Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16, 21/18 – ZNOrg in 78/23 – ZUNPEOVE) ter 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 31/21 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 12. seji dne 25. 3. 2024 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine Ljubljana – Vila Pick (EID 1-30957) (v nadaljnjem besedilu: spomenik).

(1) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev spomenika za kulturni spomenik lokalnega pomena, so:

Vila Pick iz leta 1915 je edinstven primer češkega kubizma ter edino doslej znano delo češkega arhitekta Pavla Janaka v Republiki Sloveniji in eno redkih njegovih del izven domovine. Vila Pick v likovno-arhitekturni zasnovi, oblikovanju vhodnega dela ter vhodnih vrat in drugih detajlih odslikava načela pomembnega mednarodnega avantgardnega umetniškega gibanja (arhitekturnega kubizma). Vila je bila zgrajena za češkega hidrotehnika Karla Picka, ki je pomembno vplival na razvoj hidrografije na Slovenskem, do leta 1993 pa je v vili stanoval Viktor Avbelj, predsednik predsedstva Socialistične republike Slovenije ter eden ključnih načrtovalcev gospodarskega razvoja Republike Slovenije. Objekt ima znaten znanstveni potencial za področje arhitekture, umetnostne zgodovine in zgodovine. Ohranjena je večina elementov spomenika v izvirni obliki. Gre za vilo, ki sodi med oblikovno najkvalitetnejše stavbe v eni od nekdaj najbolj reprezentančnih ljubljanskih mestnih četrti, s formalno raznoliko, vendar homogeno vilsko pozidavo.

(2) Varovane sestavine spomenika so:

– višinski in tlorisni gabariti vile v celoti;

– likovno-arhitekturna zasnova fasadnega plašča in fasadni detajli ter barva, likovno-arhitekturna zasnova vhodnega dela, gradiva in detajli;

– oblika in naklon strešin, vključno s frčado in kritino;

– posamezni elementi interjerja, kot so lestenci, držala (kljuke), leseno stopnišče, vsi elementi iz teraca (prag, korita za rože);

– gradiva (materialna substanca);

– oblika, dimenzije, material in barva stavbnega pohištva;

– razmerje med utrjenimi (peščenimi) in zelenimi površinami vrta;

– značilen vrt (predvrt, bivalni vrt) in vrtna ograja ter

– umeščenost vile v vilsko pozidavo ter pogledi na vilo vzdolž ulic.

(1) Spomenik obsega nepremičnine: stavbe št. 230, 234 in 235, vse k.o. 2679 Gradišče II, in parcele št. *156, 48/8 in 99/17, vse k.o. 2679 Gradišče II.

(2) Meje spomenika so določene na digitalnem katastrskem načrtu v merilu 1:2880 in vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrtov, ki sta sestavna dela tega odloka, hranita Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: Zavod) in Mestna občina Ljubljana.

(1) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

– celostno ohranjanje varovanih sestavin spomenika, zlasti likovno-arhitekturne zasnove fasade in vhodnega portala;

– ustrezno namembnost skladno z varovanimi vrednotami spomenika;

– podreditev vseh posegov v spomenik ohranjanju varovanih sestavin tako izvirnih prvin zunanjščine kot notranjščine spomenika in notranje opreme v zasnovi, obliki, gabaritih, konstrukciji, materialih, strukturi, detajlih in barvni podobi;

– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh izvirnih prvin arhitekturne zasnove zunanjščine in notranjščine spomenika ter notranje opreme po načelu ohranjanja v prvotni zasnovi, obliki, materialu, strukturi, detajlih in barvni podobi;

– prepoved spreminjanja varovanih prvin spomenika. Če je spomenik ali njegov varovani del okrnjen, je treba zagotoviti povrnitev v prvotno stanje na stroške povzročitelja;

– prepoved postavljanja ali gradnje dodatnih objektov trajnega ali začasnega značaja;

– ohranjanje vrta s predvrtom ter razmerja med utrjenimi (peščenimi) in zelenimi površinami.

(2) Za notranjo opremo velja varstveni režim, ki določa:

– ohranjanje in redno vzdrževanje izvirne notranje opreme, zlasti lestencev in teraco elementov, v prvotni funkciji in neokrnjenosti (v barvi, legi, materialu, obliki, strukturi, velikosti);

– dovoljena sta premeščanje in raba opreme, kadar je to del funkcije predmeta ali objekta (npr. pohištvo), razen v primerih, če raba ogroža obstoj te opreme.

Lastnik spomenika lahko po lastni presoji javnosti omogoči dostopnost spomenika v obsegu, ki ne ogroža osnovnih funkcij ali varovanih sestavin spomenika.

Za vse posege v spomenik, razen če zakon ne določa drugače, je treba predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje zavoda.

Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja inšpektorat, pristojen za področje kulturne dediščine.

Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na nepremičninah iz prvega odstavka 3. člena tega odloka.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.