Na podlagi drugega odstavka 104. člena Zakona o oskrbi s plini (Uradni list RS, št. 204/21 in 121/22) Agencija za energijo izdaja
o metodologiji za določitev regulativnega okvira operaterja sistema plina
(1) Ta akt določa metodologijo za določitev regulativnega okvira, v katerem operater sistema plina (v nadaljnjem besedilu: operater sistema) po predhodnem soglasju Agencije za energijo (v nadaljnjem besedilu: agencija) oziroma agencija z odločbo določi upravičene stroške in vire za pokrivanje upravičenih stroškov.
(2) S tem aktom se določajo:
– trajanje posameznega regulativnega obdobja;
– vrste, merila za določitev in način izračuna elementov regulativnega okvira;
– vrste upravičenih stroškov, vključno z reguliranim donosom, merila za njihovo ugotavljanje in način njihovega določanja;
– način vključitve stimulacij za pridobitev brezplačnih sredstev;
– vsebina zahteve operaterja sistema za izdajo soglasja k regulativnemu okviru, tarifnim postavkam omrežnine in tarifnim postavkam za preostale storitve (v nadaljnjem besedilu: zahteva za izdajo soglasja agencije);
– vrsta, format in način predložitve podatkov, potrebnih za določitev regulativnega okvira;
– podrobnejša pravila in način ugotavljanja odstopanj od regulativnega okvira;
– parametri posameznih razsežnosti kakovosti, njihove referenčne vrednosti ter načini in standardi njihovega izračunavanja;
– minimalni standardi kakovosti različnih storitev operaterja sistema;
– višina nadomestila ter način in roki za plačilo nadomestila iz tretjega odstavka 114. člena Zakona o oskrbi s plini (Uradni list RS, št. 204/21 in 121/22, v nadaljnjem besedilu: ZOP).
(3) Namen tega akta je zagotoviti:
– učinkovitost operaterja sistema z namenom zagotavljanja učinkovite ravni delovanja, investiranja in uporabe sistema;
– zanesljivo, varno in učinkovito izvajanje prenosa oziroma distribucije plina in drugih nalog operaterja sistema v skladu z ZOP;
– trajnostno gospodarno poslovanje operaterja sistema;
– stabilne in predvidljive razmere za delovanje operaterja sistema in stabilno okolje za vlagatelje oziroma lastnike;
– ekonomsko reguliranje omrežnin na način, ki spodbuja stroškovno učinkovitost operaterja sistema;
– izboljševanje oziroma ohranjanje kakovosti storitev oskrbe s plinom.
Izrazi, uporabljeni v tem aktu, imajo enak pomen, kot izrazi, opredeljeni v 3. členu ZOP, poleg tega imajo posamezni izrazi še naslednji pomen:
– bilančni obračun: | je obračun prihodkov in stroškov oziroma odhodkov operaterja prenosnega sistema v zvezi z izravnavo in uravnoteženjem prenosnega sistema z namenom uresničitve načela nevtralnosti; |
– operativni izravnalni račun: | je račun med sosednjimi sistemskimi operaterji prenosnih omrežij, ki se uporablja za odpravljanje razlik usmerjanja pretoka na povezovalni točki z namenom poenostavitve obračunavanja plina za uporabnike omrežja, priključene na zadevno povezovalno točko (v nadaljnjem besedilu: OBA); |
– plin za izravnavo: | je količina plina operaterja prenosnega sistema, izražena v kWh, ki je namenjena izravnavi dnevnih odstopanj med prevzetimi in predanimi količinami plina in uravnoteženju prenosnega sistema ter ne vključuje plina za lastno rabo, osnovno polnitev in sistemske razlike, ki so posledice izgub, ki niso registrirane na merilnih napravah; |
– plin za lastno rabo: | je količina plina, izražena v kWh, ki je na merilnih mestih sistema registriran za potrebe delovanja kompresorjev in za tehnološko ogrevanje. Količina plina za lastno rabo vključuje tudi registrirane količine izpihanega plina; |
– plin za namen obračuna po OBA: | je količina plina, izražena v kWh, ki je dodeljena operativnemu izravnalnemu računu; |
– plin za osnovno polnitev: | je količina plina, izražena v kWh, ki je namenjena osnovnemu polnjenju sistema za potrebe usposobitve sistema ali dela sistema za obratovanje oziroma izvajanje prenosa oziroma distribucije plina po sistemu; |
– plin za sistemske razlike: | je za operaterja prenosnega sistema količina plina, izražena v kWh, ki predstavlja primanjkljaje energije, ki so posledica izgub, ki niso registrirane na merilnih napravah, oziroma je za potrebe operaterja distribucijskega sistema količina plina, izražena v kWh, ki predstavlja višek ali primanjkljaj energije in je posledica merilnih negotovosti in izgub, ki niso registrirane na merilnih napravah; |
– prevzemno–predajno mesto: | je mesto na sistemu, na katerem se izvajata prevzem oziroma predaja plina, ali mesto, na katerem se izvajajo meritve ali na drug način ugotavljajo realizirane količine o odjemu oziroma oddaji plina iz oziroma v sistem; |
– sredstva: | so neopredmetena sredstva v uporabi, ki ne vključujejo dobrega imena, in opredmetena osnovna sredstva v uporabi, ki so neposreden pogoj ali posledica opravljanje dejavnosti operaterja sistema; |
– upravičeni stroški: | so stroški, ki jih operaterju sistema na podlagi meril iz tega akta določi in prizna agencija. Upravičenih stroškov, ugotovljenih na podlagi tega akta, ni mogoče enačiti s stroški, ki jih operater sistema izkazuje v poslovnih knjigah. |
II. REGULATIVNO OBDOBJE
(1) Regulativno obdobje je obdobje treh zaporednih koledarskih let. Regulativna obdobja potekajo časovno zaporedno in zvezno.
(2) V primeru začetka ali prenehanja izvajanja dejavnosti operaterja sistema med trajanjem regulativnega obdobja se trajanje regulativnega obdobja za operaterja sistema začne ali konča znotraj regulativnega obdobja.
(1) Metoda regulacije temelji na metodi reguliranega letnega prihodka in reguliranih omrežnin operaterja sistema, ki določa vzročno-posledično povezavo upravičenih stroškov in reguliranih letnih prihodkov operaterja sistema in na tej podlagi obveznost operaterja sistema, da presežek omrežnin prenese in uporabi za pokrivanje upravičenih stroškov pri določitvi regulativnega okvira v naslednjih letih, oziroma pravico operaterja sistema, da pri določitvi regulativnega okvira v naslednjih letih upošteva pokritje primanjkljaja omrežnin.
(2) Reguliran letni prihodek operaterja sistema je prihodek posameznega leta regulativnega obdobja iz zaračunanih omrežnin za uporabo sistema in drugih prihodkov in je namenjen pokrivanju upravičenih stroškov operaterja sistema.
(3) Omrežnina je znesek, ki ga je za uporabo sistema dolžan plačati uporabnik sistema in se izračuna na podlagi tarifnih postavk omrežnine ter obsega uporabe tega sistema v skladu z aktom, ki ureja metodologijo za obračunavanje omrežnine.
(4) Omrežnine so seštevek omrežnin za posamezno leto regulativnega obdobja.
(5) Metoda reguliranega letnega prihodka in reguliranih omrežnin operaterja sistema temelji na spodbudah, ki so odvisne od doseganja nižjih realiziranih stroškov od priznanih upravičenih stroškov (PUSt), od doseganja stimulacij za pridobljena brezplačna sredstva (SbSt) in od doseganja spodbud od 25-odstotne razlike med prihodki in stroški ter odhodki operaterja prenosnega sistema od nakupa dodatnih zmogljivosti po programu prevelikega zakupa in ponovnega odkupa v skladu s 55. členom tega akta.
V regulativnem okviru se načrtovane omrežnine za posamezno leto regulativnega obdobja (OMRt) določijo na naslednji način:
kjer oznake pomenijo:
OMRt | načrtovane omrežnine za posamezno leto regulativnega obdobja, v eurih; |
USt | načrtovani upravičeni stroški za posamezno leto regulativnega obdobja, določeni v skladu z določbami od 9. do 34. člena tega akta, v eurih; |
DPt | načrtovani drugi prihodki za posamezno leto regulativnega obdobja, določeni v skladu z določbami od 37. do 40. člena tega akta, ki so predhodno zmanjšani za izločene prihodke iz 38. člena tega akta, v eurih; |
ΔROT-1 | tisti del odstopanj od regulativnega okvira za pretekla leta (ΔRO), ki še ni bil upoštevan pri določitvi regulativnega okvira za pretekla leta in ki se odraža v presežku oziroma primanjkljaju omrežnin ter se upošteva pri določitvi regulativnega okvira za regulativno obdobje, določen v skladu s 63. členom tega akta, v eurih; |
tROT | trajanje regulativnega obdobja, ki se določi v skladu s 3. členom tega akta, izraženo s številom koledarskih let; |
nΔROTt | načrtovani primanjkljaj omrežnin za posamezno leto regulativnega obdobja, ki za vsa leta regulativnega obdobja skupaj ne sme preseči višine načrtovanega stroška amortizacije iz regulativnega okvira za to regulativno obdobje in se določi v skladu z 41. in 63. členom tega akta, v eurih; |
t | leto regulativnega obdobja. |
IV. ELEMENTI REGULATIVNEGA OKVIRA
(1) Regulativni okvir je vrednostna opredelitev načrtovanih upravičenih stroškov operaterja sistema in načrtovanih virov za pokrivanje načrtovanih upravičenih stroškov operaterja sistema po posameznih letih regulativnega obdobja.
(2) Na podlagi metode reguliranega letnega prihodka in reguliranih omrežnin operaterja sistema se regulativni okvir določi tako, da se z načrtovanim reguliranim letnim prihodkom za regulativno obdobje, presežkom omrežnin iz preteklih let in načrtovanim primanjkljajem omrežnin največ v višini načrtovanega stroška amortizacije zagotovi kritje največ do zneska načrtovanih upravičenih stroškov za regulativno obdobje in pripadajočega primanjkljaja omrežnin iz preteklih let.
(elementi regulativnega okvira)
(1) Elementi regulativnega okvira so:
– upravičeni stroški;
– omrežnine;
– drugi prihodki iz izvajanja dejavnosti operaterja sistema;
– presežki oziroma primanjkljaji omrežnin iz preteklih let;
– načrtovan primanjkljaj omrežnin največ v višini načrtovanega stroška amortizacije in
– izravnava.
(2) Elementi regulativnega okvira so na podlagi meril za določitev posameznih elementov regulativnega okvira iz tega akta načrtovani in priznani. Načrtovane elemente regulativnega okvira po posameznih letih regulativnega obdobja določi operater sistema s soglasjem agencije oziroma določi agencija z odločbo pred začetkom regulativnega obdobja za celotno regulativno obdobje. Priznane elemente regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja izračuna operater sistema po preteku posameznega leta regulativnega obdobja ter jih v skladu s sedmim odstavkom 109. člena ZOP posreduje agenciji. Agencija v postopku ugotavljanja odstopanj od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja (Δrot) izda odločbo o ugotovljenih odstopanjih.
(3) Upravičeni stroški v skladu s tem aktom predstavljajo stroške delovanja in vzdrževanja, strošek amortizacije in reguliran donos na sredstva, ki se določijo ob upoštevanju meril iz tega akta.
(4) Viri za pokrivanje načrtovanih upravičenih stroškov v skladu s tem aktom predstavljajo omrežnine, druge prihodke iz izvajanja dejavnosti operaterja sistema, presežek oziroma primanjkljaj omrežnin iz preteklih let in načrtovani primanjkljaj omrežnin največ v višini načrtovanega stroška amortizacije v skladu z 41. in 63. členom tega akta.
(5) Z namenom preprečitve skokovitega spreminjanja tarifnih postavk omrežnine med posameznimi leti regulativnega obdobja regulativni okvir določa tudi izravnavo tarifnih postavk omrežnine po posameznih letih regulativnega obdobja. Izravnava tarifnih postavk omrežnine med posameznimi leti regulativnega obdobja se izvede tako, da sta:
– znesek omrežnin ob upoštevanju načrtovane uporabe sistema in načrtovanih tarifnih postavk omrežnine, določenih v skladu z aktom, ki ureja metodologijo za obračunavanje omrežnine, in
– znesek tistega dela upravičenih stroškov, ki se krijejo iz omrežnin,
za regulativno obdobje pred in po izravnavi enaka.
(1) Regulativni okvir za regulativno obdobje in odstopanje od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja se določata za posamezno geografsko območje, ki se določi v skladu s tem aktom.
(2) Geografsko območje za operaterja prenosnega sistema je celotno območje Republike Slovenije.
(3) Geografsko območje za operaterja distribucijskega sistema je območje vseh lokalnih skupnosti, za katere ima pridobljeno pravico izvajati izbirno lokalno gospodarsko javno službo.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek se za ločeno geografsko območje šteje območje tiste lokalne skupnosti, katere distribucijski sistem oziroma njegov del ni povezan s prenosnim sistemom ali distribucijskim sistemom na območju Republike Slovenije.
(5) Ne glede na tretji odstavek tega člena se v primeru, če operater distribucijskega sistema med trajanjem regulativnega obdobja začne izvajati izbirno lokalno gospodarsko javno službo na območju posameznih lokalnih skupnosti, za to regulativno obdobje območje teh lokalnih skupnosti obravnava kot ločeno geografsko območje.
(6) Ne glede na tretji odstavek tega člena se v primeru, če operater distribucijskega sistema med trajanjem regulativnega obdobja preneha izvajati izbirno lokalno gospodarsko javno službo na območju posamezne lokalne skupnosti, to dejstvo upošteva pri izračunu odstopanj od regulativnega okvira za to leto in za vsa naslednja leta do izteka regulativnega obdobja ter pri tem območje te lokalne skupnosti obravnava kot ločeno geografsko območje.
V. VRSTE IN MERILA ZA DOLOČITEV TER NAČIN IZRAČUNA ELEMENTOV REGULATIVNEGA OKVIRA
1. Upravičeni stroški
(1) Upravičeni stroški regulativnega obdobja (USRO) za posamezno geografsko območje operaterja sistema se določijo kot vsota upravičenih stroškov za posamezna leta regulativnega obdobja (USt).
(2) Upravičeni stroški za posamezna leta regulativnega obdobja in za regulativno obdobje se v skladu s tem aktom določijo v regulativnem okviru, ki ga operater sistema posreduje agenciji v soglasje oziroma ga določi agencija z odločbo.
(določitev upravičenih stroškov)
(1) Upravičeni stroški za posamezno leto regulativnega obdobja (USt) se določijo za posamezno geografsko območje operaterja sistema na naslednji način:
kjer oznake pomenijo:
USt | upravičeni stroški za posamezno leto regulativnega obdobja, v eurih; |
SDVt | letni stroški delovanja in vzdrževanja, v eurih; |
AMt | letni strošek amortizacije, v eurih; |
RDSt | letni reguliran donos na sredstva, v eurih; |
t | leto regulativnega obdobja. |
(2) Pri določitvi upravičenih stroškov se upoštevajo:
– zgolj tiste postavke, ki so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti operaterja sistema, posledica opravljanja dejavnosti operaterja sistema in nimajo značaja privatnosti ter so v skladu z običajno poslovno prakso, tehničnimi standardi in zahtevami iz aktov, ki urejajo področje sistemskih obratovalnih navodil;
– namensko rabo postavk;
– gospodarno in učinkovito rabo postavk.
(1) Če operater sistema ni lastnik sistema ali njegovega dela in ga uporablja za opravljanje dejavnosti operaterja sistema, mora z lastnikom sistema pogodbeno urediti vsa vprašanja v zvezi z uporabo tega sistema, vključno z določitvijo stroškov uporabe sistema, ki za potrebe tega akta predstavljajo strošek najemnine in druge stroške uporabe sistema.
(2) V skladu s tem aktom se pri določitvi upravičenih stroškov v delu, ki se nanaša na določitev stroškov delovanja in vzdrževanja (SDVt), ne upošteva stroškov najemnin. Pri določitvi upravičenih stroškov se za sredstva v najemu v skladu s tem aktom določi strošek amortizacije za sredstva v najemu in reguliran donos na sredstva v najemu.
1.1. Stroški delovanja in vzdrževanja
(stroški delovanja in vzdrževanja)
(1) Stroški delovanja in vzdrževanja (SDV) so stroški in odhodki, ki nastanejo v zvezi z delovanjem in vzdrževanjem sistema v skladu s predpisi, tehničnimi standardi in zahtevami aktov, ki urejajo področje sistemskih obratovalnih navodil.
(2) Med stroške delovanja in vzdrževanja (SDV) se ne priznavajo stroški in odhodki:
– ki se nanašajo na plačila za poslovno uspešnost in drugih nagrad (na primer trinajsta plača, del plače iz naslova poslovne uspešnosti, božičnica, nagrade za uspešno poslovanje in podobno, skupaj s pripadajočimi dajatvami);
– regresa za letni dopust, obračunanega nad najnižjo vrednostjo, določeno v zakonu, ki ureja delovna razmerja;
– dodatnega pokojninskega zavarovanja skupaj s pripadajočimi dajatvami;
– reklam, sponzorstev in donacij;
– ki se nanašajo na stroške plina za lastno rabo, plina za sistemske razlike in plina za namen obračuna po OBA v obsegu, ki presega 0,5 odstotka po prenosnem sistemu prenesenih oziroma presega dva odstotka v distribucijski sistem prevzetih količin plina;
– uporabe prenosnega sistema, ki se nanašajo na vstopne točke v prenosni sistem v Republiko Slovenijo in izstopne točke iz prenosnega sistema iz Republike Slovenije;
– najemnine za sistem, če operater sistema ni lastnik sistema ali njegovega dela;
– bonitet in drugih podobnih izplačil v zvezi z zaposlitvijo vključno s pripadajočimi dajatvami, kot so opredeljene po davčni zakonodaji;
– ki se nanašajo na prevrednotovalne poslovne odhodke, razen tistih prevrednotovalnih poslovnih odhodkov, ki so našteti v 13. členu tega akta;
– povezani z vračili neupravičeno pridobljenih brezplačnih sredstev;
– ki so posledica enkratnih poslovnih dogodkov;
– za nadomestila na podlagi 114. člena ZOP in
– ki se ne priznajo v skladu z davčno zakonodajo.
(3) Stroški in odhodki, ki se ne priznajo v skladu z davčno zakonodajo, se presojajo po predpisih, ki urejajo davke in za potrebe tega akta predstavljajo postavke, ki se nanašajo na:
– privatno življenje;
– stroške prisilne izterjave davkov ali drugih dajatev;
– kazni, ki jih izreče pristojni organ;
– reprezentanco in
– plače, druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo ter nadomestila plač za čas odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta in zaradi drugih odsotnosti z dela poslovodnih delavcev, prokuristov in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki presegajo znesek, obračunan v skladu z zakonom oziroma pogodbo.
(4) Iz izračuna stroškov delovanja in vzdrževanja (SDV) operaterja sistema se izločijo tudi stroški in odhodki:
– usredstvenih lastnih proizvodov in storitev v višini izkazanih prihodkov za te namene;
– preostalih storitev, ki jih operater sistema zaračunava ob upoštevanju tarifnih postavk za preostale storitve, v višini izkazanih prihodkov za te namene.
(5) V okviru stroškov delovanja in vzdrževanja (SDV) se ločeno obravnavajo nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NSDV) od nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja (NNSDV).
(nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja)
(1) Nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NNSDV) operaterja sistema so stroški oziroma odhodki, ki se nanašajo na:
– porabljen plin za lastno rabo, plin za sistemske razlike in plin za namen obračuna po OBA do vključno 0,5 odstotka po prenosnem sistemu prenesenih oziroma do vključno dveh odstotkov v distribucijski sistem prevzetih količin plina;
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča oziroma dajatev, ki bo nadomestila to dajatev;
– članarine, kjer je članstvo predpisano z zakonom ali uredbami Evropske unije;
– prevrednotovalne poslovne odhodke v zvezi s terjatvami do uporabnikov sistema iz naslova omrežnin;
– prevrednotovalne poslovne odhodke, nastale v zvezi s sredstvi v primeru, če se sredstva nanašajo na energetsko infrastrukturo in so tovrstni odhodki posledica stečajev, likvidacij, izvršilnih postopkov ali premestitve obstoječe energetske infrastrukture iz upravičenih razlogov.
(2) Kot nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NNSDV) operaterja prenosnega sistema se v skladu s tem aktom obravnavajo tudi stroški oziroma odhodki, ki se nanašajo na:
– nakup in prodajo plina za izravnavo in
– nadomestila operaterja prenosnega sistema za izvajanje regulativnih nalog agencije.
(3) Kot nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NNSDV) operaterja distribucijskega sistema se v skladu s tem aktom obravnavajo tudi stroški oziroma odhodki uporabe prenosnega sistema, ki se nanašajo na izstopne točke iz prenosnega sistema v Republiki Sloveniji.
(nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja)
Če ta akt ne določa drugače, nadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja (NSDV) sestavljajo:
– stroški materiala;
– stroški storitev;
– stroški dela;
– drugi poslovni odhodki in
– drugi odhodki.
(določitev stroškov delovanja in vzdrževanja)
Stroški delovanja in vzdrževanja za posamezno leto regulativnega obdobja (SDVt) se določijo na naslednji način:
kjer oznake pomenijo:
SDVt | letni stroški delovanja in vzdrževanja, v eurih; |
NSDVt-1 | nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja predhodnega leta, v eurih; |
Ut | faktor učinkovitosti za posamezno leto regulativnega obdobja, ki se določi v skladu z 20. členom tega akta; |
NNSDVt-1 | nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja predhodnega leta, v eurih; |
NIt | faktor načrtovane letne inflacije, ki se določi v skladu z 19. členom tega akta; |
t | leto regulativnega obdobja. |
(podlaga za določitev nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja)
(1) Pri določitvi nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja (NSDV) za prvo leto regulativnega obdobja (leto t) se kot nadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja predhodnega leta (NSDVt-1) upošteva povprečna vrednost teh realiziranih stroškov iz let t-10, t-9, t-8, t-7, t-6 in t-5, ugotovljenih na podlagi določb tega akta.
(2) V naslednjih letih regulativnega obdobja se nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NSDV) določijo v skladu s 15. členom tega akta.
(osnova za določitev nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja)
(1) Pri določitvi nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja (NNSDV) za prvo leto regulativnega obdobja (leto t) se kot nenadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja predhodnega leta (NNSDVt-1) upošteva povprečno vrednost teh realiziranih stroškov let t-5, t-4 in t-3 pred začetkom regulativnega obdobja, ugotovljenih na podlagi določb tega akta.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se pri določitvi tistega dela nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja predhodnega leta (NNSDVt-1) operaterja prenosnega sistema, ki se nanašajo na drugo alinejo drugega odstavka 13. člena tega akta, upošteva vrednost iz sprejetega finančnega načrta agencije.
(3) V naslednjih letih regulativnega obdobja se nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NNSDV) določijo v skladu s 15. členom tega akta.
(1) Pri določitvi dela stroškov delovanja in vzdrževanja posameznega leta regulativnega obdobja, ki se nanaša na nadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja v zvezi s stroški:
– storitev za vzdrževanje sistema;
– materiala za vzdrževanje sistema in
– dela v višini 50 odstotkov,
se višina teh stroškov prilagodi tako, da se upošteva faktor prilagoditve.
(2) Faktor prilagoditve, ki se upošteva pri prilagoditvi stroškov iz prejšnjega odstavka, se izračuna ob upoštevanju ugotovljenega faktorja spremembe dolžine prenosnega oziroma distribucijskega omrežja (v nadaljnjem besedilu: omrežje) v uporabi. Za potrebe določitve upravičenih stroškov na podlagi tega akta faktor prilagoditve ne more biti višji od 1,0300 in mora biti določen na štiri decimalna mesta.
(3) Faktor spremembe dolžine omrežja v uporabi se določi na podlagi načrtovanih usposobljenih naložb v skladu s 33. oziroma 34. členom tega akta in odraža spremembo načrtovane dolžine omrežja na dan 31. december posameznega leta regulativnega obdobja glede na načrtovano dolžino omrežja za predhodno leto. Za prvo leto regulativnega obdobja se podatek o načrtovani dolžini omrežja za predhodno leto (leto t-1) izračuna kot dolžina omrežja na dan 31. december leta t-2, povečana za načrtovano dolžino usposobljenih naložb v letu t-1.
(faktor načrtovane letne inflacije)
(1) Pri določitvi stroškov delovanja in vzdrževanja za posamezno leto regulativnega obdobja se upošteva faktor načrtovane letne inflacije (NIt), ki se določi ob upoštevanju podatka o načrtovani stopnji inflacije za povprečje leta iz Pomladanske napovedi gospodarskih gibanj, ki jo objavi Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (v nadaljnjem besedilu: UMAR) v letu pred začetkom regulativnega obdobja (leto t-1) iz prvega odstavka 3. člena tega akta.
(2) Če UMAR v pomladanski napovedi iz prejšnjega odstavka ne objavi načrtovane stopnje inflacije za vsa posamezna leta regulativnega obdobja, se pri izračunu faktorja načrtovane letne inflacije za manjkajoče leto upošteva objavljeni podatek o načrtovani stopnji inflacije za povprečje leta za zadnje leto iz napovedi iz prejšnjega odstavka.
(3) Če UMAR v letu pred začetkom regulativnega obdobja (leto t-1) do roka za podajo zahteve za izdajo soglasja agencije iz 42. člena tega akta ne objavi pomladanske napovedi iz prvega odstavka tega člena, se pri izračunu faktorja načrtovane letne inflacije za posamezno leto regulativnega obdobja upošteva javno objavljen podatek o načrtovani stopnji inflacije za povprečje leta v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena iz zadnje objavljene Jesenske napovedi gospodarskih gibanj.
(1) Pri določitvi nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja za posamezno leto regulativnega obdobja se upošteva povečevanje učinkovitosti, ki se odraža v faktorju učinkovitosti za posamezno leto regulativnega obdobja (Ut). Faktor učinkovitosti odraža zahtevo po potrebnem znižanju upravičenih stroškov operaterja sistema.
(2) Faktor učinkovitosti za posamezno leto regulativnega obdobja (Ut) za operaterja prenosnega sistema z odločbo določi agencija najkasneje v roku treh mesecev pred rokom dražb letnih zmogljivosti, ki se določijo v koledarju dražb na podlagi četrte točke 11. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2017/459 z dne 16. marca 2017 o oblikovanju kodeksa omrežja za mehanizme za dodeljevanje zmogljivosti v prenosnih sistemih plina in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 984/2013 (UL L št. 72 z dne 17. 3. 2017, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) št. 2017/459), v letu pred začetkom regulativnega obdobja.
(3) Faktor učinkovitosti za posamezno leto regulativnega obdobja (Ut) za operaterja distribucijskega sistema z odločbo določi agencija najkasneje do 30. aprila v letu pred začetkom regulativnega obdobja.
(4) Agencija določi faktor učinkovitosti za posamezno leto regulativnega obdobja (Ut) na naslednji način:
ob upoštevanju:
– načrtovane splošne produktivnosti gospodarstva (USplt), opredeljene kot stopnja rasti produktivnosti dela (BDP na zaposlenega) iz Pomladanske napovedi gospodarskih gibanj, ki jo objavi UMAR v letu pred začetkom regulativnega obdobja (leto t-1) iz prvega odstavka 3. člena tega akta, in
– individualne učinkovitosti operaterja sistema (UIndt) na podlagi rezultatov analiz učinkovitosti po strokovnih metodah (v nadaljnjem besedilu: primerjalna analiza).
(5) Če UMAR v pomladanski napovedi iz prejšnjega odstavka ne objavi načrtovane splošne produktivnosti gospodarstva za vsa posamezna leta regulativnega obdobja, agencija pri določitvi faktorja učinkovitosti za posamezno leto regulativnega obdobja (Ut), ki se nanaša na splošno produktivnost gospodarstva (USplt), za manjkajoče leto upošteva objavljeni podatek o načrtovani splošni produktivnosti gospodarstva za zadnje objavljeno leto iz napovedi iz prejšnjega odstavka.
(6) Če UMAR v letu pred začetkom regulativnega obdobja (leto t-1) do roka iz drugega ali tretjega odstavka tega člena ne objavi pomladanske napovedi iz četrtega odstavka tega člena, agencija pri določitvi faktorja učinkovitosti za posamezno leto regulativnega obdobja (Ut), ki se nanaša na splošno produktivnost gospodarstva (USplt), za posamezno leto regulativnega obdobja upošteva javno objavljen podatek o načrtovani splošni produktivnosti gospodarstva v skladu s četrtim in petim odstavkom tega člena iz zadnje objavljene Jesenske napovedi gospodarskih gibanj.
(7) Agencija za posameznega operaterja sistema upošteva faktor individualne učinkovitosti operaterja sistema (UIndt) na podlagi rezultatov primerjalnih analiz in z upoštevanjem meril iz Priloge 1, ki je sestavni del tega akta.
1.2. Strošek amortizacije
(določitev stroška amortizacije)
(1) Strošek amortizacije za posamezno leto regulativnega obdobja (AMt) se določi na naslednji način:
kjer oznake pomenijo:
AMt | letni strošek amortizacije, v eurih; |
NVt | nabavna vrednost posameznega sredstva, določena v skladu s 23. členom tega akta, v eurih; |
ast | amortizacijska stopnja za posamezno sredstvo, določena v skladu z 22. in 24. členom tega akta; |
t | leto regulativnega obdobja. |
(2) Strošek amortizacije iz prejšnjega odstavka se določi za sredstva, ki so neposreden pogoj ali posledica opravljanja dejavnosti operaterja sistema v skladu s prvim odstavkom 25. člena tega akta. Pri določitvi stroška amortizacije se ne upošteva stroška amortizacije sredstev, ki so uporabljena pri izdelavi usredstvenih lastnih proizvodov in storitev, in ki je vključen v usredstvene lastne proizvode in storitve v višini izkazanih prihodkov za te namene.
(3) V regulativnem okviru se ločeno izkaže strošek amortizacije za sredstva v lasti (AMtL) od stroška amortizacije za sredstva v najemu (AMtN).
(1) Strošek amortizacije se določi ob upoštevanju nabavne vrednosti sredstev, določene v skladu s 23. členom tega akta, amortizacijske stopnje, določene ob upoštevanju dobe koristnosti posameznega sredstva, in metode enakomernega časovnega amortiziranja.
(2) Pri določitvi stroška amortizacije se v skladu s tem aktom upoštevajo amortizacijske stopnje, ki odražajo dobo koristnosti posameznega sredstva in niso višje od davčno priznanih.
(3) Če operater sistema za poslovne potrebe obračunava strošek amortizacije po amortizacijskih stopnjah, ki so nižje od davčno priznanih amortizacijskih stopenj, se pri določitvi stroška amortizacije v skladu s tem aktom upoštevajo nižje amortizacijske stopnje.
(4) Pri določitvi stroška amortizacije se amortizacija od posameznega sredstva ali dela sredstva obračuna in prizna le enkrat.
(nabavna vrednost sredstev)
(1) Pri določitvi stroška amortizacije se mora upoštevati nabavno vrednost sredstev, ki v skladu s tem aktom predstavlja nabavno vrednost teh sredstev pri operaterju sistema ali lastniku sistema ob pridobitvi, zmanjšana za morebitne slabitve teh sredstev, kot je določeno z računovodskimi standardi.
(2) Nabavna vrednost sredstev, določena v skladu s prejšnjim odstavkom, pa za potrebe tega akta ne more biti višja od nabavne vrednosti teh sredstev ob njihovi prvi usposobitvi za uporabo pri prvem operaterju sistema ali prvem lastniku sistema.
(3) V nabavno vrednost sredstev se v skladu s tem aktom ne vključujejo zvišanja vrednosti sredstev, ki so posledica prevrednotenja zaradi revaloriziranja sredstev.
(4) Če se med dobo koristnosti sredstev zniža njihova vrednost, se v skladu s tem aktom upošteva znižana vrednost sredstev.
(5) Nabavna vrednost sredstev, ki se bodo usposobila po posameznih letih regulativnega obdobja, mora biti določena v skladu z načrtom usposobitve sredstev iz naložbenega načrta operaterja sistema iz 33. oziroma 34. člena tega akta ter ob upoštevanju meril iz tega akta.
Ne glede na evidentiranje tistih delov sistema, ki se nanašajo na gradbene objekte v poslovnih knjigah operaterja sistema ali lastnika sistema, se za potrebe določitve stroška amortizacije po tem aktu le-ti obravnavajo kot gradbeni objekt ali deli gradbenih objektov in za katere se kot najvišje priznane amortizacijske stopnje upoštevajo davčno priznane amortizacijske stopnje za gradbene objekte ali za dele gradbenih objektov.
1.3. Reguliran donos na sredstva
(reguliran donos na sredstva)
(1) Pri določitvi reguliranega donosa na sredstva se upoštevajo zgolj sredstva, ki so neposreden pogoj ali posledica opravljanja dejavnosti operaterja sistema. V skladu s tem aktom se za sredstva, ki niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti operaterja sistema, štejejo stanovanjski, počitniški in muzejski objekti, vključno z opremo in zemljišči, umetniška dela, oskrbovalna mesta za stisnjen plin in podobna sredstva.
(2) Reguliran donos na sredstva se ne priznava tudi na sredstva oziroma dele sredstev:
– v gradnji in izdelavi;
– v višini brezplačno prevzetih sredstev;
– ki so bila financirana s strani brezplačno prevzetih sredstev, drugih nepovratnih sredstev države, lokalnih skupnosti ter pravnih oseb javnega prava in
– pridobljenih s plačili nesorazmernih stroškov za priključitev na sistem.
(3) Reguliran donos na sredstva se ne priznava tudi na dele sredstev, ki se nanašajo na knjigovodsko vrednost dela sredstev v povezavi z nepriznano nabavno vrednostjo iz drugega in tretjega odstavka 23. člena tega akta.
(določitev reguliranega donosa na sredstva)
(1) Reguliran donos na sredstva za posamezno leto regulativnega obdobja (RDSt) se določi na naslednji način:
kjer oznake pomenijo:
RDSt | letni reguliran donos na sredstva, v eurih; |
PVSt | povprečna regulativna vrednost sredstev, v eurih; |
TPSK | tehtani povprečni strošek kapitala pred obdavčitvijo (WACC – Weighted Average Cost of Capital), v odstotku; |
t | leto regulativnega obdobja. |
(2) V regulativnem okviru se ločeno izkaže reguliran donos na sredstva v lasti (RDStL) od reguliranega donosa na sredstva v najemu (RDStN).
(določitev reguliranega donosa glede na učinkovitost sredstev)
(1) Ta člen se uporablja za sredstva:
– operaterja prenosnega sistema, ki se nanašajo na širitev prenosnega sistema in predstavljajo naložbo oziroma del naložbe operaterja prenosnega sistema v skupni načrtovani nabavni vrednosti naložbe enaki ali višji kot 15 milijonov eurov iz razvojnega načrta, h kateremu je dala soglasje agencija;
– operaterja distribucijskega sistema, ki se nanašajo na izgradnjo novega distribucijskega sistema.
(2) Če operater sistema med sredstvi izkazuje sredstva iz prejšnjega odstavka, se pri izračunu povprečne regulativne vrednosti sredstev iz 28. člena tega akta izloči knjigovodska vrednost teh sredstev.
(3) Reguliran donos na sredstva iz prvega odstavka tega člena se določi v okviru odstopanj od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja glede na učinkovitost uporabe teh sredstev v skladu s 54. členom tega akta.
(4) Sredstva iz prvega odstavka tega člena se za relevantno obdobje (r), ki v skladu s tem aktom predstavlja obdobje 25 let od leta usposobitve za uporabo posameznega sredstva iz prvega odstavka tega člena, obravnavajo ločeno znotraj sredstev operaterja sistema. Po preteku relevantnega obdobja (r) se sredstva iz prvega odstavka tega člena ne obravnavajo ločeno.
(določitev povprečne regulativne vrednosti sredstev)
Za izračun reguliranega donosa na sredstva se kot osnova upošteva povprečna regulativna vrednost sredstev (PVSt) za posamezno leto regulativnega obdobja, ki se izračuna na naslednji način:
kjer oznake pomenijo:
PVSt | povprečna regulativna vrednost sredstev, v eurih; |
OVSt | otvoritvena vrednost regulativne baze sredstev, v eurih; |
ZVSt | zaključna vrednost regulativne baze sredstev, v eurih; |
t | leto regulativnega obdobja. |
(otvoritvena vrednost regulativne baze sredstev)
(1) Pri določitvi otvoritvene vrednosti regulativne baze sredstev (OVSt) za prvo leto regulativnega obdobja se upošteva realizirana knjigovodska vrednost sredstev iz bilance stanja dejavnosti operaterja sistema na dan 31. december predpreteklega leta pred začetkom regulativnega obdobja (leto t-2), zmanjšana za knjigovodsko vrednost tistih sredstev, na katera se v skladu s 25. členom tega akta ne priznava reguliran donos na sredstva, ter spremenjena za leto pred začetkom regulativnega obdobja (leto t-1) na način, kot ga določa 30. člen tega akta.
(2) Za drugo in tretje leto regulativnega obdobja se pri določitvi otvoritvene vrednosti regulativne baze sredstev (OVSt) upošteva v skladu s tem aktom izračunana zaključna vrednost sredstev (ZVSt) prejšnjega leta regulativnega obdobja.
(zaključna vrednost regulativne baze sredstev)
Zaključna vrednost regulativne baze sredstev (ZVSt) za posamezno leto regulativnega obdobja se izračuna na naslednji način:
kjer oznake pomenijo:
ZVSt | zaključna vrednost regulativne baze sredstev, v eurih; |
OVSt | otvoritvena vrednost regulativne baze sredstev, določena v skladu z 29. členom tega akta, v eurih; |
NNt | vrednost usposobljenih sredstev v letu regulativnega obdobja, ugotovljenih v skladu s 33. oziroma 34. členom tega akta, v eurih; |
AMt | letni strošek amortizacije, obračunan v skladu z določbami od 21. do 24. člena tega akta, v eurih; |
ISt | vrednost izločenih sredstev iz poslovnih knjig za to leto regulativnega obdobja, v eurih; |
SbRDSt | knjigovodska vrednost sredstev ali dela sredstev, ki so usposobljena za uporabo v tem letu regulativnega obdobja (NNt) in na katera se ne priznava reguliran donos na sredstva v skladu s 25. členom tega akta, v eurih; |
t | leto regulativnega obdobja. |
(tehtani povprečni strošek kapitala)
Tehtani povprečni strošek kapitala pred obdavčitvijo (TPSK) določi agencija na naslednji način:
kjer oznake pomenijo:
TPSK | tehtani povprečni strošek kapitala pred obdavčitvijo (WACC – Weighted Average Cost of Capital), v odstotku; |
DLK | delež lastniškega kapitala, ki je enak razmerju: (vrednost lastniškega kapitala)/(vrednost lastniškega kapitala + vrednost dolžniškega kapitala), v odstotku; |
SLK | strošek lastniškega kapitala, v odstotku; |
EDS | efektivna davčna stopnja, ki izhaja iz ekonomsko upravičenega oziroma davčno optimalnega poslovanja podjetja, v deležu; |
DDK | delež dolžniškega kapitala, ki je enak razmerju: (vrednost dolžniškega kapitala)/(vrednost lastniškega kapitala + vrednost dolžniškega kapitala), v odstotku; |
SDK | strošek dolžniškega kapitala, v odstotku. |
(določitev tehtanega povprečnega stroška kapitala)
Pri določitvi reguliranega donosa na sredstva za posamezno leto regulativnega obdobja (RDSt) se v skladu s tem aktom upošteva tehtani povprečni strošek kapitala pred obdavčitvijo (TPSK) največ v višini, kot je določena v Prilogi 2, ki je sestavni del tega akta.
1.4. Vpliv naložbenega načrta na regulativni okvir
(naložbeni načrt operaterja prenosnega sistema)
(1) Agencija v postopku izdaje soglasja k razvojnemu načrtu omrežja operaterja prenosnega sistema, katerega sestavni del je triletni naložbeni načrt operaterja prenosnega sistema, v letu odločanja o zahtevi za izdajo soglasja agencije na podlagi tega akta preverja in ocenjuje naložbeni načrt tudi v povezavi s postopkom določitve regulativnega okvira operaterja prenosnega sistema.
(2) Če bi upoštevanje vseh naložb iz naložbenega načrta operaterja prenosnega sistema imelo prevelik vpliv na omrežnine, agencija v postopku preverjanja in ocenjevanja naložbenega načrta operaterju prenosnega sistema naloži, da pri določitvi načrtovanih upravičenih stroškov, ki se nanašajo na načrtovani strošek amortizacije in načrtovani reguliran donos na sredstva, za regulativno obdobje upošteva le določene naložbe po prioritetnem vrstnem redu iz naložbenega načrta operaterja prenosnega sistema, ki bodo usposobljene za uporabo po posameznih letih regulativnega obdobja.
(naložbeni načrt operaterja distribucijskega sistema)
(1) Agencija v postopku odločanja o zahtevi za izdajo soglasja agencije preverja in ocenjuje naložbeni načrt operaterja distribucijskega sistema.
(2) Če bi upoštevanje vseh naložb iz naložbenega načrta operaterja distribucijskega sistema imelo prevelik vpliv na omrežnine, agencija v postopku preverjanja in ocenjevanja naložbenega načrta operaterju distribucijskega sistema naloži oziroma pri izdaji odločbe upošteva, da pri določitvi načrtovanih upravičenih stroškov, ki se nanašajo na načrtovani strošek amortizacije in načrtovani reguliran donos na sredstva, za regulativno obdobje upošteva le določene naložbe po prioritetnem vrstnem redu iz naložbenega načrta operaterja distribucijskega sistema, ki bodo usposobljene za uporabo po posameznih letih regulativnega obdobja.
2. Viri za pokrivanje upravičenih stroškov
(viri za pokrivanje upravičenih stroškov)
(1) Viri za pokrivanje upravičenih stroškov regulativnega obdobja (VRO) za posamezno geografsko območje operaterja sistema se določijo kot vsota virov za pokrivanje upravičenih stroškov za posamezna leta regulativnega obdobja (Vt).
(2) Viri za pokrivanje upravičenih stroškov za posamezna leta regulativnega obdobja in za regulativno obdobje se v skladu s tem aktom določijo v regulativnem okviru, ki ga operater sistema posreduje agenciji v soglasje oziroma ga določi agencija z odločbo.
(določitev virov za pokrivanje upravičenih stroškov)
Viri za pokrivanje upravičenih stroškov za posamezno leto regulativnega obdobja (Vt) se določijo za posamezno geografsko območje operaterja sistema na naslednji način:
kjer oznake pomenijo:
Vt | viri za pokrivanje upravičenih stroškov za posamezno leto regulativnega obdobja, v eurih; |
RPt | reguliran letni prihodek operaterja sistema za posamezno leto regulativnega obdobja, določen v skladu s 37. členom tega akta, v eurih; |
ΔROT-1 | tisti del odstopanj od regulativnega okvira za pretekla leta (ΔRO), ki še ni bil upoštevan pri določitvi regulativnega okvira za pretekla leta in ki se odraža v presežku oziroma primanjkljaju omrežnin ter se upošteva pri določitvi regulativnega okvira za regulativno obdobje, določen v skladu s 63. členom tega akta, v eurih; |
tROT | trajanje regulativnega obdobja, ki se določi v skladu s 3. členom tega akta, izraženo s številom let; |
nΔROTt | načrtovani primanjkljaj omrežnin za posamezno leto regulativnega obdobja, ki za vsa leta regulativnega obdobja skupaj ne sme preseči višine načrtovanega stroška amortizacije iz regulativnega okvira za to regulativno obdobje in se določi v skladu z 41. in 63. členom tega akta, v eurih; |
t | leto regulativnega obdobja. |
(določitev reguliranega letnega prihodka)
(1) Reguliran letni prihodek operaterja sistema za posamezno leto regulativnega obdobja (RPt) se v skladu s tem aktom določi na naslednji način:
kjer oznake pomenijo:
RPt | reguliran letni prihodek operaterja sistema za posamezno leto regulativnega obdobja, v eurih; |
OMRt | omrežnine za posamezno leto regulativnega obdobja, v eurih; |
DPt | drugi prihodki za posamezno leto regulativnega obdobja določeni v skladu z določbami od 39. do 40. člena tega akta, ki so predhodno zmanjšani za izločene prihodke iz 38. člena tega akta, v eurih; |
t | leto regulativnega obdobja. |
(2) V skladu s tem aktom drugi prihodki operaterja prenosnega sistema vključujejo tudi prihodke iz naslova bilančnega obračuna.
Kot izločeni prihodki se v skladu s tem aktom štejejo:
– finančni prihodki;
– prihodki od usredstvenih lastnih proizvodov in storitev;
– prihodki od preostalih storitev, ki jih operater sistema zaračunava ob upoštevanju tarifnih postavk za preostale storitve, ter
– prihodki, ki so posledica na podlagi določb drugega in tretjega odstavka 12. člena tega akta predhodno nepriznanih stroškov delovanja in vzdrževanja, vendar največ do višine teh predhodno nepriznanih stroškov.
(določitev drugih prihodkov)
Drugi prihodki za posamezno leto regulativnega obdobja (DPt) se določijo na naslednji način:
kjer oznake pomenijo:
DPt | drugi prihodki za posamezno leto regulativnega obdobja, v eurih; |
DPt-1 | drugi prihodki predhodnega leta, ki se določijo v skladu s 40. členom tega akta, v eurih; |
NIt | faktor načrtovane letne inflacije, ki se določi v skladu z 19. členom tega akta; |
t | leto regulativnega obdobja. |
(osnova za določitev drugih prihodkov)
(1) Pri določitvi drugih prihodkov (DP) za prvo leto regulativnega obdobja se kot drugi prihodki predhodnega leta (DPt-1) upošteva povprečna vrednost realiziranih drugih prihodkov let t-5, t-4 in t-3 pred začetkom regulativnega obdobja, ugotovljenih na podlagi določb tega akta.
(2) V naslednjih letih regulativnega obdobja se drugi prihodki (DP) določijo v skladu z 39. členom tega akta.
(načrtovani primanjkljaj omrežnin za regulativno obdobje)
Če se za regulativno obdobje ne more zagotoviti takšna sprememba tarifnih postavk, ki zagotavlja pokritje celotnega načrtovanega upravičenega stroška amortizacije, se pri določitvi tistega dela regulativnega okvira, ki se nanaša na določitev načrtovanih virov za pokrivanje upravičenih stroškov regulativnega obdobja, načrtuje primanjkljaj omrežnin za regulativno obdobje (nΔROT) največ v višini načrtovanega stroška amortizacije za to regulativno obdobje.
VI. ZAHTEVA ZA IZDAJO SOGLASJA AGENCIJE
(zahteva za izdajo soglasja agencije)
(1) Operater prenosnega sistema mora vložiti zahtevo za izdajo soglasja agencije najkasneje 75 dni pred rokom dražb letnih zmogljivosti, ki se določijo v koledarju dražb na podlagi četrte točke 11. člena Uredbe (EU) št. 2017/459, v letu pred začetkom regulativnega obdobja (leto t-1).
(2) Operater distribucijskega sistema mora vložiti zahtevo za izdajo soglasja agencije najkasneje do 15. julija leta pred začetkom regulativnega obdobja (leto t-1).
(3) Operater sistema vloži zahtevo za izdajo soglasja agencije na obrazcih v elektronski obliki, ki jih pripravi agencija najkasneje dva meseca pred iztekom roka iz prvega in drugega odstavka tega člena in ki vsebujejo naslednje podatke in razkritja:
– navedba regulativnega obdobja, za katero je operater sistema določil regulativni okvir in vlaga zahtevo za izdajo soglasja agencije;
– navedba geografskega območja, za katero operater sistema določa regulativni okvir;
– potrebna za izračun načrtovanih stroškov delovanja in vzdrževanja za posamezna leta regulativnega obdobja in za regulativno obdobje, ločeno nadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja od nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja, ter izračun teh postavk;
– potrebna za izračun in določitev vpliva naložb iz naložbenega načrta operaterja sistema na omrežnine po njihovem prioritetnem vrstnem redu;
– potrebna za izračun načrtovanega stroška amortizacije za leto vložitve zahteve za izdajo soglasja agencije, za posamezna leta regulativnega obdobja in za regulativno obdobje ter izračun teh postavk;
– potrebna za izračun načrtovane povprečne regulativne vrednosti sredstev za leto vložitve zahteve za izdajo soglasja agencije, za posamezna leta regulativnega obdobja in za regulativno obdobje ter za izračun načrtovanega reguliranega donosa na sredstva za posamezna leta regulativnega obdobja in za regulativno obdobje ter izračun teh postavk;
– potrebna za izračun načrtovanih drugih prihodkov za posamezna leta regulativnega obdobja in za regulativno obdobje ter izračun teh postavk;
– potrebna za izračun omrežnin in izravnave omrežnin za posamezna leta regulativnega obdobja in za regulativno obdobje, za izračun tarifnih postavk omrežnine za posamezna leta regulativnega obdobja v skladu z aktom, ki ureja metodologijo za obračunavanje omrežnine ter izračun teh postavk;
– o tistem delu odstopanj od regulativnega okvira za pretekla leta, ki še ni bil upoštevan pri določitvi regulativnega okvira za pretekla leta in se odraža v presežku oziroma primanjkljaju omrežnin ter se upošteva pri določitvi regulativnega okvira za regulativno obdobje (ΔROT-1);
– o načrtovanem primanjkljaju omrežnin za posamezno leto regulativnega obdobja (nΔROTt) in za regulativno obdobje (nΔROT);
– o načrtovanih zakupljenih zmogljivosti in prenesenih količinah operaterja prenosnega sistema po posameznih vstopnih in izstopnih točkah za leto vložitve zahteve za izdajo soglasja agencije in za posamezna leta regulativnega obdobja oziroma o načrtovanem številu odjemnih mest, obračunski moči, zakupljenih zmogljivostih in distribuiranih količinah po posameznih odjemnih skupinah ter podatke o načrtovanem številu in tipu merilnih naprav na dan 31. december za operaterja distribucijskega sistema za leto vložitve zahteve za izdajo soglasja agencije in za posamezna leta regulativnega obdobja;
– o finančnem vplivu, ki ga bodo imele omrežnine na uporabnike prenosnega sistema, ločeno za vstopne in izstopne točke, oziroma o finančnem vplivu, ki ga bodo imele omrežnine na uporabnike distribucijskega sistema, ločeno po odjemnih skupinah;
– potrebna za izračun in določitev tarifnih postavk za posamezne preostale storitve, ki jih operater sistema določi v skladu z aktom, ki ureja metodologijo za obračunavanje omrežnine.
(4) Obrazci v elektronski obliki iz prejšnjega odstavka vključujejo tudi regulativni okvir, tarifne postavke omrežnin in tarifne postavke za preostale storitve, ki jih je operater sistema določil v zahtevi za izdajo soglasja agencije, ter izjavo o pravilnosti posredovanih podatkov in skladnosti postopka določitve regulativnega okvira, tarifnih postavk omrežnine in tarifnih postavk za preostale storitve z veljavnimi predpisi, ki urejajo dejavnost operaterja sistema kot izvajalca gospodarske javne službe.
(5) Operater sistema k zahtevi za izdajo soglasja agencije priloži naložbeni načrt iz 33. oziroma 34. člena tega akta v elektronski obliki.
(6) Operater sistema posreduje zahtevo za izdajo soglasja agencije tako, da ji posreduje obrazce v elektronski obliki na njen elektronski naslov in s strani upravičene osebe operaterja sistema podpisane dokumente iz četrtega in petega odstavka tega člena.
(zahteva v primeru prvega izvajanja dejavnosti)
(1) Če operater sistema med trajanjem regulativnega obdobja začne prvič izvajati dejavnost operaterja sistema na območju posamezne lokalne skupnosti, vloži zahtevo za izdajo soglasja agencije med regulativnim obdobjem in v regulativnem okviru določi upravičene stroške in vire za pokrivanje upravičenih stroškov za regulativno obdobje na podlagi načrtovanih postavk za posamezno leto regulativnega obdobja ob upoštevanju meril iz tega akta le za preostalo obdobje do izteka trajajočega regulativnega obdobja po tem aktu.
(2) V primeru začetka prvega izvajanja dejavnosti operaterja sistema med trajanjem regulativnega obdobja mora operater sistema vložiti zahtevo za izdajo soglasja agencije najmanj dva meseca pred predvidenim začetkom izvajanja prenosa oziroma distribucije plina.
(zahteva v primeru, če med regulativnim obdobjem začne dejavnost izvajati drug operater sistema)
(1) Če med trajanjem regulativnega obdobja na območju posamezne lokalne skupnosti začne izvajati dejavnost operaterja sistema drug operater sistema, mora drug operater sistema za preostanek tega regulativnega obdobja v regulativnem okviru za to ločeno geografsko območje določiti upravičene stroške in vire za pokrivanje upravičenih stroškov v skladu s 43. členom tega akta.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka drug operater sistema v regulativnem okviru za ločeno geografsko območje za preostanek tega regulativnega obdobja določi:
– načrtovane nadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja (NSDV) in
– tisti del odstopanj od regulativnega okvira za pretekla leta, ki še ni bil upoštevan pri določitvi regulativnega okvira za pretekla leta in ki se odraža v presežku oziroma primanjkljaju omrežnin ter se upošteva pri določitvi regulativnega okvira (ΔROT-1);
na podlagi podatkov, ki so bili podlaga za določitev regulativnega okvira za ta del obstoječega geografskega območja za to regulativno obdobje pri obstoječem operaterju sistema, h kateremu je bilo dano soglasje agencije oziroma ga je z odločbo določila agencija, in sicer v sorazmernih vrednostih glede na obdobje od dneva v mesecu predvidenega začetka izvajanja dejavnosti do meseca zaključka tega leta regulativnega obdobja ter za preostala leta regulativnega obdobja do zaključka tega regulativnega obdobja.
(3) Obstoječi operater sistema je dolžan drugemu operaterju sistema posredovati soglasje oziroma odločbo agencije, s katero je določen regulativni okvir za to regulativno obdobje za celotno geografsko območje in je podlaga za delitev na ločeni geografski območji, določeni v skladu s tretjim in šestim odstavkom 8. člena tega akta, za preostanek regulativnega obdobja.
(4) Obstoječi operater sistema mora drugemu operaterju sistema in agenciji na obrazcu iz drugega odstavka 62. člena tega akta posredovati izračun in podatke, potrebne za izračun:
– deleža distribuiranih količin plina za ločeno geografsko območje, ki se nanašajo na območje lokalne skupnosti, v kateri bo med trajanjem tega regulativnega obdobja začel izvajati dejavnost drug operater sistema v skladu s tretjim odstavkom 52. člena tega akta;
– razdelitve načrtovanih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja (NSDVt) iz regulativnega okvira obstoječega operaterja sistema po posameznih letih regulativnega obdobja na območje lokalne skupnosti, v kateri bo med trajanjem tega regulativnega obdobja začel izvajati dejavnost drug operater sistema v skladu z 52. členom tega akta;
– sorazmernega dela načrtovanih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja (NSDVt) za območje lokalne skupnosti, v kateri bo med trajanjem tega regulativnega obdobja začel izvajati dejavnost drug operater sistema, glede na predviden dan v mesecu in leto začetka izvajanja dejavnosti drugega operaterja sistema znotraj regulativnega obdobja za to leto in za vsa nadaljnja leta do izteka regulativnega obdobja v skladu s 53. členom tega akta;
– deleža omrežnin za ločeno geografsko območje, ki se nanašajo na območje lokalne skupnosti, v kateri bo med trajanjem tega regulativnega obdobja začel izvajati dejavnost drug operater sistema v skladu s tretjim odstavkom 58. člena tega akta;
– razdelitve tistega dela odstopanj od regulativnega okvira za pretekla leta, ki še ni bil upoštevan pri določitvi regulativnega okvira za pretekla leta in ki se odraža v presežku oziroma primanjkljaju omrežnin ter je bil upoštevan pri določitvi regulativnega okvira v skladu s 63. členom tega akta (ΔROT-1) pri obstoječem operaterju sistema, po posameznih letih regulativnega obdobja za območje lokalne skupnosti, v kateri bo med trajanjem tega regulativnega obdobja začel izvajati dejavnost drug operater sistema v skladu z 58. členom tega akta;
– sorazmernega dela tistega dela odstopanj od regulativnega okvira za pretekla leta, ki še ni bil upoštevan pri določitvi regulativnega okvira za pretekla leta in ki se odraža v presežku oziroma primanjkljaju omrežnin ter je bil upoštevan pri določitvi regulativnega okvira v skladu s 63. členom tega akta (ΔROT-1) pri obstoječem operaterju sistema za območje lokalne skupnosti, v kateri bo med trajanjem tega regulativnega obdobja začel izvajati dejavnost drug operater sistema, glede na predviden dan v mesecu in leto začetka izvajanja dejavnosti drugega operaterja sistema znotraj regulativnega obdobja za to leto in za vsa nadaljnja leta do izteka regulativnega obdobja v skladu z 59. členom tega akta.
(5) Obstoječi operater sistema drugemu operaterju sistema in agenciji posreduje dokumentacijo, podatke in izračune iz tretjega in četrtega odstavka tega člena vsaj en mesec pred rokom iz šestega odstavka tega člena.
(6) Drug operater sistema vloži zahtevo za izdajo soglasja agencije najmanj dva meseca pred predvidenim začetkom izvajanja distribucije plina.
(zahteva v primeru, če z začetkom regulativnega obdobja začne izvajati dejavnost drug operater sistema)
(1) Če z začetkom regulativnega obdobja začne izvajati dejavnost operaterja sistema na območju posamezne lokalne skupnosti drug operater sistema, kot jo je izvajal do zaključka preteklega regulativnega obdobja, mora drug operater sistema za to regulativno obdobje v regulativnem okviru za to ločeno geografsko območje določiti upravičene stroške in vire za pokrivanje upravičenih stroškov v skladu s 43. členom tega akta.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka drug operater sistema v regulativnem okviru za ločeno geografsko območje za to regulativno obdobje določi načrtovane nadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja (NSDV) v skladu z določbami od 12. do 20. člena tega akta, pri čemer za prvo leto regulativnega obdobja (leto t) kot nadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja predhodnega leta (NSDVt-1) upošteva povprečno vrednost teh realiziranih stroškov iz let t-10, t-9, t-8, t-7, t-6 in t-5, ugotovljenih na podlagi določb tega akta, na podlagi realiziranih podatkov za ta leta za to lokalno skupnost pri obstoječem operaterju sistema.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena drug operater v skladu s 63. členom tega akta v regulativnem okviru za ločeno geografsko območje za to regulativno obdobje določi tisti del odstopanj od regulativnega okvira za pretekla leta, ki še ni bil upoštevan pri določitvi regulativnega okvira za pretekla leta in ki se odraža v presežku oziroma primanjkljaju omrežnin ter se upošteva pri določitvi regulativnega okvira (ΔROT-1) na podlagi podatkov obstoječega operaterja sistema o stanju odstopanj od regulativnega okvira za pretekla leta za območje te lokalne skupnosti (ΔROLS) na dan 31. december dveh let pred prenehanjem izvajanja dejavnosti s strani obstoječega operaterja sistema (časovno obdobje n-2), ugotovljeno v skladu s 60. členom tega akta.
(4) Obstoječi operater sistema drugemu operaterju sistema in agenciji za potrebe določitve regulativnega okvira za ločeno geografsko območje za to regulativno obdobje na obrazcu iz drugega odstavka 62. člena tega akta posreduje podatke potrebne za izračun nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja predhodnega leta (NSDVt-1) in podatke o stanju odstopanj od regulativnega okvira za pretekla leta za območje te lokalne skupnosti (ΔROLS) na dan 31. december dveh let pred prenehanjem izvajanja dejavnosti s strani obstoječega operaterja sistema (časovno obdobje n-2), ugotovljeno v skladu z drugim odstavkom 60. člena tega akta.
(5) Obstoječi operater sistema drugemu operaterju sistema in agenciji posreduje podatke iz tretjega in četrtega odstavka tega člena vsaj en mesec pred rokom iz šestega odstavka tega člena.
(6) Drug operater sistema vloži zahtevo za izdajo soglasja agencije najmanj dva meseca pred predvidenim začetkom izvajanja distribucije plina.
(zahteva zaradi spremenjenih okoliščin)
(1) Operater sistema lahko med trajanjem regulativnega obdobja vloži novo zahtevo za izdajo soglasja agencije zaradi spremenjenih okoliščin med trajanjem tega regulativnega obdobja. Spremenjene okoliščine se presojajo glede na merila, določena v tem členu.
(2) Če operater sistema med trajanjem regulativnega obdobja ugotovi takšno letno spremembo v obsegu uporabe sistema glede na načrtovano pri določitvi regulativnega okvira za to regulativno obdobje, h kateremu je dala soglasje agencija oziroma ga je z odločbo določila agencija, ki ima za posledico:
– več kot 25-odstotno povišanje omrežnin operaterja sistema glede na načrtovane omrežnine v regulativnem okviru za to leto regulativnega obdobja in
– to povišanje omrežnin presega načrtovani primanjkljaj omrežnin v regulativnem okviru za to regulativno obdobje,
lahko za ta presežni znesek vloži novo zahtevo za izdajo soglasja agencije zaradi spremenjenih okoliščin med trajanjem tega regulativnega obdobja.
(3) Če operater sistema med trajanjem regulativnega obdobja ugotovi takšno letno spremembo v obsegu uporabe sistema glede na načrtovano pri določitvi regulativnega okvira za to regulativno obdobje, h kateremu je dala soglasja agencija oziroma ga je z odločbo določila agencija, ki ima za posledico:
– več kot 25-odstotno znižanje omrežnin operaterja sistema glede na načrtovane omrežnine v regulativnem okviru za to leto regulativnega obdobja in
– to znižanje omrežnin skupaj z načrtovanim primanjkljajem omrežnin v regulativnem okviru za to regulativno obdobje presega dovoljen načrtovani primanjkljaj omrežnin iz 5. člena tega akta,
lahko za ta presežni znesek vloži novo zahtevo za izdajo soglasja agencije zaradi spremenjenih okoliščin med trajanjem tega regulativnega obdobja.
(4) Če operater sistema ugotovi, da se je v posameznem letu regulativnega obdobja spremenil obseg uporabe sistema, ki ima posledice, določene v drugem in tretjem odstavku tega člena, ali so nastopile druge nepričakovane okoliščine, v novi zahtevi za izdajo soglasja agencije zaradi spremenjenih okoliščin v regulativnem okviru za preostala leta regulativnega obdobja spremeni načrtovane regulirane prihodke v delu, ki se nanaša na načrtovane prihodke iz omrežnine. Načrtovane regulirane prihodke spremeni tako, da na podlagi spremenjenega načrtovanega količinskega obsega uporabe sistema, ki upošteva spremenjene okoliščine in načrtovan primanjkljaj omrežnin, spremeni tarifne postavke za omrežnino v skladu z aktom, ki ureja metodologijo za obračunavanje omrežnine tako, da so do konca regulativnega obdobja načrtovane omrežnine skupaj z realiziranimi omrežninami od začetka regulativnega obdobja do uvedbe spremembe tarifnih postavk enake načrtovanim omrežninam iz nove zahteve za to regulativno obdobje. S tem operater sistema zagotovi izravnavo v skladu s petim odstavkom 7. člena tega akta.
(5) Operater sistema mora novi zahtevi za izdajo soglasja agencije iz tega člena priložiti tudi dokazila o nepričakovani spremembi v obsegu uporabe sistema ali drugih nepričakovanih okoliščinah.
V postopku odločanja o izdaji soglasja agencija presoja skladnost v regulativnem okviru določenih upravičenih stroškov, virov za pokrivanje upravičenih stroškov, določitev in izravnavo tarifnih postavk omrežnine ter določitev tarifnih postavk za preostale storitve v skladu s tem aktom in v skladu z aktom, ki ureja metodologijo za obračunavanje omrežnine.
VII. PRAVILA IN NAČIN UGOTAVLJANJA ODSTOPANJ OD REGULATIVNEGA OKVIRA
1. Odstopanje od regulativnega okvira
(spremljanje poslovanja in nadzor)
(1) Agencija na podlagi letnih podatkov o poslovanju operaterja sistema spremlja poslovanje operaterja sistema in nadzira uporabo določb tega akta.
(2) Agencija nadzira uporabo metode reguliranega letnega prihodka in reguliranih omrežnin v postopku odločanja o izdaji soglasja k regulativnemu okviru oziroma o izdaji odločbe o ugotovljenem odstopanju od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja.
Na podlagi letnih podatkov o poslovanju operaterja sistema za posamezno geografsko območje se spremlja izvajanje regulativnega okvira tako, da se ugotavlja odstopanje od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja (Δrot) in ugotavlja stanje odstopanj od regulativnega okvira za pretekla leta (ΔRO).
2. Način določitve odstopanj od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja
(določitev odstopanj za posamezno leto)
(1) Odstopanje od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja (Δrot) se določi za posamezno geografsko območje operaterja sistema na naslednji način:
kjer oznake pomenijo:
Δrot | odstopanje od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja, pri čemer negativna vrednost Δrot pomeni obveznost operaterja sistema, da presežek omrežnin nameni pokrivanju upravičenih stroškov naslednjih let, pozitivna vrednost Δrot pa pomeni pravico operaterja sistema, da upošteva primanjkljaj omrežnin pri določitvi regulativnega okvira v naslednjih letih, v eurih; |
PUSt | priznani upravičeni stroški za posamezno leto regulativnega obdobja, določeni v skladu z določbami od 51. do 55. člena tega akta, v eurih; |
PRPt | priznani reguliran letni prihodek operaterja sistema za posamezno leto regulativnega obdobja, določen v skladu s 56. členom tega akta, v eurih; |
ΔROT-1 | tisti del odstopanj od regulativnega okvira za pretekla leta (ΔRO), ki še ni bil upoštevan pri določitvi regulativnega okvira za pretekla leta in ki se odraža v presežku oziroma primanjkljaju omrežnin ter se upošteva pri določitvi regulativnega okvira za regulativno obdobje, določen v skladu s 57. in 63. členom tega akta, v eurih; |
tROT | trajanje regulativnega obdobja, ki se določi v skladu s 3. členom tega akta, izraženo s številom koledarskih let; |
t | leto regulativnega obdobja. |
(2) Priznani elementi regulativnega okvira za geografsko območje iz prejšnjega odstavka se izračunajo tako, da se načrtovani elementi regulativnega okvira za geografsko območje, h kateremu je bilo dano soglasje agencije oziroma jih je z odločbo določila agencija, za posamezno leto regulativnega okvira preračunajo v skladu s tem aktom.
2.1. Priznani upravičeni stroški
(priznani upravičeni stroški)
Ob zaključku posameznega leta regulativnega obdobja se preračunajo načrtovani upravičeni stroški (USt) iz regulativnega okvira za posamezno geografsko območje za to leto in določijo priznani upravičeni stroški (PUSt) tako, da se upoštevajo:
a) načrtovani nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja, ki so bili upoštevani pri določitvi regulativnega okvira za to leto in se nanašajo na stroške storitev za vzdrževanje sistema, stroške materiala za vzdrževanje sistema in stroške dela v višini 50 odstotkov, preračunani z upoštevanjem realiziranega faktorja prilagoditve za posamezna leta regulativnega obdobja, ki se določi v skladu z 18. členom tega akta, kot priznani;
b) preostale vrednosti načrtovanih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja, ki so bili upoštevani pri določitvi regulativnega okvira za to leto, kot priznani;
c) realizirani nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja, ki se nanašajo na stroške materiala za plin za lastno rabo, za plin za sistemske razlike in plin za namen obračuna po OBA do vključno 0,5 odstotka po prenosnem sistemu prenesenih oziroma do vključno dveh odstotkov v distribucijski sistem prevzetih količin plina, iz izkaza poslovnega izida operaterja sistema, kot priznani;
d) preostali realizirani nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz izkaza poslovnega izida operaterja sistema pod pogoji iz tega akta, kot priznani;
e) realizirani strošek amortizacije iz izkaza poslovnega izida operaterja sistema pod pogoji iz tega akta, kot priznani;
f) reguliran donos na sredstva, ki se izračuna pod pogoji iz tega akta, kot priznan. Pri izračunu priznanega reguliranega donosa na sredstva se upošteva tehtani povprečni strošek kapitala pred obdavčitvijo (TPSK), ki je bil za to leto upoštevan pri določitvi regulativnega okvira, h kateremu je dala soglasje oziroma ga je z odločbo določila agencija, in priznana povprečna regulativna vrednost sredstev (PVSt), izračunana v skladu s 27. in 28. členom tega akta. Pri tem se pri določitvi otvoritvene vrednosti regulativne baze sredstev (OVSt) in zaključne vrednosti regulativne baze sredstev (ZVSt):
– za prvo leto regulativnega obdobja (leto t) kot otvoritvena vrednost regulativne baze sredstev (OVSt) upošteva realizirana vrednost sredstev iz poslovnih knjig operaterja sistema na dan 31. decembra leta pred začetkom regulativnega obdobja (leta t-1), zmanjšana za vrednost sredstev, na katera se na podlagi 25. člena tega akta ne priznava reguliran donos na sredstva, in zmanjšana za vrednost sredstev iz prvega odstavka 27. člena tega akta;
– za vsa naslednja leta regulativnega obdobja kot otvoritvena vrednost regulativne baze sredstev (OVSt) upošteva zaključna vrednost regulativne baze sredstev (ZVSt) za predhodno leto regulativnega obdobja, izračunana v skladu z naslednjo alineo;
– za posamezno leto regulativnega obdobja kot zaključna vrednost regulativne baze sredstev (ZVSt) upošteva realizirana vrednost sredstev iz poslovnih knjig operaterja sistema na dan 31. decembra posameznega leta regulativnega obdobja, zmanjšana za vrednost sredstev, na katera se na podlagi 25. člena tega akta ne priznava reguliran donos na sredstva, in zmanjšana za vrednost sredstev iz prvega odstavka 27. člena tega akta;
g) reguliran donos na sredstva iz prvega odstavka 27. člena tega akta, ki se izračuna v skladu s 54. členom tega akta, kot priznan;
h) enkratne stimulacije za pridobljena brezplačna sredstva (SbSt), določene v skladu z drugim odstavkom 55. člena tega akta, kot priznane;
i) spodbude operaterju prenosnega sistema v višini realizirane 25-odstotne razlike med prihodki in stroški ter odhodki operaterja prenosnega sistema od nakupa dodatnih zmogljivosti po programu prevelikega zakupa in ponovnega odkupa, določene v skladu s tretjim odstavkom 55. člena tega akta, kot priznane.
(preračun upravičenih stroškov zaradi spremembe geografskega območja)
(1) Če med trajanjem regulativnega obdobja operater sistema preneha izvajati dejavnost na delu geografskega območja, za katerega je s soglasjem ali odločbo agencije določen regulativni okvir za to regulativno obdobje, se to dejstvo upošteva pri določitvi priznanih upravičenih stroškov operaterja sistema za to leto in za vsa naslednja leta do izteka regulativnega obdobja.
(2) Načrtovani nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NSDVt) iz regulativnega okvira, ki se nanašajo na celotno geografsko območje, se najprej po posameznih letih regulativnega obdobja razdelijo na ločeni geografski območji, določeni v skladu s tretjim in šestim odstavkom 8. člena tega akta, in sicer ločeno na del, ki se nanaša na lokalno skupnost, v kateri je operater sistema med trajanjem regulativnega obdobja prenehal izvajati dejavnost, in na del, ki se nanaša na preostale lokalne skupnosti, kjer bo operater sistema še naprej izvajal dejavnost.
(3) Za delitev načrtovanih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja (NSDVt) iz prejšnjega odstavka na posamezno ločeno geografsko območje se upošteva delež distribuiranih količin plina za posamezno ločeno geografsko območje, ki se izračuna kot razmerje med:
– seštevkom distribuiranih količin plina na območju lokalne skupnosti, v kateri je operater sistema med trajanjem regulativnega obdobja prenehal izvajati dejavnost, oziroma seštevkom distribuiranih količin plina na območju preostalih lokalnih skupnosti, kjer bo operater sistema še naprej izvajal dejavnost; pri tem se upoštevajo realizirane distribuirane količine plina tistih let, ki so bile v skladu s 16. členom tega akta osnova za določitev načrtovanih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja predhodnega leta (NSDVt-1) pri določitvi regulativnega okvira za celotno geografsko območje, in
– seštevkom distribuiranih količin plina na območju vseh lokalnih skupnosti, ki so bile vključene v celotno geografsko območje operaterja sistema; pri tem se upoštevajo realizirane distribuirane količine plina tistih let, ki so bile v skladu s 16. členom tega akta osnova za določitev načrtovanih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja predhodnega leta (NSDVt-1) pri določitvi regulativnega okvira za celotno geografsko območje,
ki se izračuna na štiri decimalna mesta.
(4) Načrtovani nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NSDVt) po posameznih letih regulativnega obdobja, razdeljeni na ločeno geografsko območje, kjer je operater sistema med trajanjem regulativnega obdobja prenehal z izvajanjem dejavnosti, se za operaterja sistema za to leto in za vsa nadaljnja leta do izteka regulativnega obdobja nato preračunajo še v skladu s 53. členom tega akta.
(5) Načrtovani nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NSDVt) po posameznih letih regulativnega obdobja, razdeljeni na ločeno geografsko območje, kjer bo operater sistema še naprej izvajal dejavnost, se v povezavi z 51. členom tega akta za to leto in za vsa nadaljnja leta do izteka regulativnega obdobja štejejo za načrtovane iz regulativnega okvira.
(6) Preračun ostalih upravičenih stroškov iz regulativnega okvira za posamezno ločeno geografsko območje, določeno v skladu s tretjim in šestim odstavkom 8. člena tega akta, se za to leto in za vsa nadaljnja leta do izteka regulativnega obdobja izvede v skladu z 51. členom tega akta.
(preračun upravičenih stroškov zaradi spremembe trajanja regulativnega obdobja)
(1) Če se realizirano trajanje regulativnega obdobja razlikuje od določenega pri pripravi regulativnega okvira, h kateremu je bilo dano soglasje agencije oziroma ga je z odločbo določila agencija, se pri ugotavljanju odstopanja od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja najprej načrtovani nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NSDVt) iz regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja preračunajo sorazmerno glede na dejanski dan v mesecu in leto začetka ali prenehanja izvajanja dejavnosti operaterja sistema znotraj regulativnega obdobja.
(2) Tako preračunane postavke nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja (NSDVt) za posamezno leto regulativnega obdobja se v povezavi z 51. členom tega akta štejejo za načrtovane iz regulativnega okvira.
(3) Preračun ostalih upravičenih stroškov iz regulativnega okvira se za posamezno leto regulativnega obdobja izvede v skladu z 51. členom tega akta.
(priznani reguliran donos glede na učinkovitost sredstev)
(1) Priznan reguliran donos na sredstva iz prvega odstavka 27. člena tega akta za posamezno leto regulativnega obdobja (t)predstavlja seštevek priznanih reguliranih donosov posameznih sredstev iz prvega odstavka 27. člena tega akta operaterja sistema za posamezno leto regulativnega obdobja (t)(RDSSr(t)).
(2) Priznan reguliran donos na posamezno sredstvo iz prvega odstavka 27. člena tega akta se za relevantno obdobje (r), ki predstavlja obdobje 25 let od leta usposobitve za uporabo posameznega sredstva iz prvega odstavka 27. člena tega akta, izračuna pri ugotavljanju odstopanj od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja (t)na način, kot je določen v tem členu.
(3) Priznan reguliran donos na posamezno sredstvo iz prvega odstavka 27. člena tega akta za posamezno leto regulativnega obdobja (t)(RDSSr(t)) se določi glede na učinkovito uporabo teh sredstev tako, da se v skladu s tem členom spremlja osnova za priznavanje reguliranega donosa na posamezno sredstvo iz prvega odstavka 27. člena tega akta za posamezno leto regulativnega obdobja (t) (OPSr(t)) in upoštevajo merila, ki so določena v desetem odstavku tega člena.
(4) Osnova za priznavanje reguliranega donosa na posamezno sredstvo iz prvega odstavka 27. člena tega akta za posamezno leto regulativnega obdobja se določi na naslednji način:
kjer oznake pomenijo:
OPSr(t) | osnova za priznavanje reguliranega donosa na posamezno sredstvo iz prvega odstavka 27. člena tega akta za posamezno leto regulativnega obdobja (t), v eurih; |
| skupni prihodki posameznega sredstva iz prvega odstavka 27. člena tega akta v relevantnem obdobju (r) od leta usposobitve za uporabo posameznega sredstva iz prvega odstavka 27. člena tega akta (t0) do vključno leta regulativnega obdobja (t), v eurih; |
| skupni stroški posameznega sredstva iz prvega odstavka 27. člena tega akta v relevantnem obdobju (r) od leta usposobitve za uporabo posameznega sredstva iz prvega odstavka 27. člena tega akta (t0) do vključno leta regulativnega obdobja (t), v eurih; |
| skupna osnova za priznavanje reguliranega donosa na posamezno sredstvo iz prvega odstavka 27. člena tega akta v relevantnem obdobju (r)od leta usposobitve za uporabo posameznega sredstva iz prvega odstavka 27. člena tega akta (t0) do vključno preteklega leta regulativnega obdobja (t-1), v eurih; |
r | relevantno obdobje; |
t0 | leto usposobitve za uporabo posameznega sredstva iz prvega odstavka 27. člena tega akta; |
t | leto regulativnega obdobja. |
(5) Skupni prihodki posameznega sredstva iz prvega odstavka 27. člena tega akta v relevantnem obdobju (
r) od leta usposobitve za uporabo posameznega sredstva iz prvega odstavka 27. člena tega akta (
t0) do vključno leta regulativnega obdobja (
t) (
) predstavljajo seštevek omrežnin operaterja sistema, obračunanih v povezavi s posameznim sredstvom iz prvega odstavka 27. člena tega akta v tem obdobju v skladu z aktom, ki ureja metodologijo za obračunavanje omrežnine za to obdobje.
(6) Skupni strošek posameznega sredstva iz prvega odstavka 27. člena tega akta v relevantnem obdobju (
r)
od leta usposobitve za uporabo posameznega sredstva iz prvega odstavka 27. člena tega akta do vključno leta regulativnega obdobja (
t) (
) predstavlja seštevek stroška amortizacije (
) in seštevek stroška delovanja in vzdrževanja (
) za posamezno sredstvo iz prvega odstavka 27. člena tega akta za to obdobje, ki se izračunata v skladu s sedmim in osmim odstavkom tega člena.
(7) Seštevek stroška amortizacije (
) posameznega sredstva iz prvega odstavka 27. člena tega akta se za potrebe izračuna osnove za priznavanje reguliranega donosa na posamezno sredstvo iz prvega odstavka 27. člena tega akta za posamezno leto regulativnega obdobja (
t) (
OPSr(t)) znotraj relevantnega obdobja (
r)
določi v skladu z določbami od 21. do 24. člena tega akta.
(8) Seštevek stroška delovanja in vzdrževanja (
) posameznega sredstva iz prvega odstavka 27. člena tega akta se znotraj relevantnega obdobja (
r)
za potrebe izračuna osnove za priznavanje reguliranega donosa na posamezno sredstvo iz prvega odstavka 27. člena tega akta za posamezno leto regulativnega obdobja (
t) (
OPSr(t)) določi v višini:
– 0,4 % nabavne vrednosti posameznega sredstva iz prvega odstavka 27. člena tega akta operaterja prenosnega sistema oziroma
– 4,0 % nabavne vrednosti posameznega sredstva iz prvega odstavka 27. člena tega akta operaterja distribucijskega sistema.
(9) Skupna osnova za priznavanje reguliranega donosa na posamezno sredstvo iz prvega odstavka 27. člena tega akta v relevantnem obdobju (r)od leta usposobitve za uporabo posameznega sredstva iz prvega odstavka 27. člena tega akta (t0) do vključno preteklega leta regulativnega obdobja (t-1)se določi na naslednji način:
kjer oznake pomenijo:
| skupna osnova za priznavanje reguliranega donosa na posamezno sredstvo iz prvega odstavka 27. člena tega akta v relevantnem obdobju (r)od leta usposobitve za uporabo posameznega sredstva iz prvega odstavka 27. člena tega akta (t0) do vključno preteklega leta regulativnega obdobja (t-1), v eurih; |
| skupni prihodki posameznega sredstva iz prvega odstavka 27. člena tega akta v relevantnem obdobju (r)od leta usposobitve za uporabo posameznega sredstva iz prvega odstavka 27. člena tega akta (t0) do vključno preteklega leta regulativnega obdobja (t-1), v eurih; |
| skupni stroški posameznega sredstva iz prvega odstavka 27. člena tega akta v relevantnem obdobju (r)od leta usposobitve za uporabo posameznega sredstva iz prvega odstavka 27. člena tega akta (t0) do vključno preteklega leta regulativnega obdobja (t-1), v eurih; |
r | relevantno obdobje; |
t0 | leto usposobitve za uporabo posameznega sredstva iz prvega odstavka 27. člena tega akta; |
t-1 | preteklo leto regulativnega obdobja; |
in kjer se pri določitvi skupne osnove za priznavanje reguliranega donosa na posamezno sredstvo iz prvega odstavka 27. člena tega akta v relevantnem obdobju (
r) od leta usposobitve za uporabo posameznega sredstva iz prvega odstavka 27. člena tega akta do vključno preteklega leta regulativnega obdobja (
t-1) (
) za prvo leto relevantnega obdobja (
t0) kot podatek za predhodno leto za to postavko upošteva vrednost nič eurov.
(10) Reguliran donos na posamezno sredstvo iz prvega odstavka 27. člena tega akta za posamezno leto regulativnega obdobja (t) se določi kot priznan (RDSSr(t)) ob upoštevanju naslednjih meril:
– če je osnova za priznavanje reguliranega donosa na posamezno sredstvo iz prvega odstavka 27. člena tega akta za leto regulativnega obdobja (t) (OPSr(t)) negativna oziroma enaka nič, je priznani reguliran donos na posamezno sredstvo iz prvega odstavka 27. člena tega akta za to leto regulativnega obdobja (t) (RDSSr(t)) enak nič eurov;
– če je osnova za priznavanje reguliranega donosa na posamezno sredstvo iz prvega odstavka 27. člena tega akta za leto regulativnega obdobja (t) (OPSr(t)) večja od nič in hkrati večja od skupaj priznanega reguliranega donosa na posamezno sredstvo iz prvega odstavka 27. člena tega akta za relevantno obdobje (r) od leta usposobitve za uporabo posameznega sredstva iz prvega odstavka 27. člena tega akta (t0) do vključno preteklega leta regulativnega obdobja (t-1) (
) ter je hkrati seštevek osnove za priznavanje reguliranega donosa na posamezno sredstvo iz prvega odstavka 27. člena tega akta za leto regulativnega obdobja (t) (OPSr(t)) in skupaj priznani reguliran donos na posamezno sredstvo iz prvega odstavka 27. člena tega akta za relevantno obdobje (r) od leta usposobitve za uporabo posameznega sredstva iz prvega odstavka 27. člena tega akta (t0) do vključno preteklega leta regulativnega obdobja (t-1) (
) manjši od skupaj izračunanega reguliranega donosa na posamezno sredstvo iz prvega odstavka 27. člena tega akta za relevantno obdobje (r) od leta usposobitve za uporabo posameznega sredstva iz prvega odstavka 27. člena tega akta (t0) do vključno leta regulativnega obdobja (t) na podlagi določb od 25. do 32. člena tega akta (
), je operaterju sistema za to leto regulativnega obdobja (t) priznan regulirani donos na posamezno sredstvo iz prvega odstavka 27. člena tega akta (RDSSr(t)) v višini osnove za priznavanje reguliranega donosa na posamezno sredstvo iz prvega odstavka 27. člena tega akta za leto regulativnega obdobja (t) (OPSr(t));
– če je osnova za priznavanje reguliranega donosa na posamezno sredstvo iz prvega odstavka 27. člena tega akta za leto regulativnega obdobja (t) (OPSr(t)) večja od nič in hkrati večja od skupaj priznanega reguliranega donosa na posamezno sredstvo iz prvega odstavka 27. člena tega akta za relevantno obdobje (r) od leta usposobitve za uporabo posameznega sredstva iz prvega odstavka 27. člena tega akta (t0) do vključno preteklega leta regulativnega obdobja (t-1) (
) ter je hkrati seštevek osnove za priznavanje reguliranega donosa na posamezno sredstvo iz prvega odstavka 27. člena tega akta za leto regulativnega obdobja (t) (OPSr(t)) in skupaj priznani reguliran donos na posamezno sredstvo iz prvega odstavka 27. člena tega akta za relevantno obdobje (r) od leta usposobitve za uporabo posameznega sredstva iz prvega odstavka 27. člena tega akta (t0) do vključno preteklega leta regulativnega obdobja (t-1) (
) enak ali večji od skupaj izračunanega reguliranega donosa na posamezno sredstvo iz prvega odstavka 27. člena tega akta za relevantno obdobje (r) od leta usposobitve za uporabo posameznega sredstva iz prvega odstavka 27. člena tega akta (t0) do vključno leta regulativnega obdobja (t) na podlagi določb od 25. do 32. člena tega akta (
), je operaterju sistema za to leto regulativnega obdobja (t) priznan regulirani donos na posamezno sredstvo iz prvega odstavka 27. člena tega akta (RDSSr(t)) tako, da skupno priznani regulirani donos na posamezno sredstvo iz prvega odstavka 27. člena tega akta za relevantno obdobje (r) (
) ne presega skupno izračunanega reguliranega donosa za relevantno obdobje (r) na podlagi določb od 25. do 32. člena tega akta (
).
(1) Če operater sistema realizira nižje stroške, kot so priznani upravičeni stroški, razlika predstavlja višji realiziran donos na sredstva od priznanega pri odstopanjih od regulativnega okvira, oziroma če realizira višje stroške, kot so priznani upravičeni stroški, razliko krije v breme priznanega reguliranega donosa na sredstva.
(2) Pri določitvi priznanih upravičenih stroškov operaterja sistema za posamezno leto regulativnega obdobja se upošteva enkratna stimulacija za pridobljena brezplačna sredstva (SbSt). Stimulacija povečuje priznane upravičene stroške operaterja sistema pri ugotavljanju odstopanj od regulativnega okvira v tistem letu regulativnega obdobja, ko je sredstvo, zgrajeno iz teh virov, predano v uporabo, in sicer v višini 6 odstotkov od pridobljenih brezplačnih sredstev. Če mora operater sistema vrniti brezplačno pridobljena sredstva, prejeta stimulacija zmanjšuje priznane upravičene stroške pri ugotavljanju odstopanj od regulativnega okvira za tisto leto regulativnega obdobja, v katerem je prišlo do vrnitve sredstev.
(3) Pri določitvi priznanih upravičenih stroškov operater prenosnega sistema za posamezno leto regulativnega obdobja upošteva spodbudo od doseganja 25-odstotne razlike med prihodki in stroški ter odhodki operaterja prenosnega sistema od nakupa dodatnih zmogljivosti po programu prevelikega zakupa in ponovnega odkupa. Ta spodbuda povečuje ali znižuje priznane upravičene stroške operaterja prenosnega sistema pri ugotavljanju odstopanj od regulativnega okvira.
2.2. Priznani viri za pokrivanje upravičenih stroškov
(priznani regulirani letni prihodek)
(1) Priznani regulirani letni prihodek operaterja sistema za posamezno leto regulativnega obdobja (PRPt) v skladu s tem aktom predstavljajo priznane omrežnine (POMRt) in priznani drugi prihodki (PDPt), ki so predhodno zmanjšani za priznane izločene prihodke, ugotovljene na podlagi realiziranih podatkov o poslovanju operaterja sistema.
(2) V skladu s tem aktom priznani drugi prihodki (PDPt) operaterja prenosnega sistema vključujejo tudi priznane prihodke iz naslova bilančnega obračuna.
(priznano upoštevano odstopanje)
Pri določitvi priznanih virov za pokrivanje priznanih upravičenih stroškov za posamezno leto regulativnega obdobja za posamezno geografsko območje operaterja sistema se upošteva tisti del odstopanj od regulativnega okvira za pretekla leta, ki je bil upoštevan pri določitvi regulativnega okvira za to leto regulativnega obdobja (ΔROT-1), kot priznan.
(preračun virov za pokrivanje upravičenih stroškov zaradi spremembe geografskega območja)
(1) Če med trajanjem regulativnega obdobja operater sistema preneha izvajati dejavnost na delu geografskega območja, za katerega je s soglasjem ali odločbo agencije določen regulativni okvir za to regulativno obdobje, se to dejstvo upošteva pri določitvi priznanih virov za pokrivanje upravičenih stroškov operaterja sistema za to leto in za vsa naslednja leta do izteka regulativnega obdobja.
(2) Tisti del odstopanj od regulativnega okvira za pretekla leta, ki je bil upoštevan pri določitvi regulativnega okvira (ΔROT-1) operaterja sistema za celotno geografsko območje, se najprej po posameznih letih regulativnega obdobja razdeli na ločeni geografski območji, določeni v skladu s tretjim in šestim odstavkom 8. člena tega akta, in sicer ločeno na del, ki se nanaša na lokalno skupnost, v kateri je operater sistema med trajanjem regulativnega obdobja prenehal izvajati dejavnost, in na del, ki se nanaša na preostale lokalne skupnosti, kjer bo operater sistema še naprej izvajal dejavnost.
(3) Odstopanje od regulativnega okvira za pretekla leta, ki je bilo upoštevano pri določitvi regulativnega okvira (ΔROT-1) operaterja sistema za celotno geografsko območje, se na posamezno ločeno geografsko območje iz prejšnjega odstavka deli z upoštevanjem deleža omrežnin. Delež omrežnin za posamezno ločeno geografsko območje se izračuna kot razmerje med:
– seštevkom omrežnin za območje lokalne skupnosti, v kateri je operater sistema med trajanjem regulativnega obdobja prenehal izvajati dejavnost, oziroma seštevkom omrežnin na območju preostalih lokalnih skupnosti, kjer bo operater sistema še naprej izvajal dejavnost; pri tem se upoštevajo seštevki omrežnin tistih let, iz katerih izvira tisti del odstopanj od regulativnega okvira za pretekla leta, ki je bil upoštevan pri določitvi regulativnega okvira (ΔROT-1) operaterja sistema za celotno geografsko območje v skladu s 63. členom tega akta, in
– seštevkom omrežnin vseh lokalnih skupnosti, ki so bile vključene v celotno geografsko območje operaterja sistema; pri tem se upoštevajo seštevki omrežnin tistih let, iz katerih izvira tisti del odstopanj od regulativnega okvira za pretekla leta, ki je bil upoštevan pri določitvi regulativnega okvira (ΔROT-1) operaterja sistema za celotno geografsko območje v skladu s 63. členom tega akta,
ki se izračuna na štiri decimalna mesta.
(4) Del odstopanj od regulativnega okvira za pretekla leta, ki je bil upoštevan pri določitvi regulativnega okvira (ΔROT-1) operaterja sistema po posameznih letih regulativnega obdobja za celotno geografsko območje in je v skladu s prejšnjim odstavkom razdeljen na ločeno geografsko območje, kjer je operater sistema med trajanjem regulativnega obdobja prenehal z izvajanjem dejavnosti, se za to leto in za vsa nadaljnja leta do izteka regulativnega obdobja nato preračuna še v skladu z 59. členom tega akta.
(5) Del odstopanj od regulativnega okvira za pretekla leta, ki je bil upoštevan pri določitvi regulativnega okvira (ΔROT-1) operaterja sistema po posameznih letih regulativnega obdobja za celotno geografsko območje in je v skladu s tretjim odstavkom tega člena razdeljen na ločeno geografsko območje, kjer bo operater sistema še naprej izvajal dejavnost, se za to leto in za vsa nadaljnja leta do izteka regulativnega obdobja pri izračunu odstopanj od regulativnega okvira šteje kot priznan.
(6) Preračun ostalih virov za pokrivanje upravičenih stroškov iz regulativnega okvira za posamezno ločeno geografsko območje, določeno v skladu s tretjim in šestim odstavkom 8. člena tega akta, se za to leto in za vsa nadaljnja leta do izteka regulativnega obdobja izvede v skladu s 56. členom tega akta.
(preračun virov za pokrivanje upravičenih stroškov zaradi spremembe trajanja regulativnega obdobja)
(1) Če se realizirano trajanje regulativnega obdobja razlikuje od določenega pri pripravi regulativnega okvira, h kateremu je bilo dano soglasje agencije oziroma ga je z odločbo določila agencija, se pri ugotavljanju odstopanja od regulativnega okvira za posamezna leta regulativnega obdobja najprej tisti del odstopanj od regulativnega okvira za pretekla leta, ki je bil upoštevan pri določitvi regulativnega okvira (ΔROT-1) operaterja sistema, za posamezno leto regulativnega obdobja preračuna sorazmerno glede na dejanski dan v mesecu in leto začetka ali prenehanja izvajanja dejavnosti operaterja sistema znotraj regulativnega obdobja.
(2) Tako preračunan del odstopanj od regulativnega okvira za pretekla leta, ki je bil upoštevan pri določitvi regulativnega okvira (ΔROT-1) operaterja sistema za posamezno leto regulativnega obdobja, se od začetka regulativnega obdobja do dneva v mesecu in leta prenehanja ali od dneva v mesecu in leta začetka do zaključka regulativnega obdobja v povezavi s 57. členom tega akta šteje za načrtovani iz regulativnega okvira.
(3) Če med trajanjem regulativnega obdobja operater sistema preneha izvajati dejavnost na celotnem oziroma delu geografskega območja, se znesek sorazmernega dela odstopanja za pretekla leta, ki je bil upoštevan pri določitvi regulativnega okvira (ΔROT-1) za to regulativno obdobje, izračunan v skladu s prvim odstavkom tega člena oziroma v skladu z 58. členom tega akta in s prvim odstavkom tega člena od dneva v mesecu prenehanja izvajanja dejavnosti do konca tega leta in za vsa preostala leta regulativnega obdobja, vključi v znesek stanja odstopanja od regulativnega okvira za pretekla leta, ki še ni bil upoštevan pri določitvi regulativnega okvira za pretekla leta in ki se odraža v presežku oziroma primanjkljaju omrežnin (ΔRO) operaterja sistema, določenega v skladu s 60. členom tega akta.
(4) Preračun ostalih virov za pokrivanje upravičenih stroškov iz regulativnega okvira za se za posamezno leto regulativnega obdobja izvede v skladu s 56. členom tega akta.
3. Način določitve stanja odstopanj od regulativnega okvira
(določitev stanja odstopanj)
(1) Stanje odstopanj od regulativnega okvira za pretekla leta (ΔRO) se določi za posamezno geografsko območje operaterja sistema na naslednji način:
kjer oznake pomenijo:
ΔRO | stanje odstopanj od regulativnega okvira za pretekla leta, ki še ni bilo upoštevano pri določitvi regulativnega okvira za pretekla leta in ki se odraža v presežku oziroma primanjkljaju omrežnin, pri čemer negativna vrednost ΔRO pomeni obveznost operaterja sistema, da presežek omrežnin nameni pokrivanju upravičenih stroškov pri določitvi omrežnin naslednjih let, pozitivna vrednost ΔRO pa pomeni pravico operaterja sistema, da upošteva primanjkljaj omrežnin pri določitvi omrežnin v naslednjih letih, v eurih; |
Δrot | odstopanje od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja, ki se odraža v presežku oziroma primanjkljaju omrežnin ter se določi v skladu z določbami od 50. do 59. člena tega akta, v eurih; |
obrt | obresti za posamezno leto regulativnega obdobja, ki povečujejo oziroma zmanjšujejo ugotovljeno odstopanje od regulativnega okvira za to leto in se določijo v skladu z 61. členom tega akta, v eurih; |
n | časovno obdobje, za katero operater sistema še ni upošteval odstopanje od regulativnega okvira pri določitvi regulativnega okvira; |
t | leto regulativnega obdobja. |
(2) Če operater sistema ob zaključku regulativnega obdobja preneha izvajati dejavnost na celotnem ali delu geografskega območja, se na podlagi prejšnjega odstavka ugotovljeno stanje odstopanj od regulativnega okvira za pretekla leta (ΔRO) na dan zaključka regulativnega obdobja (leto t+2) v povezavi z desetim odstavkom 109. člena ZOP razdeli na stanje odstopanj od regulativnega okvira za pretekla leta po posameznih lokalnih skupnostih (ΔROLS). Za delitev po posameznih lokalnih skupnosti se uporabi delež omrežnin, ki se določi v skladu s tretjim odstavkom 58. člena tega akta.
(3) Če operater sistema med trajanjem regulativnega obdobja preneha izvajati dejavnost na celotnem ali delu geografskega območja, se v povezavi z desetim odstavkom 109. člena ZOP stanje odstopanj od regulativnega okvira (ΔRO) na dan 31. december leta prenehanja izvajanja dejavnosti (časovno obdobje n) za to geografsko območje oziroma za ta del geografskega območja ugotovi kot seštevek:
– ugotovljenega stanja odstopanj od regulativnega okvira na dan 31. december leta pred prenehanjem izvajanja dejavnosti(časovno obdobje n-1) za celotno geografsko območje (ΔRO) oziroma za ta del geografskega območja (ΔROLS), ki se za ta del določi z uporabo deleža omrežnin v skladu s tretjim odstavkom 58. člena tega akta;
– na podlagi tretjega odstavka 59. člena tega akta ugotovljenega zneska za to geografsko območje oziroma za ta del geografskega območja, ki se mora vključiti v stanje odstopanj, in
– na podlagi meril iz tega akta ugotovljenega odstopanja od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja (Δrot) za leto prenehanja izvajanja dejavnosti (časovno obdobje n) za to geografsko območje oziroma za ta del geografskega območja.
(4) Če na geografskem območju oziroma delu geografskega območja, kjer je operater sistema prenehal izvajati dejavnost, začne izvajati dejavnost drug operater sistema, se v skladu s prejšnjim odstavkom ugotovljeno stanje odstopanja od regulativnega okvira obstoječega operaterja sistema v povezavi z desetim odstavkom 109. člena ZOP pri drugem operaterju sistema obravnava kot zadržano odstopanje od regulativnega okvira za pretekla leta, ki še ni bilo upoštevano pri določitvi regulativnega okvira za pretekla leta (ΔzRO) za to geografsko območje oziroma ta del geografskega območja ter se v skladu s tem aktom obravnava kot vir za pokrivanje upravičenih stroškov drugega operaterja sistema.
(obrestovanje presežkov oziroma primanjkljajev)
(1) Odstopanje od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja, ki se odraža v presežku ali primanjkljaju omrežnin, se letno obrestuje z upoštevanjem povprečne letne vrednosti odstopanj od regulativnega okvira in priznane letne obrestne mere, ki je za posamezno regulativno obdobje določena v Prilogi 3, ki je sestavni del tega akta.
(2) Povprečna letna vrednost odstopanj od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja se določi kot povprečna vrednost stanja odstopanj na začetku posameznega leta, ki vključuje stanje obresti za pretekla leta in stanja odstopanj na koncu posameznega leta regulativnega obdobja.
(3) V skladu s tem aktom se kot stanje odstopanj na začetku leta pred začetkom regulativnega obdobja (leto t-1) upošteva vrednost zadržanega odstopanja od regulativnega okvira za pretekla leta (ΔzRO), določenega v skladu s 63. členom tega akta.
(4) Izračunane obresti za posamezno leto regulativnega obdobja (obrt) povečujejo oziroma zmanjšuje ugotovljeno odstopanje od regulativnega okvira za to leto regulativnega obdobja (Δrot).
(1) Operater sistema na obrazcu, ki ga pripravi agencija in ga posreduje operaterju sistema, v okviru rednega letnega poročanja izračuna odstopanje od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja (Δrot) in izračuna stanje odstopanj od regulativnega okvira za pretekla leta, ki še ni bilo upoštevano pri določitvi regulativnega okvira za pretekla leta (ΔRO).
(2) Operater sistema na obrazcu, ki ga pripravi agencija in ga posreduje operaterju sistema na njegovo zahtevo, posreduje podatke in izračune drugemu operaterju sistema in agenciji v skladu s petim odstavkom 44. člena tega akta oziroma petim odstavkom 45. člena tega akta.
4. Način upoštevanja odstopanj pri določitvi regulativnega okvira
(upoštevanje odstopanj pri določitvi regulativnega okvira)
(1) Tisti del odstopanj od regulativnega okvira za pretekla leta, ki še ni bil upoštevan pri določitvi regulativnega okvira za pretekla leta (ΔROT-1) za geografsko območje operaterja sistema, se upošteva pri določitvi regulativnega okvira za regulativno obdobje tako, da skupaj z upoštevanjem vpliva naložb iz naložbenega načrta operaterja sistema na podlagi 33. oziroma 34. člena tega akta ne preseže omejitve višine načrtovanega primanjkljaja omrežnin za regulativno obdobje (nΔROT), ki na podlagi 41. člena tega akta ne sme preseči višine načrtovanega stroška amortizacije za regulativno obdobje.
(2) Pri določitvi regulativnega okvira v skladu s prejšnjim odstavkom se upošteva tisti del odstopanj od regulativnega okvira za pretekla leta, ki še ni bil upoštevan pri določitvi regulativnega okvira za pretekla leta (ΔROT-1) in se določi na naslednji način:
kjer oznake pomenijo:
ΔROT-1 | tisti del odstopanj od regulativnega okvira za pretekla leta (ΔRO), ki še ni bil upoštevan pri določitvi regulativnega okvira za pretekla leta in se odraža v presežku oziroma primanjkljaju omrežnin ter se upošteva pri določitvi regulativnega okvira za regulativno obdobje, določen v skladu s prejšnjim odstavkom, v eurih; |
ΔRO | stanje odstopanj od regulativnega okvira za pretekla leta, določeno v skladu z določbami od 60. do 61. člena tega akta, ki še ni bilo upoštevano pri določitvi regulativnega okvira za pretekla leta in ki se odraža v presežku oziroma primanjkljaju omrežnin, pri čemer negativna vrednost ΔRO pomeni obveznost operaterja sistema, da presežek omrežnin nameni pokrivanju upravičenih stroškov pri določitvi omrežnin naslednjih let, pozitivna vrednost ΔRO pa pomeni pravico operaterja sistema, da upošteva primanjkljaj omrežnin pri določitvi omrežnin v naslednjih letih, v eurih; |
ΔzRO | zadržano odstopanje od regulativnega okvira za pretekla leta je tisti del odstopanja od regulativnega okvira za pretekla leta, ki še ni bil upoštevan pri določitvi regulativnega okvira za pretekla leta in v skladu s prejšnjim odstavkom še ni bil upoštevan pri določitvi regulativnega okvira za regulativno obdobje, ki sledi letu t-1, v eurih. |
(namen in način reguliranja s kakovostjo storitev)
(1) Namen reguliranja s kakovostjo storitev pri operaterju sistema je doseči tak nivo kakovosti storitev, da bodo prekinitve oskrbe čim manj pogoste in čim krajše oziroma da bodo doseženi minimalni standardi kakovosti storitev.
(2) Načina reguliranja s kakovostjo storitev, ki ju agencija uporablja za posamezno razsežnost kakovosti storitev, sta:
– javna objava podatkov o vrednostih parametrov kakovosti storitev in
– določitev minimalnih standardov kakovosti storitev.
(spremljanje razsežnosti kakovosti storitev)
Za izvajanje reguliranja s kakovostjo storitev agencija spremlja naslednje razsežnosti in njihove parametre kakovosti storitev operaterja sistema:
a) neprekinjenost oskrbe:
– čas trajanja prekinitev delovanja sistema in
– pogostost prekinitev delovanja sistema;
b) komercialno kakovost:
– povprečni čas, potreben za popravila sistema;
– povprečni čas za obravnavanje pritožb;
– povprečni čas za posredovanje informacij;
– povprečni čas, potreben za priključitev na sistem;
– povprečni čas, porabljen za prvo aktivacijo odjemnih mest;
– povprečni čas, porabljen za ponovno aktivacijo odjemnih mest;
– povprečni čas, porabljen za odpravo okvar merilnih naprav;
c) druge razsežnosti kakovosti storitev, določene v splošnem aktu iz šestega odstavka 113. člena ZOP, ki ureja pravila monitoringa kakovosti oskrbe s plinom.
(monitoring kakovosti storitev)
Operater sistema je agenciji dolžan posredovati vse podatke, ki so potrebni za izvajanje reguliranja s kakovostjo storitev.
(1) Za parametre komercialne kakovosti iz b) točke 65. člena tega akta agencija določi referenčne vrednosti, ki predstavljajo cilj zagotavljanja ustrezne kakovosti storitev.
(2) Operater sistema mora zagotavljati najmanj takšen nivo kakovosti storitev, kot je določen z referenčnimi vrednostmi, ki so določene v Tabeli 1 Priloge 4, ki je sestavni del tega akta.
(minimalni standardi kakovosti storitev)
(1) Minimalni standardi kakovosti storitev se izražajo s sistemskimi standardi ali z zajamčenimi standardi kakovosti storitev.
(2) Minimalni standardi komercialne kakovosti storitev so določeni v Tabeli 1 in Tabeli 2 Priloge 4.
(3) Sistemski standardi določajo raven kakovosti storitev, ki jo je operater sistema dolžan zagotavljati v maksimalnem obsegu deleža zahtev od vseh zadev za vsa prevzemno-predajna mesta skupaj.
(4) Zajamčeni standardi določajo raven kakovosti storitev, ki jo je operater sistema dolžan zagotavljati za vsako prevzemno-predajno mesto posebej.
(višina in plačilo nadomestila)
(1) Če operater sistema posameznemu uporabniku sistema krši minimalni standard kakovosti storitev v obliki zajamčenega standarda kakovosti storitev, določenega v Tabeli 2 Priloge 4, in je kršitev nastala iz razlogov na strani operaterja sistema, je operater sistema dolžan uporabniku sistema na njegovo pisno zahtevo plačati nadomestilo.
(2) Osnovna vrednost višine nadomestila znaša 20 eurov. Operater sistema je dolžan uporabniku sistema izplačati nadomestilo v roku enega meseca od prejema pisne zahteve uporabnika sistema.
(3) V primeru prekoračitve roka iz prejšnjega odstavka ima uporabnik sistema pravico do prejema nadomestila, povišanega za 100 odstotkov osnovne vrednosti. Tako povišano nadomestilo mora operater sistema uporabniku sistema na njegovo pisno zahtevo izplačati v roku osmih dni.
(4) Če operater sistema tudi v roku iz prejšnjega odstavka uporabniku sistema ne izplača nadomestila, je uporabnik sistema upravičen do nadomestila v maksimalni višini, ki znaša trikratnik osnovne višine nadomestila. V tem primeru je operater sistema dolžan nadomestilo izplačati v roku treh dni od prejema pisne zahteve uporabnika sistema.
IX. ZAPRTI DISTRIBUCIJSKI SISTEMI
(obveznosti operaterja zaprtega distribucijskega sistema)
(1) Določbe tega akta se uporabljajo tudi za operaterja zaprtega distribucijskega sistema.
(2) Če je operater zaprtega distribucijskega sistema pridobil odločbo o izvzemu od obveznosti na podlagi 73. člena ZOP, v skladu s tem aktom določi regulativni okvir in odstopanje od regulativnega okvira, vendar oboje brez soglasja agencije.
(3) Če operater zaprtega distribucijskega sistema ni pridobil odločbe o izvzemu od obveznosti na podlagi 73. člena ZOP, v skladu s tem aktom določi regulativni okvir in odstopanje od regulativnega okvira s soglasjem agencije.
X. PREHODNE IN KONČNI DOLOČBI
(regulativno obdobje od 1. januarja 2025 do 31. decembra 2027)
(1) Prvo regulativno obdobje po tem aktu za operaterja sistema traja od 1. januarja 2025 do 31. decembra 2027.
(2) Ne glede na drugi odstavek 20. člena tega akta agencija za regulativno obdobje od 1. januarja 2025 do 31. decembra 2027 najkasneje v roku 15 dni od začetka veljavnosti tega akta z odločbo določi faktor učinkovitosti za posamezno leto regulativnega obdobja (Ut) operaterja prenosnega sistema.
(3) Ne glede na četrti in sedmi odstavek 20. člena tega akta se pri določitvi faktorja učinkovitosti za regulativno obdobje od 1. januarja 2025 do 31. decembra 2027 upošteva le načrtovana splošna učinkovitost gospodarstva (USplt).
(4) Ne glede na prvi odstavek 42. člena tega akta mora operater prenosnega sistema za regulativno obdobje od 1. januarja 2025 do 31. decembra 2027 vložiti zahtevo za izdajo soglasja agencije najkasneje do 30. aprila 2024.
(5) Ne glede na tretji odstavek 42. člena tega akta agencija za operaterja prenosnega sistema za regulativno obdobje od 1. januarja 2025 do 31. decembra 2027 pripravi obrazce v elektronski obliki najkasneje v 15 dneh od začetka veljavnosti tega akta.
(prenehanje veljavnosti in podaljšanje uporabe predpisov)
Z dnem uveljavitve tega akta preneha veljati Akt o metodologiji za določitev regulativnega okvira operaterja sistema zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 21/18, 48/21, 204/21 – ZOP in 136/22), ki pa se uporablja za ugotavljanje odstopanj od regulativnega okvira za leta do vključno leta 2024.
(začetek veljavnosti in uporabe)
Ta akt začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in se uporablja za določitev regulativnih okvirov in ugotavljanje odstopanj od regulativnih okvirov za regulativna obdobja, ki se začnejo od 1. januarja 2025 dalje, razen 60. člena tega akta v povezavi z 58. členom tega akta, ki se začneta uporabljati z dnem uveljavitve tega akta.
Št. 211-2/2024/21
Maribor, dne 28. marca 2024
EVA 2024-2570-0018
Predsednik sveta
Agencije za energijo
