Pogodba o dobavi se praviloma sklepa za nedoločen čas.
(6) Pogodba o dobavi vsebuje:
1. podatke o distributerju, lastniku in morebitnih solastnikih, če gre za odjemno mesto v solastnini in podatke o osebi, ki razpolaga z dovoljenjem imetnika soglasja za priključitev iz drugega odstavka tega člena:
– za fizične osebe: ime in priimek, naslov, kraj in davčno številko;
– za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, davčno številko ali ID za DDV, matično številko družbe, navedba zastopnika družbe;
2. podatke o odjemnem mestu:
– naslov odjemnega mesta (ulica, hišna številka, kraj, identifikacijska številka stavbe ali dela stavbe iz zemljiške knjige, razen če ta ni urejena);
– številka merilnega mesta (enoumna oznaka odjemnega mesta);
– razvrstitev odjemnega mesta odjemalca v tarifno skupino oziroma podskupino tarifnega sistema ob sklenitvi pogodbe;
3. podatke o plinskih trošilih in namenu uporabe plina;
4. podatke o obračunu in načinu plačila;
5. predvideno letno porabo plina v m³ in pogodbeno zmogljivost priključka v m³/h;
6. vrste storitev, ponujeno raven kakovosti storitev;
7. tip in velikost merilne naprave, ki izhaja iz zapisnika o merilnem mestu;
8. pogodbeno kakovost in zagotovljeno spodnjo kurilno vrednost plina v enoti kWh/m³;
9. pravice in obveznosti pogodbenih strank v zvezi z neizpolnjevanjem pogodbe o dobavi;
10. ceno plina in dan podpisa pogodbe;
11. načine pridobivanja podatkov o vseh veljavnih tarifah in cenah storitev;
12. trajanje pogodbe, pogoje za podaljšanje in prenehanje oziroma odpoved pogodbe;
13. dogovore o nadomestilu in povračilu v primeru, če ni dosežena raven kakovosti storitev iz pogodbe o dobavi, vključno z nenatančnim in zapoznelim obračunavanjem;
14. informacije o pravicah odjemalcev.
(7) Pogodba je sklenjena, ko distributer in odjemalec podpišeta pogodbo o dobavi, razen če je s pogodbo o dobavi, ki se sklepa v elektronski obliki, dogovorjeno drugače.
(8) Splošni pogodbeni pogoji so sestavni del pogodbe o dobavi in so znani v naprej. Odjemalec mora biti z njimi seznanjen pred sklenitvijo pogodbe o dobavi.
(9) Vsako spremembo splošnih pogodbenih pogojev distributer odjemalcem sporoči najmanj en mesec pred njihovo uveljavitvijo na računu s sklicem na spletno stran, kjer se spremenjeni pogoji nahajajo.
(razvrščanje odjemnih mest)
(1) Distributer v pogodbi o dobavi razvrsti odjemno mesto končnega odjemalca glede na vrsto odjema v posamezno tarifno skupino v skladu s tarifnim sistemom.
(2) Razvrstitev odjemnega mesta v ustrezno tarifno skupino se lahko na podlagi upravičenih razlogov in obrazložene pisne zahteve odjemalca spremeni. Kot upravičen razlog se šteje sprememba namena porabe plina.
(spremembe pogodbe o dobavi in odjemalca)
(1) V primeru univerzalnega pravnega nasledstva vstopi univerzalni pravni naslednik v pravice in obveznosti iz soglasja za priključitev dosedanjega lastnika, univerzalni pravni naslednik lastnika in distributer pa skleneta aneks k veljavnim pogodbam. Univerzalni pravni naslednik lastnika je dolžan najkasneje v 30 dneh po nastanku spremembe obvestiti distributerja o nastali spremembi.
(2) Če pride po sklenitvi pogodbe o dobavi do:
– pravnega prometa z objekti in napravami, za katere je namenjen priključek, na katerega se nanaša soglasje, ali
– spremembe lastnika odjemnega mesta na drugi pravni podlagi,
distributer na zahtevo novega lastnika odjemnega mesta prenese pogodbo o dobavi na to novo osebo.
(3) Zahtevo za prenos pogodbe o dobavi mora novi lastnik vložiti najkasneje v 30 dneh po nastopu okoliščine (primeroma sklenitev pogodbe), iz katere izhaja razlog za prenos soglasja iz prejšnjega odstavka. Zahtevi mora predložiti:
1. podatke o dosedanjem lastniku:
– za fizične osebe: ime in priimek, naslov, davčno številko;
– za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, davčno številko ali ID za DDV, matično številko družbe, navedba zakonitega zastopnika družbe;
2. podatke o novem lastniku:
– za fizične osebe: ime in priimek, naslov odjemalca, davčno številko;
– za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, davčno številko ali ID za DDV, matično številko družbe, navedba zakonitega zastopnika družbe;
3. podatke o odjemnem mestu: številka merilnega mesta in naslov odjemnega mesta;
4. listinska dokazila o prenosu lastninske pravice;
5. podpisano izjavo novega odjemalca, da vstopa v že sklenjeno pogodbeno razmerje, če gre za skupno odjemno mesto;
6. števčno stanje merilne naprave na dan prenosa lastninske pravice.
(4) Prenos se izvede tako, da se z novim lastnikom sklene nova pogodba o dobavi, če tudi novi lastnik izpolnjuje pogoje, ki so veljali za imetnika soglasja za priključitev.
(ureditev pogodbenih razmerij z odjemalcem, ki ni lastnik nepremičnine oziroma imetnik soglasja za priključitev)
(1) Imetnik soglasja za priključitev oziroma lastnik nepremičnine lahko distributerju pisno predlaga, da se pogodbeno razmerje uredi z odjemalcem, ki odjema plin (npr. najemnik, odjemalec) in ki ni imetnik soglasja za priključitev oziroma lastnik nepremičnine.
(2) Pisni predlog odjemalca mora vsebovati:
1. podatke o dosedanjem odjemalcu:
– za fizične osebe: ime in priimek, naslov odjemalca, davčno številko;
– za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, davčno številko ali ID za DDV, matično številko družbe, navedbo zakonitega zastopnika družbe;
2. podatke o odjemalcu, ki ni lastnik nepremičnine:
– za fizične osebe: ime in priimek, naslov odjemalca, davčno številko;
– za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, davčno številko ali ID za DDV, matično številko družbe, navedbo zakonitega zastopnika družbe;
3. podatke o odjemnem mestu: številka in naslov odjemnega mesta;
4. soglasje imetnika soglasja za priključitev oziroma lastnika nepremičnine, da dovoljuje tej osebi, da preko njegovega priključka odjema plin.
(3) Imetnik soglasja za priključitev oziroma lastnik nepremičnine lahko prekliče soglasje tako, da o tem obvesti distributerja in osebo, kateri je podal soglasje, pri čemer preklic prične veljati s prvim naslednjim obračunskim obdobjem, ko je distributer prejel podpisan preklic soglasja.
Skupno odjemno mesto je merilno mesto v večstanovanjski, poslovni ali stanovanjsko-poslovni stavbi, na katerem se meri poraba plina za več pravnih in/ali fizičnih oseb skupaj. V tem primeru izvršujejo obveznosti in pravice, ki jih imajo po teh pogojih odjemalci, vse te osebe skupaj in se jih obravnava kot enega odjemalca.
(pogodba o dobavi na skupnem odjemnem mestu)
(1) Pogodbo o dobavi za skupno odjemno mesto sklene v imenu in za račun odjemalcev, ki se oskrbujejo s plinom iz skupnega odjemnega mesta, upravnik stanovanjske in/ali poslovne stavbe oziroma drug pooblaščenec lastnikov posameznih delov stavb v skladu s pooblastili, ki jih ima pri zastopanju lastnikov posameznih delov.
(2) Če večstanovanjska, poslovna ali stanovanjsko-poslovna stavba s skupnim odjemnim mestom nima upravnika ali pooblaščenca lastnikov posameznih delov stavb, sklepa distributer pogodbo o dobavi z vsakim odjemalcem posebej, razen, če se distributer in odjemalci ne dogovorijo drugače.
(merjenje dobave na skupnem odjemnem mestu)
(1) Merjenje odjema plina vsakemu posameznemu delu stavbe ni obveznost niti strošek distributerja.
(2) Odjemalec na skupnem odjemnem mestu je sam ali po svojem pooblaščencu dolžan distributerju posredovati v roku, ki ga določi distributer, razdelilnik skupnih stroškov dobavljenega plina.
(3) Razdelilniki stroškov morajo biti izdelani v skladu z veljavnim pravilnikom, ki ureja način delitve in obračuna stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavb z več posameznimi deli (v nadaljnjem besedilu: pravilnik) in posredovan v skladu z navodili distributerja.
(4) Razdelilnik stroškov se lahko spremeni v skladu s pravilnikom in se upošteva s prvim naslednjim obračunskim obdobjem, ko distributer prejme razdelilnik stroškov.
(5) Distributer ni izvajalec obračuna in izvajalec delitve stroškov dobavljenega plina po pravilniku, razen če je s pogodbo o dobavi izrecno drugače določeno.
(6) Distributer ni odgovoren za pravilnost razdelilnika.
(7) Če distributer razdelilnika ne prejme v postavljenem roku ali upravičeno sumi, da so podatki iz razdelilnika napačni in je s pogodbo o dobavi določeno, da je distributer izvajalec obračuna stroškov, delež stroškov, ki se nanaša na posamezni del stavbe oziroma na posameznega odjemalca na skupnem odjemnem mestu določi tako, da je le-ta enak deležu površine posameznega dela stanovanja.
50. člen
(sprememba odjemalca na skupnem odjemnem mestu)
Ob spremembi odjemalca na skupnem merilnem mestu plača dotedanji odjemalec račun do konca obračunskega obdobja, v katerem se je zgodila sprememba.
(odpoved pogodbe o dobavi)
(1) Pogodbo o dobavi, sklenjeno za nedoločen čas, lahko odjemalec ali distributer odpovesta z eno mesečnim odpovednim rokom, šteto od prejema pisnega obvestila o odstopu, razen če ni v pogodbi o dobavi z negospodinjskim odjemalcem določeno drugače.
(2) Odpoved učinkuje in pogodba o dobavi preneha z dnem izvedbe odklopa odjemnega mesta in odčitka števčnega stanja merilne naprave. Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno.
(3) Če je v pogodbi o dobavi z negospodinjskimi odjemalci določen drugačen odpovedni rok, ali če se je v pogodbi o dobavi odjemalec ali lastnik odjemnega mesta, zavezal za časovno določen odjem do določenega dne, se za določanje odpovednega roka uporabljajo določbe pogodbe o dobavi, ne glede na določbe prvega odstavka tega člena, ki se v tem primeru ne uporablja, v celoti pa se uporabljajo določbe prejšnjega odstavka.
(4) Odpoved pogodbe o dobavi ni možna, če odpoved pogodbe zahteva le eden od solastnikov oziroma če za odločitev o odpovedi ni dosežena večina, ki jo za veljavnost tega pravnega posla zahtevajo predpisi s področja energetike in s predpisi, ki urejajo stanovanjska razmerja oziroma ki urejajo upravljanje večstanovanjskih stavb.
(5) Če odjemalec zaradi sprememb tega akta ali spremembe splošnih pogodbenih pogojev ne želi več odjemati plina, lahko odstopi od pogodbe o dobavi z odpovednim rokom 30 dni.
2. Merjenje pretoka in količin, ter napake pri merjenju
(merska enota za določanje količin)
(1) Odjem plina se meri v m³.
(2) Če je na odjemnem mestu vgrajen plinomer s prigrajenim korektorjem volumna, se odjem meri in prikazuje pri normnih pogojih (pn=1,01325 bar in 0 °C).
Merilne naprave za ugotavljanje količin odjema plina, ki morajo biti ustrezno certificirane in overjene, so plinomeri, ki merijo in prikazujejo volumen odjema pri obratovalnih (delovnih) pogojih, s prigrajenim korektorjem volumna ali brez.
54. člen
(določitev in vgradnja merilne naprave)
(1) Vsa dela v zvezi z nameščanjem, premeščanjem in vzdrževanjem merilnih naprav izvaja distributer ali po njegovem pooblastilu za to usposobljen izvajalec.
(2) Tip in velikost merilne naprave ter mesto vgradnje se določi v skladu s pretočno tlačnimi karakteristikami odjema v načrtu strojnih inštalacij, ki mora biti v skladu s tehničnimi zahtevami distributerja. Če načrt strojnih inštalacij ni izdelan, določi tip in velikost merilne naprave distributer. Vse merilne naprave morajo biti overjene in označene z veljavno overitveno oznako, njihova vgradnja pa izvedena v skladu s predpisi. Po vgradnji merilne naprave in izvedbi zaplinjanja notranje plinske instalacije izvajalec iz prejšnjega odstavka na priključke merilne naprave namesti plombe ali zaščitne zaklepe. Plombirane elemente se namesti tako, da je demontaža merilne naprave brez uničenja oziroma vidnega poškodovanja plombirnega elementa onemogočena.
(3) Če je pri odjemalcu zaradi sprememb pretočno tlačnih razmer, namestitve ali odstranitve plinskih naprav treba zamenjati merilno napravo z novo drugih dimenzij in karakteristik, nosi stroške nabave in vgradnje nove merilne naprave odjemalec.
(uporaba merilnih naprav)
(1) Če je delovni tlak (nadtlak plina na merilnem mestu) manjši ali enak 30 mbar, se pretečene količine plina merijo s plinomeri brez prigrajenega korektorja volumna.
(2) Če je delovni tlak manjši ali enak 30 mbar in če delovna temperatura znatno odstopa od 15 °C, to velja za plinomere, vgrajene izven objekta ali v prostorih s povišano temperaturo, se na podlagi zahteve distributerja ali odjemalca uporabijo plinomeri s temperaturno korekcijo ali plinomeri s prigrajenim korektorjem volumna.
(3) Pri delovnih tlakih višjih od 30 mbar se v primeru, da plinomeru ni prigrajen korektor volumna, v obdobju do prigraditve, izračuna pretečene količine plina s pomočjo korekcijskega faktorja za pretvorbo količin.
(pregledi merilnih naprav)
(1) Redne in izredne preglede in menjave merilnih naprav izvaja distributer ali po njegovem pooblastilu za to usposobljen izvajalec. Distributer je odgovoren, da vodi evidenco oziroma redno nadzira, ali je vgrajena merilna oprema overjena v skladu z veljavno zakonodajo. Odjemalec je dolžan distributerju zagotoviti dostop do merilne naprave.
(2) Distributer in odjemalec imata poleg rednih pregledov pravico do izrednega pregleda merilne naprave.
(3) Distributer hrani zamenjano merilno napravo še 30 dni po zamenjavi. V tem času ima lastnik odjemnega mesta možnost kontrole stanja merilne naprave oziroma pisno zahtevati izredni pregled merilne naprave, po tem času pa se merilna naprava uniči, oziroma če je predvidena nadaljnja uporaba po pregledu pristojnega organa namesti na novo odjemno mesto.
(4) Če se pri izrednem pregledu izkaže, da je točnost merilne naprave izven dopustnih meja, plača stroške takega pregleda distributer, v nasprotnem primeru pa tisti, ki je pregled zahteval.
(nedelovanje ali okvara merilne naprave)
(1) Če se ugotovi, da so zaradi nedelovanja ali okvare merilne naprave (v nadaljnjem besedilu: okvara) količine odjema plina nepravilno merjene oziroma registrirane, se na podlagi podatkov o porabi v preteklem obdobju in z upoštevanjem obremenitvenega profila odjemnega mesta količine plina določijo za obdobje od nastanka okvare do dneva njene odprave. Če dneva okvare ni možno določiti, se količine odjema določijo za preteklo obdobje, in sicer največ do 12 mesecev od dneva odprave napake oziroma do dneva, ko so bile merilne naprave zadnjič odčitane, če je to krajše obdobje in odjemalec vrednosti tega odčitka ni oporekal.
(2) Distributer upošteva okoliščine, v katerih je odjemalec odjemal plin v času, ko je merilna naprava nepravilno merila oziroma registrirala količine odjema plina.
(3) Če podatki o pretekli porabi letnih količin plina niso razpoložljivi zaradi nove priključitve, krajše od obdobja 12 mesecev, se izračun izvede na podlagi prvega odstavka tega člena z upoštevanjem podatkov primerljivega odjemnega mesta.
(obveznost odprave vzroka za napačno merjenje)
Če se ugotovi, da je meritev porabljenega plina zaradi okvare merilnih naprav napačna, je distributer dolžan vzrok napačnega merjenja odpraviti v najkrajšem možnem času, vendar najkasneje v roku 30 dni, odjemalec pa mu je dolžan to omogočiti.
VI. OBRAČUN, NAČIN PLAČILA, POSTOPEK OPOMINJANJA IN REŠEVANJE REKLAMACIJ
1. Določitev dobavljenih količin
Za zagotavljanje merilnih podatkov za obračun prevzetih in dobavljenih količin plina je zadolžen distributer, odjemalec pa mora distributerju zagotoviti neoviran dostop do merilnega mesta.
(redno obračunsko obdobje, odčitki, poračunsko obdobje in izredni obračun)
(1) Redno obračunsko obdobje je mesečno za vse tipe odjemalcev, razen če je s pogodbo o dobavi opredeljeno drugače.
(2) Za obračun dobavljenih količin plina distributer uporabi odčitek merilne naprave, ki ga distributerju posreduje odjemalec, ali podatke odčitka merilne naprave, ki ga distributer pridobi sam.
(3) Odjemalec je dolžan distributerju najkasneje zadnje tri dni v mesecu sporočiti odčitek merilne naprave na merilnem mestu na brezplačno telefonsko številko ali elektronski naslov, ki sta navedena na spletni strani distributerja oziroma na drug način, ki je dogovorjen v pogodbi o dobavi. Če odjemalec distributerju ne posreduje odčitka v predpisanem roku, ima distributer pravico, da sam pridobi odčitek oziroma mu lahko obračuna porabo, ki temelji na porabi primerljivih obdobij oziroma primerljive stavbe.
(4) Distributer najmanj enkrat letno izvede poračun dejanske porabe plina na podlagi poračunskega odčitka. Če poračun pokaže, da so bili računi v tem poračunskem obdobju izstavljeni na podlagi ocenjene porabe previsoki, distributer presežek upošteva pri naslednjih računih naslednjega poračunskega obdobja, ali pa ga na izrecno zahtevo odjemalca vrne na njegov transakcijski račun.
(5) Distributer je dolžan na zahtevo odjemalca izdelati dejanski poračun tudi med letom, pri čemer je odjemalec dolžan storitev dodatnega poračuna plačati v skladu s cenikom ostalih storitev, ki je objavljen na spletni strani www.petrol.si. (izredni obračun).
(1) Distributer obračunava distribucijo plina in druge obveznosti, v skladu s predpisi, ki urejajo področje oskrbe z drugimi energetskimi plini, pogodbo o dobavi in tem aktom za vsako odjemno mesto posebej. Na skupnih odjemnih mestih vsak etažni lastnik prejme svoj račun v skladu z razdelilnikom stroškov, če pogoje za to zagotovijo odjemalci skupnega odjemnega mesta.
(2) Perioda izstavljanja računov je mesečna.
(3) Pri obračunu storitev distribucije plina na odjemno mesto se uporabi obračunska količina odjema in enotna tarifa, v kateri je zajet strošek distribucije in strošek dobave plina.
(4) Stroški dobavljenega plina se obračunavajo glede na:
– razvrstitev odjemalca v ustrezno tarifno skupino in tarifno podskupino;
– dobavljeno količino plina;
– ceno dobavljenega plina;
– velikostni razred predvidene letne porabe plina [v m3].
(5) Mesečni obračun stroškov dobavljenega plina se izvede na podlagi dejanskih odčitkov merilne naprave oziroma na podlagi ocenjene porabe, če distributer ne razpolaga z odčitkom merilne naprave. Izvede se po naslednji enačbi:
ZDP = QDP∙ CDP,TPS∙ ROM,PLP,
kjer oznake pomenijo:
ZDP | znesek za dobavljen plin v EUR; |
QDP | dobavljena količina plina v m3; |
CDP,TPS | cena dobavljenega plina v EUR/m3; |
ROM,PLP | faktor letne porabe, katerega največja vrednost znaša: |
Razvrstitev odjemalcev | Faktor letne porabe (ROM,PLP; največja vrednost) |
Tarifna skupina in podskupina | Razred letne porabe 0 – 7 000 m3 | Razred letne porabe 7 001 – 17 000 m3 | Razred letne porabe 17 001 – 22 000 m3 | Razred letne porabe Nad 22 000 m3 |
Gosp. odjem – propan | 1 | 0,8 | 0,75 | 0,7 |
Gosp. odjem – propan-butan | 1 | 0,8 | 0,75 | 0,7 |
Posl. in ost. odjem – propan- | 1 | 0,8 | 0,75 | 0,7 |
Posl. in ost. odjem – propan-butan | 1 | 0,8 | 0,75 | 0,7 |
Industrijski odjem – propan- | 1 | 0,8 | 0,75 | 0,7 |
Industrijski odjem – propan-butan | 1 | 0,8 | 0,75 | 0,7 |
(6) Ostale storitve, ki jih distributer zaračunava, vendar v storitvi distribucije plina niso zajete, obračuna distributer po ceniku, ki ga objavi na spletni strani in sedežu družbe ali pa so navedene v posebni pogodbi o izvajanju storitev.
(1) Za neupravičen odjem plina se šteje:
1. odjem plina brez sklenjene pogodbe o dobavi;
2. odjem, ki ni merjen z merilno napravo za ugotavljanje količin plina;
3. odjem, merjen z merilno napravo, ki ni overjena, ker je njena overitev potekla, zamenjava merilne naprave pa ni bila mogoča, ker odjemalec tudi po treh pozivih, posredovanih s strani distributerja, ni omogočil dostopa do svojega merilnega mesta;
4. odjem, izveden z nedovoljenim posegom v distribucijski sistem (distribucijski plinovod ali nedovoljeni priključki);
5. odjem, merjen z merilno napravo, pri kateri je odjemalec nepooblaščeno odstranil oziroma poškodoval pečat merilne naprave oziroma njene sestavne dele, zaščitni zaklep na merilni napravi ali plombo na zaporni pipi;
6. odjem, merjen z merilno napravo, ki jo je odjemalec namerno poškodoval;
7. odjem v obdobju odklopa;
8. odjem v primerih, ko odjemalec tudi po treh pozivih, posredovanih s strani distributerja, ni omogočil dostopa do svojega merilnega mesta za potrebe izvedbe odčitka oziroma na poziv distributerja ni v predpisanem roku posredoval odčitka.
(2) Za vse obveznosti, ki nastanejo zaradi neupravičenega odjema, je odgovoren lastnik odjemnega mesta.
(3) Neupravičen odjem se zaračuna po ceniku, ki velja na dan obračuna, pri čemer se cena plina poveča za 50 odstotkov.
(4) Vsak neupravičen odjem plina, odstranitev ali poškodbo glavne zaporne pipe, merilne naprave, zapornih elementov plinskih naprav in ostalih delov plinske napeljave ter nameščenih uradnih žigov (zalivk) lahko distributer prijavi organom pregona in/ali energetskemu inšpektorju.
2. Način plačil, postopek opominjanja in reklamacije
(1) Distributer odjemalcu sistema zaračunava količine odjema plina in druge opravljene storitve v skladu s pogodbo o dobavi.
(2) Distributer izda račun v zvezi z obračunskim obdobjem porabe plina najkasneje v osmih dneh po zaključku obračunskega obdobja, na katerega se nanaša račun.
(3) Distributer pri obračunavanju dobavljenega plina odjemalcu na računu poleg cene in morebitnih dodatkov k ceni plina prikaže tudi vse informacije iz četrtega in petega odstavka 25. člena ZOTDS.
(4) Storitve, ki jih izvaja distributer in niso zajete v tarifnem ceniku, distributer obračuna po ceniku ostalih storitev distributerja, ki je objavljen na spletni strani distributerja.
(1) Rok plačila vseh finančnih obveznosti za odjemalce, ki so fizične osebe, je 25. dan v mesecu za pretekli mesec.
(2) Rok plačila vseh finančnih obveznosti za odjemalce, ki so pravne osebe, je določen v pogodbi o dobavi, ki jo skleneta distributer in odjemalec.
(3) Če znaša poračunsko obdobje eno leto, distributer na koncu poračunskega obdobja opravi poračun distribuiranih količin plina na podlagi izvedenega odčitka in izstavi račun z upoštevanjem veljavnih cen v obračunskem mesecu, v katerem je bil poračun izveden. Distributer izvede poračunski odčitek in poračun predanih količin plina najkasneje 45 dni po preteku poračunskega obdobja.
(1) Če odjemalec ne poravna pravočasno svojih obveznosti, mu lahko distributer zaračunava zakonske zamudne obresti, stroške opominjanja in stroške izterjave v skladu z veljavno zakonodajo.
(2) Če odjemalec posameznega računa ne poravna v navedenem plačilnem roku, ga distributer z opominom pozove k plačilu zapadlih obveznosti v naknadnem roku, ki za gospodinjske odjemalce ne sme biti krajši od 15 dni, za poslovne odjemalce pa ne sme biti krajši od osem dni. Prvi opomin se odjemalcu ne zaračuna. Če v naknadnem roku obveznosti niso poravnane, lahko distributer s ponovnim opominom odjemalca obvesti tudi o nameravanem odklopu. Strošek drugega opomina je določen s cenikom ostalih storitev distributerja.
(3) Če odjemalec tudi v dodatno določenem roku ne poravna zapadlih obveznosti, lahko distributer prične postopek odklopa v skladu s 37. členom tega akta.
(1) Reklamacijo zoper račun, ki ga je izdal distributer, lahko odjemalec vloži pisno ali po elektronski pošti oziroma poda ustno na zapisnik na sedežu distributerja, do zapadlosti računa.
(2) Odjemalec lahko pri distributerju reklamira:
– količino in kakovost dobavljenega plina na odjemnem mestu;
– nepravilno delovanje merilne postaje (plinomera);
– zastoje ter okvare vezane na dobavo plina;
– obračun dobavljenega plina;
– druge storitve.
(3) Na skupnih odjemnih mestih lahko reklamacijo poda le pooblaščenec odjemalcev v imenu lastnikov nepremičnin.
(4) Distributer je dolžan odjemalcu pisno odgovoriti najkasneje v roku osmih delovnih dni od prejema reklamacije.
(5) Reklamacija ne zadrži plačila nespornega dela računa.
(6) Podrobnejše informacije o podaji reklamacije distributer objavi na svoji spletni strani v kontaktni točki.
(način reševanja reklamacij)
(1) Distributer mora odjemalca pisno obvestiti o svojem stališču do prejete reklamacije in njegovih že sprejetih ukrepih in predlogih za ustrezno rešitev reklamacije.
(2) Distributer je dolžan rešiti reklamacijo v roku 30 koledarskih dni, razen, ko je odprava napake povezana s tehničnimi ali drugimi objektivnimi omejitvami, ki jih ni možno rešiti v tem roku.
(3) Če se reklamacija nanaša na izvajanje delitev skupnega stroška predanih količin plina na posameznega odjemalca na skupnem odjemnem mestu, ima distributer pravico odjemalca za rešitev reklamacije napotiti na izvajalca delitve stroškov oziroma izvajalca obračuna stroškov.
(4) Upravičene reklamacije upošteva distributer pri obračunu predanih količin plina sorazmerno s časom njihovega trajanja in upoštevaje okoliščine v času motenj pri dobavi plina.
(5) Distributer je dolžan odjemalcu, če je reklamacija odjemalca upravičena, preveč plačan znesek vrniti v roku osmih dni od dneva ugotovitve upravičenosti reklamacije.
(6) Podrobnejše informacije o reševanju reklamacije in možnost izvensodnega reševanja sporov distributer objavi na svoji spletni strani v kontaktni točki.
3. Obveščanje odjemalcev
(dostop do podatkov o porabi)
(1) Distributer zagotavlja odjemalcem podatke o njihovi porabi plina ter o značilnostih te porabe, ki vključujejo podatek o dejanski letni porabi, odjem plina po mesecih na podlagi obremenitvenega profila ali dejanskih odčitkov, če so bili izvedeni odčitki mesečno oziroma za obdobja krajša od enega leta.
(2) Distributer najmanj enkrat letno odjemalcem poda informacije o:
1. veljavni ceni;
2. porabljeni energiji;
3. primerjavi porabe energije odjemalca s porabo energije v istem obdobju prejšnjega leta;
4. primerjavo s povprečnim normaliziranim ali referenčnim porabnikom energije iz iste porabniške kategorije, kadar je to mogoče.
(3) Distributer posreduje na pisno zahtevo odjemalca oziroma pooblaščenca odjemalcu oziroma pooblaščencu tudi podatke o porabi plina na odjemnem mestu odjemalca:
1. letno porabo v zadnjih dveh letih;
2. porabo v zadnjih dveh obračunskih obdobjih in
3. mesečno porabo zadnjih 12 mesecev.
(4) Distributer pri posredovanih podatkih navede način določitve podatkov o porabi (dejanski odčitki ali uporaba obremenitvenega profila).
(5) Distributer podatke pripravi na podlagi že pridobljenih ali izračunanih podatkov o porabi odjemalca.
(6) Distributer posreduje zahtevane podatke iz drugega odstavka tega člena odjemalcu ali pooblaščencu v roku osmih delovnih dni.
(7) Distributer podatke iz drugega in tretjega odstavka tega člena zagotavlja brezplačno.
(1) Distributer odjemalcem zagotavlja informacije o:
1. načinih reševanja sporov;
2. veljavni ceni plina;
3. cenah v obdobju preteklih dveh let;
4. splošno veljavnih pogojih v zvezi z dostopom do teh storitev in v zvezi z njihovo uporabo;
5. načinu pridobitve podatkov o njihovi porabi;
6. pravicah do oskrbe s plinom določene kakovosti v skladu predpisi in splošnimi akti;
7. porabi;
8. mesečni spodnji kurilni vrednosti dobavljenega plina [kWh/m3];
9. mesečni primerjavi porabe z mesečno porabo v istem obdobju prejšnjega leta;
10. informacije o varni uporabi plina, ki so odjemalcu dostopne na spletnih straneh distributerja in na sedežu podjetja.
(2) Kontaktna točka za odjemalce je dostopna na spletni strani distributerja www.petrol.si in na brezplačni telefonski številki 080 22 66, prav tako pa lahko odjemalci informacije dobijo tudi na sedežu podjetja.
(3) Podatke o pravnih in fizičnih osebah, ki nudijo informacije o učinkoviti rabi energije, vključno z naslovi spletnih strani, na katerih je mogoče dobiti informacije o razpoložljivih ukrepih za izboljšanje energetske učinkovitosti, lahko odjemalci pridobijo v kontaktni točki distributerja.
(4) Obveščanje odjemalca iz prvega odstavka tega člena poteka v elektronski obliki ali pisni obliki v skladu z odločitvijo odjemalca, ki jo ta navede v pogodbi o dobavi ali svojo odločitev kasneje na nedvoumen način sporoči distributerju.
(obveščanje odjemalcev v primeru omejitve ali prekinitve distribucije)
Distributer obvesti odjemalce o omejitvi ali prekinitvi distribucije v skladu z določbami 36. člena tega akta, ki ureja začasni odklop.
4. Kakovost plina
(1) Distributer odjemalcu dobavlja plin, katerega sestava in lastnosti so v skladu z veljavnimi mednarodnimi standardi – ISO 9162 in pogodbo o dobavi.
(2) Distributer neodvisnemu kontrolnemu organu naroči odvzem vzorca kemične sestave plina v skladišču distributerja v obdobju zadnjih petih dni v mesecu. Kontrolni organ naroči analizo odvzetega vzorca, ki ga izvede akreditiran laboratorij. Spodnja kurilna vrednost plina se določi na podlagi kemične sestave plina v skladu z določbami standarda SIST EN ISO 6976:2017.
(3) Distributer ob vsaki dobavi plina v rezervoarje posameznega distribucijskega sistema izračuna novo povprečno spodnjo kurilno vrednost plina, pri čemer sorazmerno upošteva povprečno kurilno vrednost plina v rezervoarju pred polnitvijo in povprečno kurilno vrednost dobavljenega plina. Za dobave plina v posamezen distribucijski sistem, ki niso iz skladišča, se upošteva podatek o spodnji kurilni vrednosti v skladu z določbami standarda SIST EN ISO 6976:2017 na podlagi kemične sestave plina iz priložene specifikacije, ki jo zagotavlja dobavitelj. Za dobave plina iz skladišča se upošteva podatek o spodnji kurilni vrednosti plina v skladišču, ki bo objavljen najkasneje peti delovni dan v mesecu in bo veljal za tekoči mesec (za vse dobave UNP iz skladišča v posamezen distribucijski sistem). Povprečna mesečna spodnja kurilna vrednost dobavljenega plina v posameznem distribucijskem sistemu se izračuna kot utežno povprečje z upoštevanjem posameznih kurilnih vrednosti in števila dni, za katere je ta vrednost veljala. Izračuna se na naslednji način:
Hi = | H1 ∙ ND,1 + H2 ∙ ND,2 + H3 ∙ ND,3 + … + ∑Hj ∙ ND,j |
ND,1 + ND,2 + ND,3 + ∑ND,j |
kjer oznake pomenijo:
Hi | povprečna mesečna spodnja kurilnost v posameznem distribucijskem sistemu [kWh/m3]; |
H1,2,3,j | vrednosti spodnje kurilnosti v posameznem distribucijskem sistemu v posameznem obdobju meseca [kWh/m3]; |
ND,1,2,3,j | število dni v posameznem mesecu, v katerih je veljala posamezna vrednost spodnje kurilnosti. |
(4) Distributer najkasneje peti delovni dan v mesecu objavi podatek o povprečni spodnji kurilni vrednosti dobavljenega plina za prejšnji mesec, za posamezen distribucijski sistem. Podatke o povprečni mesečni kurilni vrednosti v kWh/m3 objavi na svoji spletni strani in pri tem navede delež propana in butana, če dobavlja plin v sestavi mešanice propana in butana. Distributer mora zagotavljati arhiv podatkov o povprečni mesečni spodnji kurilni vrednosti najmanj za obdobje preteklih dveh let.
(5) Distributer zagotavlja, da bo odjemalcu dobavljal plin, katerega spodnja kurilna vrednost je lahko največ 3 % nižja od objavljene povprečne mesečne spodnje kurilne vrednosti.
(6) Če se pri izredni kontroli spodnje kurilne vrednosti izkaže, da je spodnja kurilna vrednost odvzetega vzorca plina več kot 3 % nižja od objavljene povprečne mesečne spodnje kurilne vrednosti, krije stroške izredne kontrole distributer ter odstopanje sorazmerno upošteva pri obračunu količin odjema tako, da obračunani mesečni znesek dobave zniža za odstotek odstopanja.
(7) Če se pri izredni kontroli spodnje kurilne vrednosti izkaže, da kurilna vrednost odvzetega vzorca plina znotraj območja zagotovljene kakovosti, krije stroške izrednega pregleda naročnik izredne kontrole.
(8) Distributer zagotavlja elektronsko evidenco podatkov o kakovosti plina v skladišču in distribucijskih sistemih, na katerih izvaja distribucijo plina. Elektronsko evidenco vodi v obliki tabele na svoji spletni strani, ki jo redno izpolnjuje in vpisuje podatke o povprečni mesečni spodnji mejni kurilni vrednosti (po metodi EN ISO 6976).
5. Nujna oskrba gospodinjskega odjemalca
(gospodinjski odjemalci in nujna oskrba)
(1) Distributer v primeru predvidenega odklopa gospodinjskega odjemalca zaradi neporavnanih pogodbenih obveznosti v obvestilu ob nameravanem odklopu obvesti o datumu predvidenega odklopa, pravici do nujne oskrbe, o dokazilih, ki jih mora predložiti, ter rokih za predložitev dokazil.
(2) Nujna oskrba je ukrep, ki preloži odklop plina gospodinjskemu odjemalcu in je namenjena samo skrajnim primerom ogrožanja življenja in zdravja gospodinjskega odjemalca, ki je ranljivi odjemalec ter oseb, ki z njim prebivajo v istem gospodinjstvu, pri čemer z odobritvijo nujne oskrbe ne preneha obveznost za plačilo nastalih terjatev.
(3) Do nujne oskrbe je upravičen ranljivi odjemalec, ki je gospodinjski odjemalec in ga je distributer obvestil o nameravanem odklopu ter si zaradi svojih premoženjskih razmer, dohodkov in drugih socialnih okoliščin ter bivalnih razmer ne more zagotoviti drugega vira energije za ogrevanje, ki bi mu povzročil enake ali manjše stroške za ogrevanje stanovanjskih prostorov.
(4) Gospodinjski odjemalec dokazuje svoj status ranljivega odjemalca s potrdilom Centra za socialno delo, iz katerega je razvidno, da je gospodinjski odjemalec vložil vlogo za dodelitev redne denarne socialne pomoči že pred prejemom obvestila distributerja o nameravanem odklopu in pri Centru za socialno delo postopek odločitve še ni bil zaključen.
(5) Do nujne oskrbe zaradi letnega časa in temperaturnih razmer je ranljivi odjemalec, ob izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka, upravičen le v obdobju kurilne sezone od 1. oktobra do 30. aprila.
(6) Do nujne oskrbe glede na letni čas in temperaturne razmere niso upravičeni ranljivi odjemalci, ki prebivajo v gospodinjstvu, v katerem je vsaj v enem bivalnem prostoru omogočeno ogrevanje s trdimi gorivi ali drugim virom ogrevanja.
(7) Distributer v postopku ugotavljanja upravičenosti do nujne oskrbe zaradi zdravstvenega stanja upošteva potrdilo osebnega zdravnika, da ranljivi odjemalec za ohranjanje življenja in zdravja nujno potrebuje oskrbo s plinom za zagotavljanje ustreznih bivalnih razmer.
(8) Če distributer presodi, da niso izpolnjeni pogoji za nujno oskrbo, o tem nemudoma pisno obvesti gospodinjskega odjemalca in nadaljuje s postopkom odklopa.
(9) Stroški za dobavljeni plin se obračunajo v skladu z določbami sklenjene pogodbe o dobavi in veljavnimi cenami v tarifnem ceniku distributerja.
VII. TARIFNI SISTEM IN TARIFNI ELEMENTI ZA DOBAVO
(tarifni sistem in tarifni elementi)
Odjemna mesta končnih odjemalcev so glede na vrsto in velikostni razred odjema plina razvrščena v naslednje tarifne skupine:
1. gospodinjski odjem, v katerega se uvrščajo vsi odjemalci, ki so fizične osebe oziroma ne opravljajo nobene gospodarske dejavnosti. Glede na vrsto dobavljenega energenta se deli v tarifni podskupini:
a) gospodinjski odjem (dobava propana);
b) gospodinjski odjem (dobava mešanice butan-propan);
2. poslovni in ostali odjem, v katerega se uvrščajo vsi odjemalci, ki opravljajo storitvene ali druge dejavnosti. Glede na vrsto dobavljenega energenta se deli v tarifni podskupini:
a) poslovni in ostali odjem (dobava propana);
b) poslovni in ostali odjem (dobava mešanice butan-propan);
3. industrijski odjem, v katerega se uvrščajo vsi industrijski odjemalci, ki proizvajajo polizdelke ali končne izdelke iz nabavljenih surovin, materialov oziroma drugih polizdelkov in kupujejo plin za lastno rabo kot energent oziroma vhodno surovino. Glede na vrsto dobavljenega energenta se deli v tarifni podskupini:
a) industrijski odjem (dobava propana);
b) industrijski odjem (dobava mešanice butan-propan).
(tarifni elementi in tarifne postavke za dobavo)
(1) Distributer uporablja za namen zaračunavanja dobave plina končnemu odjemalcu enotno tarifno postavko za distribucijo, ki odraža vse stroške, ki jih ima distributer z distribucijo in dobavo plina končnemu odjemalcu.
(2) Tarifne postavke porabe za posamezne tarifne skupine končnih odjemalcev določa distributer v tarifnem ceniku distributerja, ki je objavljen na spletnih straneh distributerja www.petrol.si.
(tarifni sistem za obračun ostalih storitev)
(1) Tarifni sistem za obračun ostalih storitev sestavljajo tarifne postavke za ostale storitve, ki niso vključene v ceno distribucije plina.
(2) Ostale storitve, ki niso vključene v ceno distribucije plina so storitve, ki jih lahko distributer obračuna na podlagi ravnanj odjemalca ali jih ponudi na podlagi naročila odjemalca ali tretje osebe. Storitev se obračuna v skladu z veljavnim cenikom ostalih storitev, ki je stroškovno naravnan in odjemalcem ter ostalim zainteresiranim javno dostopen na spletni strani distributerja in na sedežu podjetja.
(priprava in objava tarifnih postavk)
Distributer pred začetkom zaračunavanja tarifnih postavk, tarifne postavke javno objavi na svoji spletni strani (www.petrol.si).
Ta akt začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 2023/01-DEP
Ljubljana, dne 9. januarja 2024
EVA 2024-2570-0015
