Na podlagi osmega odstavka 4. člena in tretjega odstavka 5. člena ter za izvrševanje 6. člena Zakona o spodbujanju investicij (Uradni list RS, št. 13/18, 204/21, 29/22, 65/23 in 31/24) Vlada Republike Slovenije izdaja
o načinu ugotavljanja pogojev in meril za dodelitev investicijskih spodbud ter pogojev za strateško investicijo
Ta uredba določa način ugotavljanja izpolnjevanja pogojev in ovrednotenja meril za dodelitev investicijskih spodbud (v nadaljnjem besedilu: spodbude) ter način ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za strateško investicijo.
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
– opredmetena osnovna sredstva so zemljišča, stavbe in obrati, stroji in oprema;
– neopredmetena osnovna sredstva so sredstva, ki nimajo fizične ali finančne oblike (na primer patenti, licence, strokovno znanje ali druga intelektualna lastnina);
– intenzivnost spodbude je znesek spodbude, izražen kot odstotek upravičenih stroškov;
– bruto ekvivalent nepovratnih sredstev pomeni znesek subvencije, predan prejemniku spodbude v obliki nepovratnih sredstev pred vsakim odbitkom davkov ali drugih dajatev.
II. NAČIN UGOTAVLJANJA POGOJEV ZA DODELITEV SPODBUD
Za ugotavljanje vrednosti investicije se uporabijo podatki o upravičenih in neupravičenih stroških naložb v opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva brez davka na dodano vrednost ter drugih davkov in dajatev.
(1) Pri velikih gospodarskih družbah se kot upravičeni stroški naložb v osnovna sredstva priznajo stroški nakupa novih osnovnih sredstev.
(2) Stroški, povezani z zakupom opredmetenih osnovnih sredstev, se lahko kot upravičeni stroški upoštevajo:
– pri zemljiščih in stavbah, če je zakupna pogodba za velike gospodarske družbe sklenjena najmanj za pet let oziroma za male in srednje gospodarske družbe najmanj za tri leta po predvidenem dnevu zaključka investicije,
– pri obratih ali strojih, če je zakup izveden v obliki finančnega zakupa in zakupna pogodba vsebuje določbe o obveznem nakupu sredstev po izteku zakupa.
(3) Pri spodbudah, ki so dodeljene velikim gospodarskim družbam za bistveno spremembo v proizvodnem procesu, morajo upravičeni stroški presegati znesek amortizacije sredstev, povezanih z dejavnostjo, ki naj bi se posodobila, v zadnjih treh poslovnih letih.
(4) Pri spodbudah, dodeljenih za diverzifikacijo obstoječe gospodarske družbe, morajo upravičeni stroški za vsaj 200 % presegati knjigovodsko vrednost sredstev, ki se vnovič uporabijo, kot je bila evidentirana v poslovnem letu pred začetkom del.
(5) Neopredmetena osnovna sredstva se kot upravičen strošek investicije upoštevajo pod naslednjimi pogoji:
– da se uporabljajo izključno v gospodarski družbi, ki je prejemnica spodbude,
– da se lahko amortizirajo,
– da so pridobljena pod tržnimi pogoji od tretje osebe, ki ni povezana z investitorjem ali prejemnikom spodbude, in
– da so vključena v osnovna sredstva gospodarske družbe in vezana na investicijo, za katero je dodeljena spodbuda najmanj pet let, pri mali ali srednji gospodarski družbi pa najmanj tri leta od dneva zaključka investicije.
(6) Pri velikih gospodarskih družbah lahko upravičeni stroški investicij v neopredmetena osnovna sredstva znašajo največ 50 % celotnih upravičenih stroškov investicije. Za malo ali srednjo gospodarsko družbo je upravičenih 100 % stroškov neopredmetenih sredstev.
(7) Za opredelitev povezanih gospodarskih družb se uporablja 3. člen Priloge I k Uredbi Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2023/1315 z dne 23. junija 2023 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe ter Uredbe (EU) 2022/2473 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 176 z dne 30. 6. 2023, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 651/2014/EU).
(8) Ne glede na določbe tega člena se za upravičene stroške ne štejejo:
– stroški, povezani z nakupom osnovnih sredstev, s katerimi se nadomestijo obstoječa osnovna sredstva, in
– stroški, povezani s pridobitvijo delnic ali poslovnega deleža gospodarske družbe.
(razvojno-raziskovalna dejavnost)
(1) Razvojno-raziskovalna dejavnost je dejavnost, ki jo izvaja gospodarska družba ali zaključena organizacijska enota, katere osnovna dejavnost so raziskave in razvoj, ali razvojno-raziskovalna enota gospodarske družbe, katere osnovna dejavnost niso raziskave in razvoj, če je takšna enota organizacijsko opredeljena v aktu o sistemizaciji delovnih mest.
(2) Investicija v razvojno-raziskovalno dejavnost mora v celoti spadati v dejavnost industrijskih raziskav ali razvoj prototipov za tržno uporabo.
Nova delovna mesta se ugotavljajo kot neto povečanje števila zaposlenih v prejemniku spodbude ali nosilcu strateške investicije v primerjavi s povprečjem zadnjih 12 mesecev pred oddajo vloge.
(dodana vrednost na zaposlenega)
(1) Za namen ugotavljanja izpolnjevanja pogoja, da je dodana vrednost na zaposlenega v prejemniku spodbude dve leti po zaključku investicije višja od dodane vrednosti na zaposlenega v prejemniku spodbude v poslovnem letu pred letom oddaje vloge, se primerja predvidena dodana vrednost na zaposlenega v prejemniku spodbude za drugo poslovno leto, ki sledi letu, ko je investicija zaključena, z doseženo dodano vrednostjo na zaposlenega v prejemniku spodbude v poslovnem letu pred letom oddaje vloge.
(2) Za ugotavljanje povišanja dodane vrednosti v prejemniku spodbude dve leti po zaključku investicije glede na dodano vrednost na zaposlenega v prejemniku spodbude v poslovnem letu pred letom oddaje vloge se primerja dosežena dodana vrednost na zaposlenega v prejemniku spodbude za drugo poslovno leto, ki sledi letu, ko je investicija zaključena, z doseženo dodano vrednostjo na zaposlenega v prejemniku spodbude v poslovnem letu pred letom oddaje vloge.
(3) Za namen ugotavljanja izpolnjevanja pogoja, da je dodana vrednost na zaposlenega v prejemniku spodbude dve leti po zaključku investicije višja od povprečne dodane vrednosti na zaposlenega v dejavnosti v Republiki Sloveniji, v katero se prejemnik spodbude uvršča, se primerja predvidena dodana vrednost na zaposlenega v prejemniku spodbude za drugo poslovno leto, ki sledi letu, ko je investicija zaključena, s povprečno dodano vrednostjo na zaposlenega v dejavnosti v Republiki Sloveniji, v katero se prejemnik spodbude uvršča, na podlagi zadnjih razpoložljivih podatkov povprečne dodane vrednosti na zaposlenega v dejavnosti na ravni štirimestne številčne šifre klasifikacije gospodarske dejavnosti NACE Revizija 2, kakor je določena v Uredbi (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (UL L št. 393 z dne 30. 12. 2006, str. 1), zadnjič spremenjeni z Uredbo (EU) 2019/2152 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o evropskih poslovnih statistikah, s katero se razveljavi deset pravnih aktov na področju poslovnih statistik (UL L št. 327 z dne 17. 12. 2019, str. 1).
(4) Za ugotavljanje višje dodane vrednosti na zaposlenega v prejemniku spodbude dve leti po zaključku investicije glede na povprečno dodano vrednost na zaposlenega v dejavnosti v Republiki Sloveniji, v katero se prejemnik spodbude uvršča, se primerja dosežena dodana vrednost na zaposlenega v prejemniku spodbude za drugo poslovno leto, ki sledi letu, ko je investicija zaključena, z zadnjim razpoložljivim podatkom o povprečni dodani vrednosti na zaposlenega v dejavnosti v Republiki Sloveniji, v katero se prejemnik spodbude uvršča.
(podrobnejša opredelitev pogojev za dodelitev spodbude iz sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost)
(1) Energetska učinkovitost proizvodnje ali storitve ali procesa je v primeru investicije v širitev zmogljivosti obstoječe gospodarske družbe ali v bistveno spremembo v celotnem proizvodnem procesu gospodarske družbe izkazana, če se poraba energije pri proizvodnji obstoječega proizvoda ali procesu ali storitvi zmanjša vsaj za 10 %.
(2) Energetska učinkovitost proizvodnje ali storitve ali procesa je v primeru investicije v vzpostavitev nove gospodarske družbe ali v diverzifikacijo proizvodnje gospodarske družbe v nove proizvode, ki niso bili predhodno proizvedeni v gospodarski družbi, izkazana, če je iz investicijske dokumentacije razviden nakup strojev in opreme, ki morajo biti skladni z najvišjimi energetskimi standardi oziroma morajo uporabljati najboljšo razpoložljivo tehnologijo.
(3) Za namen ugotavljanja izpolnjevanja pogoja okoljskega odgovornega ravnanja mora investitor ali prejemnik spodbude predložiti strategijo oziroma akcijski načrt okoljsko odgovornega ravnanja.
(4) Snovna učinkovitost proizvodnje ali storitve ali procesa je v primeru investicije v širitev zmogljivosti obstoječe gospodarske družbe ali v bistveno spremembo v celotnem proizvodnem procesu gospodarske družbe izkazana, če se poraba materialov oziroma surovin pri proizvodnji obstoječega proizvoda ali procesu ali storitvi zmanjša vsaj za 10 %.
(5) Snovna učinkovitost proizvodnje ali storitve ali procesa je v primeru investicije v vzpostavitev nove gospodarske družbe ali v diverzifikacijo proizvodnje gospodarske družbe v nove proizvode, ki niso bili predhodno proizvedeni v gospodarski družbi, izkazana, če je iz investicijske dokumentacije razviden nakup strojev in opreme, ki so z najboljšo razpoložljivo tehnologijo.
(6) Za namen ugotavljanja izpolnjevanja pogoja ocenjenih točk iz naslova meril, ki prispevajo k zelenemu prehodu, se upošteva vsota ocenjenih točk pri merilih, po katerih se presoja okoljski vidik investicije iz tretjega odstavka 9. člena te uredbe.
(7) Šteje se, da je investicija izvedena v skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno, če se investicija ne nanaša na gospodarsko dejavnost, ki škoduje enemu od šestih okoljskih ciljev, na podlagi Obvestila Komisije Tehnične smernice za uporabo »načela, da se ne škoduje bistveno« v skladu z Uredbo o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost (UL C št. 58 z dne 18. 2. 2021, str. 1). Za investicijo in dejavnost, na katero se investicija nanaša, se šteje:
1. da bistveno škoduje blažitvi podnebnih sprememb, kadar vodi do znatnih emisij toplogrednih plinov;
2. da bistveno škoduje prilagajanju podnebnim spremembam, kadar vodi do povečanega škodljivega vpliva na podnebje (na zdajšnje in pričakovano stanje);
3. da bistveno škoduje trajnostni rabi ter varstvu vodnih in morskih virov, kadar škoduje dobremu stanju ali dobremu ekološkemu potencialu vodnih teles, vključno s površinskimi in podzemnimi vodami, ali dobremu okoljskemu stanju morskih voda;
4. da bistveno škoduje krožnemu gospodarstvu (vključno s preprečevanjem nastajanja odpadkov in recikliranjem), kadar vodi do znatne neučinkovitosti pri uporabi materialov ali neposredne ali posredne rabe naravnih virov ali do znatnega povečanja nastajanja, sežiganja ali odlaganja odpadkov ali kadar lahko dolgoročno odlaganje odpadkov bistveno in dolgoročno škoduje okolju;
5. da bistveno škoduje preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, kadar vodi do znatnega povečanja emisij onesnaževal v zrak, vodo ali zemljo;
6. da bistveno škoduje varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov, kadar je bistveno škodljiva za dobro stanje in odpornost ekosistemov ali škodljiva za stanje ohranjenosti habitatov in vrst, vključno s tistimi, ki so v interesu Evropske unije.
(vpliv investicije na regijo)
(1) Investicija ima pozitiven vpliv na regijo, v kateri bo izvedena, z ekonomskega, okoljskega, prostorskega in socialnega vidika, če seštevek točk pri posameznem vidiku investicije pomeni najmanj 10 % vseh točk posameznega vidika investicije.
(2) Ekonomski vidik investicije se presoja glede na:
– prednostna področja,
– stopnjo tehnološke zahtevnosti investicije.
(3) Okoljski vidik investicije se presoja glede na:
– vpliv gospodarske družbe in investicije na okolje,
– prispevek investicije na področju prehoda na krožno gospodarstvo, vključno s preprečevanjem in nadzorovanjem onesnaževanja,
– prispevek investicije na področju blažitve podnebnih sprememb,
– prispevek gospodarske družbe k okoljski odgovornosti lokalnega okolja in razogljičenju prometnega sektorja.
(4) Prostorski vidik investicije se presoja glede na:
– skladnost načrtovane investicije z namensko rabo prostora, določeno v prostorskih aktih,
– učinke investicije na skladen regionalni razvoj.
(5) Socialni vidik investicije se presoja glede na:
– prispevek gospodarske družbe k digitalni preobrazbi,
– sodelovanje gospodarske družbe z lokalnim okoljem ali širšo skupnostjo.
(izvedljivost in upravičenost investicije)
(1) Ekonomska, finančna, tehnična, prostorska in tehnološka izvedljivost ter upravičenost investicije se ugotavljata na podlagi investicijskega programa, ki ga potrdi investitor.
(2) Investicijski program mora biti izdelan strokovno in v okviru razpoložljivih podatkov. Investitor preverja strokovno usposobljenost izdelovalcev investicijskega programa na podlagi predloženih dokazil in drugih dokumentov, s katerimi izdelovalci dokazujejo usposobljenost za ocenjevanje in vrednotenje investicij.
(merilo prednostna področja)
V skladu z načrtom za okrevanje in odpornost se med prednostna področja uvrščajo naslednji sektorji:
1. napredna avtomobilska industrija in mobilnost,
2. proizvodnja strojev in izdelkov iz kovin,
3. sektor hrane in pijače,
4. sektor informacijske in komunikacijske tehnologije,
5. proizvodnja električne opreme ter
6. farmacevtska industrija in proizvodnja medicinske opreme.
III. OVREDNOTENJE MERIL ZA DODELITEV SPODBUD
(1) Pri odločanju o dodelitvi in višini spodbude se merila za dodelitev spodbud ovrednotijo na naslednji način:
| Merilo | Najvišje mogoče število točk |
1. | Prednostna področja | 6 |
2. | Stopnja tehnološke zahtevnosti investicije | 10 |
3. | Vpliv gospodarske družbe in investicije na okolje | 15 |
4. | Prispevek investicije na področju prehoda na krožno gospodarstvo, vključno s preprečevanjem in nadzorovanjem onesnaževanja | 13 |
5. | Prispevek investicije na področju blažitve podnebnih sprememb | 13 |
6. | Prispevek gospodarske družbe k okoljski odgovornosti lokalnega okolja in razogljičenju prometnega sektorja | 9 |
7. | Skladnost načrtovane investicije z namensko rabo prostora, določeno v prostorskih aktih | 10 |
8. | Učinki investicije na skladen regionalni razvoj | 8 |
9. | Prispevek gospodarske družbe k digitalni preobrazbi | 10 |
10. | Sodelovanje gospodarske družbe z lokalnim okoljem ali širšo skupnostjo | 6 |
| SKUPAJ | 100 |
DODATNO MERILO: Umeščenost investicije na obmejno problemsko območje ali na območje občine, ki spada v okvir parkovnih občin Triglavskega narodnega parka | 10 |
(2) Merila za dodelitev spodbud so podrobneje ovrednotena v Prilogi, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Dodatnih deset točk se dodeli vsoti ocenjenih točk pri merilih od 1 do 10 iz tabele iz prvega odstavka tega člena, če bo investicija izvedena na obmejno problemskem območju ali na območju občine, ki spada v okvir parkovnih občin Triglavskega narodnega parka.
(4) Na podlagi meril iz prvega odstavka tega člena se višina spodbude določi kot vsota točk, ki pomeni odstotek od zneska najvišje mogoče spodbude, določene v 13. členu ali v prvem odstavku 14. člena te uredbe.
(5) Če je investicija pri merilih od 1 do 10 iz tabele iz prvega odstavka tega člena, pri čemer se dodatno merilo ne upošteva, ocenjena z manj kot 50 točkami, se vloga zavrne.
(6) Če vsota ocenjenih točk pri merilih od 3 do 6 iz tabele iz prvega odstavka tega člena znaša najmanj 40 % vsote ocenjenih točk pri merilih od 1 do 10 iz tabele iz prvega odstavka tega člena, pri čemer se dodatno merilo ne upošteva, se šteje, da investicija dosega najmanj 40 % točk iz naslova meril, ki prispevajo k zelenemu prehodu.
(1) Največja intenzivnost pomoči, izražena v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev, ne sme preseči največje intenzivnosti pomoči, določene z uredbo, ki ureja karto regionalne pomoči, oziroma največje intenzivnosti pomoči, določene za pomoč za naložbe za mala in srednje velika podjetja (v nadaljnjem besedilu: MSP) v skladu z Uredbo 651/2014/EU.
(2) Če upravičeni stroški investicije presegajo 50.000.000 eurov, se šteje, da gre za velik investicijski projekt.
(3) Vrednost upravičenih stroškov za velik investicijski projekt iz prejšnjega odstavka mora biti izračunana na podlagi cen in menjalnih tečajev na dan dodelitve spodbude ali pri velikih investicijskih projektih, pri katerih je potrebna posamična priglasitev, na podlagi cen in menjalnih tečajev na dan priglasitve.
(4) Če gre za velik investicijski projekt iz drugega odstavka tega člena, se dovoljena višina pomoči izračuna kot prilagojen znesek pomoči po naslednji enačbi:
najvišji znesek pomoči = R x (55.000.000 eurov + 0,5 x B + 0 x C),
pri čemer je:
– R: | največja intenzivnost pomoči, ki velja na upravičenem območju v skladu z uredbo, ki ureja karto regionalne pomoči, brez povečane intenzivnosti pomoči za MSP, |
– B: | del upravičenih stroškov med 55.000.000 eurov in 110.000.000 eurov in |
– C: | del upravičenih stroškov nad 110.000.000 eurov. |
(5) Če višina pomoči presega najvišji prilagojeni znesek pomoči iz prejšnjega odstavka in upravičeni stroški investicije presegajo 110.000.000 eurov, je potrebna predhodna individualna priglasitev spodbude pri Evropski komisiji.
(6) Vsaka investicija v zvezi z enako ali podobno dejavnostjo, ki jo je začela ista gospodarska družba (na ravni skupine) v treh letih od datuma začetka izvajanja investicije pri drugi investiciji, ki prejema državno pomoč, v isti regiji na ravni 3 standardne klasifikacije teritorialnih enot, je del enotne investicije.
(7) Investitor ali prejemnik spodbude morata iz lastnih virov ali z zunanjim financiranjem v obliki, ki ni povezana z javnimi sredstvi, zagotoviti sredstva v višini najmanj 25 % upravičenih stroškov investicije.
(8) Pri dodelitvi spodbud, za katere veljajo pravila o državnih pomočeh, veljajo zgornje meje državne pomoči in pragovi za priglasitev ne glede na to, iz katerih javnih sredstev je državna pomoč dodeljena in ali je državna pomoč dodeljena v okviru več shem ali individualnih državnih pomoči hkrati za dejavnost, investicijo ali gospodarsko družbo. Državna pomoč za iste upravičene stroške se lahko kumulira le, če se s tako kumulacijo ne preseže največja intenzivnost državne pomoči ali najvišji znesek državne pomoči v skladu s to uredbo.
(9) Dodelitev spodbud se ne sme združevati s pomočjo de minimis za iste upravičene stroške, če bi bile s tem presežene dovoljene meje intenzivnosti državnih pomoči.
(pomoči za naložbe za MSP)
(1) Najvišji znesek pomoči za naložbe za MSP lahko znaša največ 20 % vrednosti upravičenih stroškov v primeru malih podjetij in največ 10 % vrednosti upravičenih stroškov v primeru srednjih podjetij.
(2) Če višina pomoči za naložbe za MSP presega 8.250.000 eurov na podjetje in investicijo, je potrebna predhodna individualna priglasitev spodbude pri Evropski komisiji.
(3) Pri ugotavljanju, ali se spoštuje prag za priglasitev, določen v prejšnjem odstavku, in pri ugotavljanju največje intenzivnosti pomoči, določene v prvem odstavku tega člena, se upošteva skupni znesek pomoči za investicijo ali podjetje, ki prejema pomoč.
V. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o načinu ugotavljanja pogojev in meril za dodelitev investicijskih spodbud ter pogojev za strateško investicijo (Uradni list RS, št. 47/18, 191/20, 36/21 in 26/22).
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00704-94/2024
Ljubljana, dne 17. aprila 2024
EVA 2024-2180-0003
Vlada Republike Slovenije
