Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZJUZEOP-A in 80/20 – ZJUOOPE), 233. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22, 18/23 in 78/23 – ZUNPEOVE – ZVO-2), 7. člena Statuta Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 69/12, 22/17, 163/21 in Uradne objave Občine Braslovče št. 1/23), 7. člena Statuta Občine Polzela (Polzelan, poročevalec Občine Polzela – Uradne objave št. 3/22 – uradno prečiščeno besedilo), 15. člena Statuta Občine Prebold (Uradni list RS, št. 52/13 in 45/14), 6. člena Statuta Občine Tabor (Uradni list RS, št. 120/06, 51/10 in 60/15), 7. člena Statuta Občine Vransko (Uradni list RS, št. 17/10 in 53/10) in 20. člena Statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 29/13 in 23/17) so občinski sveti občin Braslovče, na 10. redni seji občinskega sveta dne 10. aprila 2024, Polzela, na 11. redni seji občinskega sveta dne 9. aprila 2024, Prebold, na 16. redni seji občinskega sveta dne 25. aprila 2024, Tabor, na 10. redni seji občinskega sveta dne 8. aprila 2024, Vransko, na 11. redni seji občinskega sveta dne 9. aprila 2024 in Žalec, na 13. redni seji občinskega sveta dne 17. aprila 2024 kot ustanoviteljic Javnega komunalnega podjetja Žalec, d.o.o., (JKP Žalec, d.o.o.) sprejeli
o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec
(1) Ta odlok določa pogoje in način izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: javna služba), pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe, vire financiranja in določene postopke v zvezi s cenami in subvencijami javne službe, vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, upravljanje in gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo javni službi ter ostale elemente, pomembne za opravljanje javne službe na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec (v nadaljnjem besedilu: občine).
(2) Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi ter uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe je opredeljena v Pravilniku o tehnični izvedbi in uporabi javnih objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih ter padavinskih voda (v nadaljnjem besedilu: tehnični pravilnik) na območju občin, ki ga sprejme svet ustanoviteljev izvajalca javne službe in objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uradnih glasilih občin ter na spletni strani izvajalca javne službe.
Namen odloka je:
1. opredelitev vsebine in standardov javne službe,
2. zagotovitev varnega, zanesljivega in učinkovitega izvajanja javne službe v normalnih in izrednih razmerah,
3. uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na organiziranje in financiranje izvajanja javne službe in varovanje okolja,
4. smotrno načrtovanje, gradnja, uporaba in upravljanje sistemov za odvajanje in čiščenje odpadne vode,
5. zagotavljanje trajnostnega razvoja dejavnosti javne službe,
6. zagotavljanje nadzora nad izvajanjem javne službe,
7. ureditev financiranja ter določanja in potrjevanja cen storitev javne službe.
(1) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. MKČN (mala komunalna čistilna naprava) je naprava, skladna s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in kanalizacijo.
2. Interna kanalizacija so cevovodi s pripadajočo opremo, ki so namenjeni odvajanju komunalne, padavinske ali industrijske odpadne vode iz stavbe ali industrijskega obrata industrijskega uporabnika v javno kanalizacijo, nepretočno greznico, obstoječo greznico, MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ali MKČN na območju izven meja aglomeracij, z zmogljivostjo, enako ali večjo od 50 PE, če se za blato zagotovi ravnanje v skladu z veljavnimi predpisi. Interna kanalizacija, greznica, kanalizacijski priključek in MKČN iz prejšnjega stavka oziroma ustrezne predčistilne naprave industrijskega uporabnika, ki zagotavlja ustrezno predčiščenje pred oddajo industrijske odpadne vode, niso objekti javne kanalizacije.
3. Javna kanalizacija ali javni kanalizacijski sistem je kanalizacija (javno kanalizacijsko omrežje) skupaj s čistilno napravo, ki zaključuje to kanalizacijo in, je kot javna infrastruktura lokalnega pomena namenjena izvajanju občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.
4. Javni kanalizacijski sistem je hidravlično samostojen sistem primarnega ali sekundarnega omrežja z enim iztokom, ki je namenjen izvajanju javne službe in ga upravlja en izvajalec javne službe. Iztok iz javnega kanalizacijskega sistema je končni iztok iz javnega kanalizacijskega sistema ali navezava na komunalno čistilno napravo, skupno čistilno napravo ali čistilno napravo padavinske odpadne vode ali navezava na drug javni kanalizacijski sistem. Komunalna čistilna naprava, skupna čistilna naprava ali čistilna naprava padavinske odpadne vode, ki je namenjena izvajanju javne službe in se šteje za samostojni javni kanalizacijski sistem.
5. Kanalizacijski priključek je sistem cevovodov, jaškov ter črpalnih naprav za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode iz objekta. Kanalizacijski priključek je sestavni del objekta in je v zasebni lasti.
6. Primarno omrežje je primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, ki predstavlja sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilniki olj, črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadne vode, zadrževalniki čistilnega vala, razbremenilniki in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode, lahko pa tudi odvajanju industrijske odpadne vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij. Primarno omrežje se zaključi z navezavo na komunalno ali skupno čistilno napravo ali čistilno napravo padavinske odpadne vode. Na primarnem omrežju ni kanalizacijskih priključkov.
7. Sekundarno omrežje je sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, ki predstavlja sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilniki olj, črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadne vode, zadrževalniki čistilnega vala, razbremenilniki in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode, ki nastaja na območju poselitve ali na njegovem delu, lahko pa tudi odvajanju industrijske odpadne vode, ki nastaja na območju poselitve ali njegovem delu in se čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi. Sekundarno omrežje se zaključi z navezavo na komunalno ali skupno čistilno napravo ali čistilno napravo padavinske odpadne vode ali z navezavo na primarno omrežje.
(2) Vsi ostali izrazi, ki niso določeni v prejšnjem odstavku in so uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v vsakokrat veljavnih državnih predpisih, pri čemer je v veljavi na dan sprejema tega odloka Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15 in 76/17; v nadaljnjem besedilu: uredba).
II. ORGANIZIRANOST IN OBMOČJE IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
(1) Občine so lastnice objektov in naprav za izvajanje javne službe in zagotavljajo izvajanje javne službe v obliki javnega podjetja na celotnem območju občin v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom in veljavnimi predpisi.
(2) Izvajalec javne službe na celotnem območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec je Javno komunalno podjetje Žalec, d.o.o. (v nadaljevanju: izvajalec), razen na območju Občine Polzela, kjer je v delu naselij Andraž nad Polzelo in Dobrič izvajalec Komunalno podjetje Velenje, d.o.o., in na območju Občine Žalec, kjer je v delu naselja Galicija in v naselju Levec izvajalec VODOVOD – KANALIZACIJA, javno podjetje d.o.o., Celje.
(program odvajanja in čiščenja)
(1) Občine zagotavljajo izvajanje storitev javne službe na vseh poselitvenih območjih na svojem območju v skladu z veljavnimi predpisi.
(2) Izvajalec izvaja javno službo v skladu s potrjenim programom izvajanja javne službe, ki ga objavi na svoji spletni strani.
(čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode)
Čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode na območju občin se zagotavlja v:
– Centralni čistilni napravi Kasaze za komunalne in padavinske odpadne vode, ki se vanjo odvajajo prek javnega kanalizacijskega omrežja iz območij, ki so priključene na to omrežje;
– MKČN zmogljivosti do 2.000 PE za komunalne odpadne vode, ki se odvajajo prek javnih kanalizacijskih omrežij iz območij, ki so priključena nanje in z njimi upravlja izvajalec javne službe;
– obstoječih in nepretočnih greznicah ali MKČN za komunalne odpadne vode iz stavb oziroma drugih objektov (v nadaljevanju: objektov), ki niso priključeni na javno kanalizacijo in zanje odgovarjajo lastniki.
(lokacija prevzema vsebin greznic in blata MKČN)
Prevzem in ravnanje z blatom iz greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic se prostorsko zagotavlja v Centralni čistilni napravi Kasaze.
(1) Izvajalec mora na območju izvajanja skladno s tem odlokom izvajati vse storitve javne službe, kot so določene v predpisih.
(2) Izvajalec lahko z javnim kanalizacijskim sistemom v okviru prostih zmogljivosti izvaja storitve odvajanja in čiščenja:
– padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje s površin, ki niso javne in po veljavnih predpisih ne sodijo med storitve javne službe, in
– industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje.
(3) Uporabnik iz 27. člena tega odloka, pri katerem nastajajo in v javni kanalizacijski sistem odvaja tudi industrijske odpadne vode z izvajalcem javne službe sklene posebno pogodbo o odvajanju in čiščenju padavinske, komunalne in industrijske odpadne vode, s katero se lahko podrobneje določijo posebni pogoji za odvod in prevzem industrijske odpadne vode v okviru prostih zmogljivosti javnega kanalizacijskega omrežja. Če uporabnik in izvajalec posebej ne uredita pogojev oddaje in prevzema industrijske odpadne vode, se neposredno uporabljajo določila tega odloka ter na njegovi podlagi sprejetih aktov izvajalca.
(4) Če se spremenijo ali zmanjšajo proste zmogljivosti javnega kanalizacijskega sistema za prevzem industrijske odpadne vode, izvajalec industrijskega uporabnika pozove, da v določenem roku ustrezno prilagodi oddajo svoje industrijske odpadne vode in izvede vse potrebne ukrepe na svoji interni kanalizaciji, sicer bo prenehalo soglasje za uporabo javnega kanalizacijskega omrežja.
(5) Ob prekinitvi odvajanja ali čiščenja odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje, zaradi izvajanja vzdrževalnih, investicijskih ali intervencijskih del mora izvajalec izvesti vse potrebne ukrepe, da prepreči škodljive vplive na življenje ali zdravje ljudi in živali, okolje in lastnino.
III. POGOJI IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
(upravni postopki – javna pooblastila)
(1) Izvajalec na podlagi veljavne zakonodaje in javnega pooblastila po tem odloku izdaja smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve (v nadaljnjem besedilu: smernice), mnenja k osnutkom in predlogom prostorskega akta (v nadaljnjem besedilu: mnenja), projektne pogoje k idejni zasnovi, projektom itd. (v nadaljnjem besedilu: pogoje), mnenja k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja − DGD (v nadaljnjem besedilu: mnenja) in soglasja za priključitev obstoječih objektov na javno kanalizacijsko omrežje (v nadaljnjem besedilu: soglasja za priklop), odloča o spremembi in prenehanju soglasja za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje, ter izdaja potrdila, pri čemer mora investitor v vlogi predložiti:
1. za smernice in mnenja:
– dokumentacijo, ki jo določa zakon, ki ureja prostorsko načrtovanje.
2. Za pogoje:
– dokumentacijo, ki jo določa zakon, ki ureja graditev objektov;
– idejno zasnovo in situacijo obstoječega stanja;
– situacijo v merilu 1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi napravami in objekti, ki se že ali se bodo nahajali na lokaciji;
– opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode.
3. Za mnenje k projektnim rešitvam in projektni dokumentaciji za spremembo namembnosti, rekonstrukciji in odstranitvi objektov:
– projektno dokumentacijo za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja z načrtom kanalizacijskega priključka;
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:500;
– soglasje lastnikov ali uporabnikov parcel, prek katerih bo potekal kanalizacijski priključek oziroma ustrezen pravno veljaven dokument, ki nadomesti soglasje lastnika;
– soglasje za prekop cestišča in križanja z drugimi komunalnimi vodi (po potrebi);
– načrt interne kanalizacije;
– dokumentacijo, vezano na odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, če se objekt gradi na območju, ki ni opremljeno z javnim kanalizacijskim sistemom;
– strokovno poročilo o vplivih na okolje v primerih, kot je to določeno s predpisi.
4. Za soglasje za priklop, če ni bilo izdano že v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o pravici gradnje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora, razen za objekte, zgrajene pred letom 1967, če to lastnik lahko dokaže z veljavnim uradnim dokumentom;
– katastrski načrt (načrt parcele);
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:500;
– načrt interne kanalizacije;
– pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju oziroma upravni enoti overjeno soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal kanalizacijski priključek oziroma sodno od- ločbo, ki nadomesti soglasje.
5. Za soglasje za priklop obstoječih stavb oziroma drugih inženirskih objektov:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o pravici gradnje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora;
– projekt interne kanalizacije ali potrdilo izvajalca o pregledu interne instalacije;
– projekt za izvedbo kanalizacijskega priključka;
– podatke o količini in vrsti odpadne vode, biorazgradljivosti in količini organskih snovi ali nevarnih snovi v odpadni vodi, če gre za industrijske odpadne vode;
– program predpisanih prvih meritev, če gre za industrijske odpadne vode;
– projekt za izvedbo naprav za predčiščenje industrijske odpadne vode;
– pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju oziroma upravni enoti overjeno soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal kanalizacijski priključek oziroma sodno odločbo, ki nadomesti soglasje.
6. Za soglasje za ukinitev priključka:
– situacijo z vrisano stavbo ali inženirskim objektom in kanalizacijskim priključkom v merilu 1:1000 ali 1:500;
– tehnično dokumentacijo, vezano na odstranitev manj zahtevnega ali zahtevnega objekta (načrt gospodarjenja z odpadki) in kopijo prijave začetka odstranitve objekta.
7. Za mnenja ali soglasja k spremembam:
– projekte in opise, ki se nanašajo na spremembe.
(2) Izvajalec tekoče spremlja izvajanje odvajanja in čiščenje industrijske odpadne vode in izdaja ustrezne odločbe o prilagoditvi oddaje industrijske odpadne vode, kadar je to potrebno, da se preprečijo škodljivi vplivi na okolje (vodo, zrak, zemljišče) in čezmerno obremenjevanje okolja v skladu z veljavni predpisi ter dovoljenji in soglasji ter se oddaja komunalne in industrijske odpadne vode prilagodi zmogljivostim javnega kanalizacijskega sistema.
(prevzem objektov in naprav javne kanalizacije)
(1) Če je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novo zgrajena kanalizacija s pripadajočimi objekti obravnavana kot javni kanalizacijski sistem, je investitor novozgrajenih kanalizacijskih objektov in omrežja dolžan po končani gradnji s pogodbo le-te predati v last občini.
(2) Za prevzem objektov in omrežij javnega kanalizacijskega sistema iz prvega odstavka tega člena mora biti predložena naslednja dokumentacija:
1. gradbeno dovoljenje;
2. projekt izvedenih del, ki mora vsebovati tudi geodetski načrt novega stanja terena;
3. elaborat za vpis zbirni v kataster gospodarske javne infrastrukture in potrdilo o vpisu v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture;
4. zapisnik o uspešno opravljenih preskusih tesnosti cevovodov in jaškov v skladu z veljavnim standardom (SIST EN 1610);
5. poročilo o izvedenem pregledu kanalizacijskega sistema s kamero za pregled kanalizacijskih sistemov z video posnetkom;
6. dokazilo o zanesljivosti objekta, z vsemi prilogami;
7. uporabno dovoljenje;
8. garancija za odpravo napak v garancijski dobi;
9. finančno dokumentacijo s končnim obračunom, ki je podlaga za povečanje osnovnih sredstev v poslovnih knjigah občine, vrednost vodovodnega omrežja in objektov v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi;
10. notarsko overjene pogodbe o ureditvi lastniških ali drugih stvarnopravnih pravic na zemljiščih, kjer poteka trasa zgrajenega vodovodnega omrežja, ki je predmet pogodbe;
11. prve meritve za MKČN;
12. okoljevarstveno dovoljenje za čistilne naprave, za katere je to potrebno.
(3) Izvajalec lahko s soglasjem občine in upravljavca z namenom racionalizacije postopkov po lastni strokovni presoji za konkretne primere zmanjša obseg potrebne dokumentacije iz drugega odstavka tega člena.
(ukinitev/rekonstrukcija sistema odvajanja)
Vse opuščene dele kanalizacijskih omrežij objektov ali naprav, ki so bili nadomeščeni z novimi, je treba zasuti oziroma v celoti umakniti iz obratovanja in preprečiti posedanja zemljišč na lokaciji objektov ali linijah opuščenih kanalov.
IV. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA OBMOČJIH, KI SO OPREMLJENA Z JAVNIM KANALIZACIJSKIM OMREŽJEM
(objekti in naprave javnega kanalizacijskega sistema)
(1) Izvajalec je upravljavec javnega kanalizacijskega sistema.
(2) Izvajalec ima ves čas pravico dostopa do vseh objektov in naprav javnega kanalizacijskega sistema z namenom, da zagotavlja redno vzdrževanja in nadzor, ne glede na to, kdo je lastnik zemljišča, na katerem so objekti in naprave javne kanalizacije.
(3) Izvajalec je dolžan po opravljenem rednem ali izrednem (intervencijskem) delu vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje, praviloma v roku štirinajstih dni po izvedenih delih.
(4) Šteje se, da je javni kanalizacijski sistem zgrajen in se objekt nanj mora priključiti, če je za:
– obstoječo stavbo, v kateri nastaja komunalna odpadna voda, zgrajen revizijski jašek javne kanalizacije na zemljišču lastnika objekta,
– v primeru, ko lastnik obstoječega objekta ne soglaša s postavitvijo revizijskega jaška na parcelo v njegovi lasti, in v primeru, ko izvajalec predpiše priključitev obstoječega objekta na revizijski jašek javnega kanalizacijskega sistema, ki se ne nahaja na zemljišču v lasti lastnika obstoječega objekta, se za merilo opremljenosti smiselno upošteva določbe tretje alineje tega odstavka,
– nove objekte izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
a) oddaljenost parcelne meje, na kateri je oziroma bo stavba ali gradbeni inženirski objekt, je od javnega kanalizacijskega sistema, manjša od 100 metrov ali
b) izvedba priključka objekta na javni kanalizacijski sistem javno kanalizacijo ni povezana z nesorazmernimi stroški. Nesorazmerni strošek izvedbe priklopa na javno kanalizacijsko omrežje je strošek, ki presega trikratni strošek izvedbe ustrezne MKČN.
(objekti in naprave uporabnikov)
(1) Naprave in objekti, ki pripadajo stavbi, v kateri nastaja odpadna voda in so v lasti uporabnika, so:
– kanalizacijski priključek;
– objekti in naprave za predčiščenje odpadnih voda, peskolovi in lovilci olj;
– interna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami v stanovanjskih stavbah ali drugih objektih ter izven njih (kot npr. interno črpališče odpadnih voda);
– nepretočne greznice, obstoječe greznice ter MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.
(2) Kanalizacijski priključek mora biti izveden tako, da na objektu ne nastane škoda zaradi vdora vode iz javne kanalizacije. Odvajanje odpadne vode iz prostorov objekta, ki so nižji od temena kanalizacije, se mora izvesti s črpanjem na nivo, s katerega bodo odpadne vode gravitacijsko odtekale preko revizijskega jaška v javno kanalizacijo. Če na lokaciji priključka obstaja nevarnost poplav, je treba odpadne vode črpati nad zajezitveno črto, od tega nivoja pa gravitacijsko odvajati v revizijski jašek priključnega kanala. Zajezitvena črta predstavlja nivo zemljišča, po katerem poteka javna kanalizacija.
(3) Vsak kanalizacijski priključek mora imeti revizijski jašek, ki izvajalcu služi za preverjanje razmer v priključni cevi in preverjanje emisij v odpadni vodi, uporabniku pa za vzdrževanje in čiščenje priključnega cevovoda. Revizijski jašek je del javne kanalizacije in mora biti praviloma postavljen na takšnem mestu, da lahko do njega nemoteno dostopata izvajalec in uporabnik. Mesto revizijskega jaška določita projektant in izvajalec v projektni dokumentaciji ob izgradnji javne infrastrukture.
(4) Naprave in objekte iz tega člena upravlja in vzdržuje lastnik objekta na svoje stroške.
(obveznosti, vezane na priključitev objektov)
(1) Na območjih, kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali rekonstruira javno kanalizacijsko omrežje, je priključitev objekta ali preureditev obstoječega priključka objekta na javno kanalizacijo obvezna in dovoljena le na podlagi izdanega soglasja za priklop in v skladu s četrtim odstavkom 12. člena tega odloka.
(2) Izvajalec mora lastnika objekta po prejemu uporabnega dovoljenja za javno kanalizacijsko omrežje ali prevzemu javne kanalizacije v upravljanje, najpozneje v roku 60 dni od prevzema objekta v upravljanje obvestiti, da je priključitev njegovega objekta na javno kanalizacijsko omrežje obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev. Priključitev se mora pod nadzorom izvajalca opraviti v roku treh mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi.
(3) Objekt, iz katerega se je do zgraditve javnega kanalizacijskega omrežja odvajala komunalna in padavinska odpadna voda v greznico ali MKČN, se mora priključiti na javno kanalizacijsko omrežje – kanalizacijo tako, da lastnik na svoje stroške greznico ali MKČN umakne iz uporabe ter izvajalcu dopusti nadzor nad izvedenimi deli. Zadnje praznjenje in čiščenje obstoječe greznice ali MKČN izvede izvajalec.
(4) Izvajalec lahko skladno s predpisi v soglasju za priklop na javno kanalizacijsko omrežje določi uporabniku storitve javne službe obveznost, da opravlja periodične meritve količin in lastnosti odpadne vode v skladu s kriteriji, določenimi v tehničnem pravilniku. Navedene obveznosti uporabnik izvaja na lastne stroške. Prav tako uporabnik na lastne stroške nabavi in vzdržuje za to potrebne naprave. Uporabnik redno dostavlja izvajalcu poročila o opravljenih meritvah v skladu z veljavnimi predpisi.
(5) Uporabniki, pri katerih odpadna voda presega mejne vrednosti onesnaževal, določene v predpisih, morajo v roku treh mesecev po pozivu izvajalca izvesti merilno mesto teh onesnaževal v skladu z zahtevami izvajalca in z njim skleniti pogodbo o odvajanju in čiščenju odpadne vode. Merilno mesto mora biti ob vsakem času brez posebnega obvestila dostopno izvajalcu javne službe.
(6) Uporabniki, ki z oddajo industrijske odpadne vode povzročajo onesnaževanje prek standardov ter okvirov, ki jih v tehničnem pravilniku določi izvajalec, so dolžni najkasneje v 60 dneh po sprejemu akta izvajalca prilagoditi svojo oddajo industrijskih odpadnih in komunalnih odpadnih vod, sicer izvajalec to uporabniku naloži s svojo odločbo, pri čemer ga lahko zaveže tudi k ustreznemu predčiščenju onesnaževal uporabnikovih odplak.
(7) Izvajalec je najmanj enkrat letno dolžan preveriti primernost svojih tehničnih standardov, sodil, kriterijev ter vrednostnih parametrov vseh morebitnih onesnaževal pri odvajanju komunalnih ter industrijskih odpadnih vod ter jih z ustreznimi spremembami tehničnega pravilnika iz drugega odstavka prvega člena tega odloka prilagoditi potrebam in zahtevam celovitega varstva okolja, v skladu z zakonom in veljavnimi predpisi, tem odlokom ter zmogljivostmi javnega kanalizacijskega sistema.
(8) Če izvajalec in industrijski uporabnik v 30 dneh po sprejemu akta izvajalca (tretji in četrti odstavek 8. člena tega odloka) sporazumno ne dosežeta tudi morebitne spremembe pogodbenega razmerja v skladu z zmogljivostmi javnega kanalizacijskega sistema, standardi ter zahtevami izvajalca, se zaradi varstva okolja in pred obremenitvami okolja neposredno uporabljajo in obračunavajo kriteriji in parametri izvajalca. Zaradi morebitnega nespoštovanja zahtev izvajalca, ki se nanašajo na morebitno prekoračitev onesnaževal v zvezi z oddajo odpadnih vod, lahko izvajalec z uporabnikom prekine pogodbeno razmerje in tudi prepreči nadaljnjo oddajo in prevzem industrijskih in komunalnih odpadnih vod v javni kanalizacijski sistem.
(1) Za vsak objekt ali sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega uporabnika, je dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijsko omrežje. Pri zahtevni konfiguraciji terena ali ko to zahtevata položaj in velikost objektov, se izjemoma, skladno s soglasjem izvajalca, dovoli tudi izgradnja dveh ali več priključkov.
(2) Vsak objekt se praviloma priključuje na javno kanalizacijsko omrežje preko svojega priključka. V primerih, ko se pri izdelavi projekta priključka ugotovi, da to ni možno ali racionalno, je dovoljena priključitev več objektov preko enega skupnega kanalizacijskega priključka.
(1) Priključitev objekta na javno kanalizacijsko omrežje se opravi na podlagi vloge lastnika objekta in ob sočasni izpolnitvi naslednjih pogojev:
– da so izpolnjeni vsi pogoji iz mnenja k projektu DGD ali soglasja izvajalca,
– da je pridobljeno mnenje oziroma soglasje za priključitev in
– je plačan komunalni prispevek, ki ga odmeri pristojna občina, razen v primeru, kadar pristojna občina poda pisno soglasje za priključitev objekta pred plačilom komunalnega prispevka.
(2) Lastnik je dolžan vlogo za izvedbo priključka na revizijski jašek javnega kanalizacijskega omrežja podati najkasneje v osmih dneh pred izvedbo del.
Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede izvajalec javne službe ali drugi, za to usposobljen in registriran izvajalec gradbenih del oziroma druga oseba pod nadzorom izvajalca javne službe.
Javni kanalizacijski sistem in zasebna kanalizacija morata biti grajeni iz materialov, ki zagotavljajo popolno tesnost in ustrezajo evropskim normativom (SIST EN) na tem področju. Podrobnejše zahteve so navedene v tehničnem pravilniku.
(padavinske in drenažne vode)
V mešani sistem javnega kanalizacijskega omrežja ni dovoljeno odvajati padavinskih in drenažnih vod, vodotokov ter podtalnice, če obstaja možnost ponikanja v zemljo ali odvajanja v bližnji vodotok.
V. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA OBMOČJIH, KI NISO OPREMLJENA Z JAVNIM KANALIZACIJSKIM OMREŽJEM
(načini odvajanja in čiščenja odpadnih vod)
(1) Na območjih, kjer ni urejenega odvajanja in čiščenja odpadne vode prek javnega kanalizacijskega sistema, velja za lastnike novih objektov obvezna izgradnja MKČN ustrezne velikosti oziroma nepretočnih greznic, vse skladno z veljavnimi predpisi.
(2) Na območjih, kjer po operativnem programu opremljanja naselij ni predvidena gradnja javnega kanalizacijskega omrežja, so lastniki obstoječih objektov dolžni obstoječe pretočne greznice odstraniti iz uporabe v zakonsko predpisanih rokih. Posamezni uporabniki lahko zgradijo samostojno ali skupno MKČN s pripadajočim kanalizacijskem omrežjem, ki nima statusa javnega kanalizacijskega omrežja.
(3) Skladno z veljavnimi predpisi izvajalec izdela poročilo o prvih meritvah in poročila o pregledih MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.
(4) Ob izdelavi poročila o pregledu MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, je treba preveriti:
1. način nastajanja komunalne odpadne vode, ki se odvaja v MKČN, v zvezi s prepovedmi in omejitvami iz veljavnih predpisov;
2. način odvajanja očiščene komunalne odpadne vode v zvezi s prepovedmi in omejitvami iz veljavnih predpisov;
3. lokacijo iztoka iz MKČN;
4. izpolnjevanje pogojev ustreznega čiščenja komunalne odpadne vode iz veljavnih predpisov;
5. zmogljivost MKČN glede na količino komunalne odpadne vode, ki se odvaja vanjo;
6. skladnost MKČN s standardi, navedenimi veljavnimi predpisi ali s priporočili o stanju tehnike čiščenja komunalne odpadne vode v MKČN, ki jih ministrstvo objavlja na svojih spletnih straneh;
7. ravnanje z blatom MKČN;
8. hrambo zahtevane dokumentacije v skladu z veljavnimi predpisi;
9. opravljena dela in morebitne nepravilnosti v delovanju MKČN.
(prevzem blata iz čistilnih naprav)
(1) Izvajalec prevzema in zagotavlja ravnanje, čiščenje in obdelavo blata iz pretočnih greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic na celotnem območju občin v obsegu in rokih, kot so določeni v predpisih. Izvajalec na podlagi programa iz 5. člena tega odloka pripravi načrt izvajanja prevzema in zagotavljanja ravnanja, čiščenja in obdelave blata skladno z veljavnimi predpisi in ga objavi na svoji spletni strani.
(2) Izvajalec lahko odda izvajanje/storitev praznjenja greznic in MKČN, na območju izvajanja javne službe, po pogodbi, podizvajalcem z ustrezno opremo.
(1) Velikost obstoječega usedalnika blata ugotovi izvajalec na podlagi razpoložljive projektne dokumentacije oziroma popisa stanja na terenu. Ugotovljena odstopanja se na podlagi dejanskih meritev uskladijo z evidencami izvajalca pri prvem prevzemu blata.
(2) Pogostost praznjenja usedalnika blata za posameznega uporabnika določi izvajalec najmanj enkrat na tri leta v skladu z veljavno uredbo.
(način obveščanja in praznjenja greznic in MKČN)
(1) Izvajalec pisno obvesti uporabnika o obveznosti opravljanja obvezne storitve javne službe o prevzemu blata oziroma komunalne odpadne vode najmanj 15 dni pred predvideno izvedbo storitve. Obvestilo vsebuje okvirni termin praznjenja, izvajalca praznjenja in njegove kontaktne podatke. Nadalje se za točne termine praznjenj dogovarjajo podizvajalci.
(2) Občine za posamezne stavbe ali skupine stavb, do katerih dostop s cestnim motornim vozilom, namenjenim prevozu komunalne odpadne vode in neobdelanega blata, ni mogoč, opredelijo izvajanje službe v omejenem obsegu in s posebnimi prevoznimi sredstvi. Omejen obseg in način izvajanja storitve sta opredeljena v programu iz 5. člena tega odloka.
(ravnanje z blatom in odpadnimi vodami iz greznic in MKČN)
(1) Blato iz pretočnih greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic se lahko odvaža samo na sprejem v Centralno čistilno napravo Kasaze, zato je prepovedano odvažanje in odlaganje v okolje (kmetijska in ostala zemljišča), v površinske ali podzemne vode ali javno kanalizacijo, razen v izjemnih primerih, ki so določeni v veljavnih predpisih.
(2) V greznice in MKČN sme dotekati le komunalna odpadna voda. Padavinske odpadne vode, vode s streh in utrjenih površin ne smejo biti speljane v greznico in v MKČN.
VI. PRAVICE IN OBVEZNOSTI IZVAJALCA IN UPORABNIKOV
(pravice in obveznosti izvajalca)
Zaradi izvajanja javne službe ima izvajalec naslednje pravice in obveznosti:
1. zagotavljati mora javno službo odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvaja in čisti v javnem kanalizacijskem sistemu, skladno z veljavnimi predpisi;
2. zagotavljati mora odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se s streh in javnih površin odvaja in čisti v javnem kanalizacijskem sistemu;
3. zagotavljati mora odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javni kanalizacijski sistem z zasebnih površin, ki niso večje od 100 m2 in pripadajo objektu, iz katerega se odvaja komunalna odpadna voda, ter industrijske odpadne vode, ki se jih odvaja v javni kanalizacijski sistem, skladno s tem odlokom;
4. zagotavljati mora prevzemanje in ravnanje z blatom iz pretočnih greznic in MKČN;
5. zagotavljati mora odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic;
6. izdelovati mora program odvajanja in čiščenja v skladu z veljavno uredbo;
7. izdajati mora poročila o MKČN, manjših od 50 PE, v skladu z veljavnimi predpisi ter voditi ustrezne evidence o teh objektih;
8. obveščati mora uporabnike o načrtovanih prekinitvah odvajanja odpadne vode in o času trajanja prekinitev;
9. voditi mora kataster o objektih in napravah javnega kanalizacijskega sistema na stroške lastnika infrastrukture;
10. izvajati mora predpisane meritve in nadzirati sestavo odpadne vode, delovanje čistilnih naprav in drugih naprav za prečiščevanje industrijske odpadne vode ter izvajati potrebne ukrepe za zagotovitev ustreznosti njihovega delovanja;
11. zaradi zagotavljanja nemotenega delovanja javnega kanalizacijskega omrežja mora nadzirati stanje kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije do vstopa v objekt uporabnika;
12. izvajati mora priprave za hitro vnovično vzpostavitev delovanja javnega kanalizacijskega sistema po naravnih in drugih nesrečah oziroma priprave za nadomestno začasno odvajanje odpadne vode in v okviru priprav izdelati ustrezne načrte zaščite in reševanja.
(vzdrževanje in izvajanje obnov/investicij)
(1) Za izvedbo vzdrževalnih del na javnem kanalizacijskem sistemu skrbi izvajalec, lahko pa določena dela v skladu s predpisi o javnem naročanju pisno naroči pri tretji osebi, ki je strokovno usposobljena za ta dela. Stroški za vzdrževalna dela se krijejo iz cene storitve javne službe.
(2) Investitor v obnovo javnega kanalizacijskega sistema je občina, ki pa izvajalca s tem odlokom pooblašča za vodenje in nadzor obnovitvene investicije (v tujem imenu in za tuj račun) v višini letne najemnine, pobrane za infrastrukturo v imenu in za račun občine.
(3) Investitor v novogradnjo javnega kanalizacijskega omrežja je občina, ki pa izvajalca lahko s pogodbo ali drugim dokumentom pooblasti za vodenje in nadzor investicije.
(4) Če vzdrževalnih ali investicijskih del ne izvaja izvajalec, ampak tretja oseba, mora izvajalec javne službe zagotoviti strokovni nadzor pri posegih v javno kanalizacijsko omrežje, izvajalec del pa mora tak nadzor omogočiti in plačati stroške nadzora.
(5) Ob rekonstrukciji javnega kanalizacijskega sistema so priključki v cestnem telesu in izvedba revizijskega jaška na zemljišču lastnika objekta strošek obnove kanalizacije, ki se financira iz javnih sredstev.
(6) Izvajalec ima zaradi izvajanja javne službe brez soglasja lastnika pravico pristopati do objektov in naprav javnega kanalizacijskega sistema, MKČN in greznic, vendar mora pisno ali ustno obvestiti lastnika prizadetega zemljišča.
(7) Za prestavitev obstoječega javnega kanalizacijskega omrežja je investitor dolžan izdelati dokumentacijo v obsegu DGD in PZI.
(8) Obstoječe javno kanalizacijsko omrežje, za katero je urejena služnostna pravica, in poteka pod objektom, ki ga je skladno z veljavno zakonodajo možno legalizirati, je lastnik objekta, ki se ga legalizira, dolžan na svoje stroške prestaviti v roku 5 let od uveljavitve tega odloka oziroma ugotovitve tovrstnega stanja na terenu.
(9) Obstoječe javno kanalizacijsko omrežje, za katero ni urejena služnostna pravica, in poteka pod objektom, ki ga je skladno z veljavno zakonodajo možno legalizirati, se prestavi na osnovi pisnega dogovora med lastnikom objekta, ki se ga legalizira, in lastnikom javnega kanalizacijskega omrežja. Pisni dogovor mora definirati rok ter plačnika prestavitve. Sklenjen pisni dogovor je osnova, da upravljavec izda pozitivno mnenje k projektni dokumentaciji za legalizacijo objekta.
(uporabniki in plačniki storitev javne službe)
(1) Uporabniki in plačniki storitev javne službe (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) so lastniki objektov z območja, določenega v 4. členu tega odloka. Uporabnik, ki oddaja industrijske odpadne vode, je industrijski uporabnik.
(2) Uporabniki javne službe iz prvega odstavka tega člena so fizične osebe, fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, samostojni podjetniki posamezniki, pravne osebe in vse druge pravno-organizacijske oblike.
(3) Če je tako določeno s konkretnim pravnim aktom med lastnikom in posestnikom, je lahko uporabnik tudi posestnik objekta, pri čemer morajo lastnik, posestnik in izvajalec podpisati medsebojni dogovor, v katerem se zapisniško uredi stanje števca in subsidiarna odgovornost lastnika za morebitna neplačila terjatev.
(4) Pri odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode, ki se izvaja gospodinjstvom, v razmerju do izvajalca kot uporabnik nastopa ena od polnoletnih oseb v gospodinjstvu (stanovanjski enoti), ki podpiše tudi dogovor o poravnavanju obveznosti. Ostali člani gospodinjstva so subsidiarno odgovorni na smiselno enak način, kot je določen v petem odstavku tega člena. Če člani gospodinjstva ne podpišejo dogovora iz tega odstavka, se kot uporabnik šteje kateri koli član gospodinjstva. Izvajalec lahko v primeru iz prejšnjega stavka izstavlja račune kateremu koli članu gospodinjstva, ki nastopa kot plačnik. V primeru iz predprejšnjega in prejšnjega stavka so ostali člani gospodinjstva subsidiarno odgovorni za neplačane terjatve na način iz petega odstavka tega člena.
(5) Če je objekt v solastnini in ne gre za gospodinjstvo, lahko obveznosti uporabnikov javne službe prevzame eden od solastnikov, če je med njimi dosežen pisni dogovor. Obveznosti solastnika iz prejšnjega stavka prevzame z dnem, ko kateri koli solastnik obvesti izvajalca o sklenjenem dogovoru in mu predloži izvod dogovora. Solastnik, ki je prevzel obveznosti, mora z izvajalcem podpisati poseben dogovor, v katerem se opredeli odjemno mesto ter ostale pravice in obveznosti solastnika in izvajalca. Če solastnik, ki je prevzel obveznosti do izvajalca, dolga po prvem opominu ne poravna, se šteje, da so ostali solastniki subsidiarno odgovorni za vse zapadle in neporavnane obveznosti. Vsak solastnik v primeru subsidiarne odgovornosti iz prejšnjega stavka odgovarja za vse zapadle in neporavnane obveznosti do celote, vključno s stroški in zamudnimi obrestmi. Pri zamudi s plačilom ene ali več terjatev s strani so lastnika, ki je prevzel obveznosti do izvajalca v smislu prvega stavka tega odstavka, lahko izvajalec začne izstavljati račune kateremu koli izmed solastnikov.
(6) V večstanovanjskih stavbah (stanovanjske, poslovno-stanovanjske in poslovne stavbe), v katerih ni zagotovljenega ločenega odjema pitne vode po posameznih stanovanjskih enotah, obveznosti uporabnikov javne službe izvršuje upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje večstanovanjskih stavb. Plačniki storitev so lastniki ali gospodinjstva v skladu s tem členom, razen če upravnik in izvajalec skleneta pogodbo o poravnavanju obveznosti, pri čemer upravnik nastopa za račun lastnikov oziroma gospodinjstev.
(pravice in obveznosti uporabnikov)
(1) Uporabniki imajo naslednje pravice in obveznosti:
1. zgraditi morajo objekte in naprave interne kanalizacije skladno z odobreno tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem upravljavca;
2. odvajati morajo komunalne odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje, kjer je le-to zgrajeno;
3. pridobiti morajo soglasja, mnenja, potrdila in strokovne ocene, kot to določa ta odlok;
4. vzdrževati morajo kanalizacijski priključek, interno kanalizacijo in vse naprave, vgrajene vanjo;
5. vzdrževati morajo čistočo in zagotavljati nemoten dostop do mest za ugotavljanje količine in stopnje onesnaženosti odpadne vode;
6. vzdrževati morajo obstoječo greznico, nepretočno greznico ali MKČN;
7. izvajati morajo predpisane meritve komunalne in padavinske odpadne vode ter industrijske odpadne vode;
8. izvajalcu morajo omogočati dostop do javnega kanalizacijskega omrežja za izvajanje vzdrževalnih in obnovitvenih del na javni kanalizaciji, kadar le-ta poteka po njegovem zemljišču;
9. izvajalcu morajo omogočati neoviran dostop do obstoječe greznice, nepretočne greznice ali MKČN ter prevzem njene vsebine;
10. izvajalcu morajo omogočiti preglede MKČN do 50 PE;
11. izvajalcu morajo omogočiti pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne vode;
12. izvajalca morajo obvestiti o začetku gradnje MKČN, mu omogočiti pregled in pred zagonom predati predpisano dokumentacijo o ustreznosti MKČN;
13. izvajalca morajo obveščati o vseh okvarah na javnem kanalizacijskem omrežju, kanalizacijskem priključku in merilnih napravah ter vseh pojavih, ki bi utegnili vplivati na obratovanje javnega kanalizacijskega sistema;
14. ne smejo prekiniti odvoda vode drugemu uporabniku ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti;
15. plačevati morajo stroške storitev javne službe;
16. obveščati morajo izvajalca o vseh spremembah količin in lastnosti industrijske odpadne vode, ki vplivajo na izvajanje javne službe ali posebnih storitev;
17. prilagoditi proizvodnjo in/ali oddajo industrijske odpadne vode ali interno kanalizacijo, če se v zvezi z oddajo pokažejo škodljivi vplivi na okolje (na vodo, zrak, zemljo) oziroma čezmerne obremenitve javnega kanalizacijskega sistema;
18. upoštevati morajo ukrepe in objave ob motnjah pri odvajanju in čiščenju odpadne vode.
(2) Uporabniki se ne smejo priključiti na javno kanalizacijo brez soglasja upravljavca.
(3) Prepovedano je poseganje v vse naprave in objekte javnega kanalizacijskega omrežja in spreminjanje pogojev njihove dostopnosti, zlasti revizijskih jaškov.
(obveznost sporočanja sprememb)
(1) Uporabnik mora pisno obvestiti izvajalca v roku 15 dni od nastanka naslednjih sprememb:
– naslova,
– lastništva,
– najemnih razmerij,
– plačnikov,
– uporabnikov,
– fizičnih sprememb na stavbah ali gradbenih inženirskih objektov,
– ostalih sprememb, ki kakorkoli vplivajo na uporabo ali obračun storitev javne službe.
(2) V primerih iz druge do pete alineje prvega odstavka tega člena je sprememba možna pod pogojem, da dosedanji uporabnik izvajalcu posreduje pisni dogovor, sklenjen med dosedanjim in novim uporabnikom in so poravnane vse obveznosti dosedanjega uporabnika. Če se obračun storitev javne službe izvaja na podlagi obračunskega vodomera, mora do govor iz prejšnjega stavka vsebovati stanje vodomera na dan spremembe.
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena se ob smrti uporabnika storitve javne službe zaračunavajo lastnikom, razen v primeru dogovora med solastniki.
(posegi v območju javnega kanalizacijskega omrežja)
(1) Uporabnikom in drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v objekte in naprave javnega kanalizacijskega omrežja. Na vplivnem območju javnega kanalizacijskega omrežja, kot ga določa tehnični pravilnik, se ne sme graditi objektov, spreminjati višine nadkritja (zasipa) kanalizacijskega omrežja, zasipavati pokrovov jaškov in izvajati ostalih aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na kanalizacijskem omrežju ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno posegati v obstoječe interne kanalizacijske objekte in naprave drugih uporabnikov ali jim celo preprečiti odvod odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje.
(2) Izvajalci del morajo pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in trgov vzpostaviti javno kanalizacijsko omrežje in naprave v prvotno stanje.
(3) Upravljavci drugih objektov in naprav (vodovodnega, elektro, telekomunikacijskega, toplovodnega, plinovodnega omrežje ipd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostanejo kanalizacijske naprave nepoškodovane.
(1) Uporabnik ima pravico od izvajalca zahtevati odškodnino za dokazano škodo, nastalo zaradi prekinitve odvajanja komunalne odpadne vode po krivdi izvajalca oziroma opustitve vzdrževanja javne kanalizacije, ko le-ta ni izvedel vseh potrebnih ukrepov, da bi preprečil škodljive vplive na življenje in zdravje ljudi, živali, okolja in lastnine.
(2) Izvajalec ima pravico od uporabnika zahtevati odškodnino za dokazano škodo, nastalo zaradi odvajanja odpadne vode po krivdi uporabnika oziroma zaradi njegove opustitve vzdrževanja interne kanalizacije, ko le-ta ni izvedel vseh zahtevanih ali potrebnih ukrepov, da bi preprečil škodljive obremenitve okolja in vplive na življenje in zdravje ljudi, živali in lastnine.
Javna služba se financira iz:
– cene storitev javne službe,
– proračunskih sredstev občine,
– drugih virov.
(cene storitev javne službe)
(1) Cene javne službe se določajo v skladu s predpisi za oblikovanje cen storitev javne službe in tem odlokom in so sestavljene iz cene za posamezne storitve javne službe, omrežnine in okoljske dajatve (pri odvajanju komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin ter pri storitvah povezanih z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in MKČN).
(2) Za zagotavljanje trajnosti poslovanja in varnosti izvajanja javne službe se v okviru upravičenih cen storitev javne službe zagotovi donos na vložena poslovno potrebna osnovna sredstva izvajalca v višini 5 % nabavne vrednosti poslovno potrebnih osnovnih sredstev, ki jih potrebuje za izvajanje te javne službe.
(1) Občine določajo enako potrjeno ceno, ki se nanaša na opravljanje storitev javne službe.
(2) Občine na podlagi solastniških deležev na javnem kanalizacijskem sistemu določajo potrjeno ceno omrežnine na ravni posamezne občine.
(1) Obračunsko obdobje v skladu s predpisi s področja oblikovanja cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja traja eno koledarsko leto, razen v primerih, ko ta odlok določa drugače.
(2) Ob večjih spremembah posameznih prihodkov ali stroškov, ki pomembno vplivajo na povišanje ali znižanje cene storitve javne službe, ali v primeru spremembe predpisov in drugih utemeljenih okoliščin, lahko na predlog izvajalca svet ustanoviteljic s sklepom na podlagi tega odstavka določi daljše ali krajše obračunsko obdobje. V tem primeru se določbe o postopkih v zvezi z elaborati uporabljajo smiselno.
(1) Izvajalec enkrat letno pripravi elaborat o ceni storitve javne službe v skladu s predpisi, ki urejajo metodologijo za oblikovanje cen javne službe in tem odlokom. Elaborat izvajalec posreduje občinam v tekočem letu najpozneje do 31. 1., ne glede na višino potrebnih sprememb cene storitve javne službe glede na obstoječe cene oziroma preteklo obračunsko obdobje.
(2) V elaboratu iz prvega odstavka tega člena izvajalec opredeli in vsebinsko argumentira upravičene stroške izvajanja javne službe po veljavnih standardih. Občine elaborat pregledajo in ob vsebinsko utemeljenih razlogih zahtevajo dopolnitve ali spremembe le-tega v roku 15 dni od prejema. Izvajalec mora na zahtevane dopolnitve ali spremembe odgovoriti v roku 15 dni od prejema le-teh.
(3) Občine morajo cene na podlagi elaborata iz prvega in drugega odstavka tega člena potrditi najkasneje do 28. 2. tekočega leta, razen če svet ustanoviteljic ne določi drugače.
(4) Če posamezna občina ne potrdi elaborata do roka iz tretjega odstavka tega člena, se za čas do potrditve cen elaborata najemnina za infrastrukturo določi v višini, ki jo v omrežnini zaračunava izvajalec uporabnikom.
(5) Najemnina za javno infrastrukturo se določi v višini, ki jo v omrežnini zaračunava najemnik uporabnikom storitev javne službe.
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena izvajalec v primeru iz drugega odstavka 35. člena tega odloka pripravi elaborat skladno z obdobjem, ki ga določi svet ustanoviteljic.
(1) Občine samostojno odločajo o načinu subvencioniranja v skladu z veljavnimi predpisi.
(2) Subvencije se določijo v skladu s predpisi s sklepi občinskih svetov posameznih občin.
(3) Pri določitvi zaračunane cene in subvencije občine upoštevajo, da se v skladu z veljavnimi predpisi subvencija zagotovi le za nepridobitne uporabnike.
(4) Nepridobitni uporabniki so gospodinjstva, pravne osebe, ustanovljene za izvajanje upravnih, sodnih in drugih oblastnih nalog ter pravne osebe, ki so ustanovljene za izvajanje nepridobitnih dejavnosti (kar mora biti razvidno iz ustreznih registrov).
(1) Izvajalec zaračunava storitve uporabnikom v skladu z veljavnimi predpisi.
(2) Uporabniki, pri katerih nastaja odpadna voda v kmetijski dejavnosti ter se le-ta odvaja na kmetijska zemljišča, niso dolžni plačevati stroškov odvajanja in čiščenja odpadne vode, če zagotovijo ločeno merjenje porabljene pitne vode, namenjene za izvajanje kmetijske dejavnosti oziroma se uporablja kriterij, ki je enak za objekte, kjer ni merjenja porabe pitne vode preko števca porabe pitne vode.
(1) Enota količine storitve za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode, ki nastaja v stavbi, ki je priključena na javni kanalizacijski sistem, je izražena v m3 dobavljene pitne vode iz vodovodnega omrežja, če iz nje nastaja odpadna voda v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje odpadnih voda in velja tudi za prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic, njen odvoz in ravnanje z njimi na komunalni čistilni napravi. Uporabniki plačujejo odvedeno vodo v enaki količini in v enakih obdobjih, kot jo plačujejo za porabljeno pitno vodo.
(2) Enota količine storitve za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, ki nastaja v stavbi, kjer ni zgrajenega javnega kanalizacijskega sistema, je izražena v m3/mesec dobavljene pitne vode iz vodovodnega omrežja, če iz nje nastaja odpadna voda. Cena storitve se določi na podlagi m3 dobavljene pitne vode iz vodovodnega omrežja in vključuje stroške prevzema blata in ravnanja z blatom. Uporabniki plačujejo odvedeno vodo v enaki količini in v enakih obdobjih, kot jo plačujejo za porabljeno pitno vodo.
(3) Uporabnikom, ki nimajo urejenega sistema meritve porabe pitne vode, se količina odpadne vode določi na način iz Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (normirana poraba po DN 13 ali 0,15 m3 na osebo na dan).
(4) Odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode s streh in utrjenih površin se šteje kot javna služba. Enota količine storitve za odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode s streh in utrjenih površin je izražena v m3 in se obračuna glede na količino padavin, ki pade na tlorisno površino strehe in utrjeno površino, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi. Za količino padavinske odpadne vode se šteje povprečna letna količina padavin, ki pade na utrjeno javno površino ali streho, pri čemer se za povprečno letno količino šteje povprečna letna količina padavin v obdobju zadnjih petih let in je za območje utrjene površine izmerjena v okviru meritev državne mreže meteoroloških postaj.
(5) Na količine, ugotovljene po prejšnjih odstavkih tega člena, se pri uporabnikih, ki so dolžni opravljati monitoring onesnaženosti vode, upošteva še faktor onesnaženosti, ki se ugotavlja v skladu s tehničnim pravilnikom.
(6) Enota količine storitve za odvajanje in čiščenje komunalne, padavinske in industrijske odpadne vode, ki nastaja in jo odvajajo industrijski uporabniki, ki so dolžni imeti merilno mesto za odvod odpadne vode, se obračuna na osnovi zabeležene meritve (po m3) na merilniku pretoka na merskem mestu pri uporabniku.
(7) Stroški okoljske dajatve za onesnaževanje okolja za radi odvajanja komunalne odpadne vode so stroški, skladni s predpisi, ki določajo okoljske dajatve za onesnaževanje okolja.
(način obračuna stroškov storitve)
(1) Stroške odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki nastaja v stavbi, ki je priključena na javni vodovodni in kanalizacijski sistem, se uporabnikom zaračuna na osnovi dejanske porabe pitne vode v preteklem obračunskem obdobju ali v akontacijah, določenih glede na porabo pitne vode v preteklem obračunskem obdobju. Dejansko porabo se ugotavlja najmanj enkrat letno, ko se izvede tudi poračun akontacij.
(2) Stroške odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki nastaja v stavbi, kjer ni zgrajenega javnega kanalizacijskega sistema, se uporabnikom zaračuna na osnovi dejanske porabe pitne vode, izražene v m3/mesec v preteklem obračunskem obdobju ali v akontacijah, določenih glede na porabo pitne vode v preteklem obračunskem obdobju.
(3) Stroške odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode se uporabnikom zaračunava mesečno. Stroške odvajanja in čiščenja padavinske odpadne padavinske vode se zaračunava za zasebne utrjene površine, ki niso večje od 100 m2 in ki pripadajo stavbi, iz katere se odvaja komunalna in padavinska odpadna voda s streh.
(4) Stroške odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki nastaja v stavbi, ki je priključena na javni kanalizacijski sistem, pri kateri se poraba pitne vode ne ugotavlja z merjenjem, ali se poraba pitne vode ugotavlja z merjenjem in hkrati uporabljajo tudi druge vire oskrbe s pitno vodo, ali imajo vgrajene sisteme za izrabo sive vode, se uporabnikom obračunska količina določi na način iz Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (50 m3 na osebo na leto ali 4,17 m3 na osebo na mesec ali 0,15 m3 na osebo na dan).
(5) Industrijski uporabnik, ki poleg oskrbe z vodo iz javnega vodovoda, ki je merjena z obračunskim vodomerom, uporablja dodatne vire vode, mora imeti zagotovljeno merjenje količine odvedene odpadne vode na merilnem mestu pred iztokom ali merjenje odvzete vode na dodatnem viru.
(1) Uporabnik je dolžan prejeti račun poravnati najkasneje do roka navedenega na računu.
(2) Izvajalec ob zamudi s plačilom računa uporabniku pošlje opomin, v katerem ga opozori, da mu bo po petnajstih dneh po prejemu opomina prekinil dobavo vode, če račun ne bo poravnan, in pričel postopek izterjave po sodni poti.
Če se uporabnik s prejetim računom ne strinja, ima pravico v roku dvanajstih dni od datuma izdaje računa vložiti pisni ugovor pri izvajalcu. Izvajalec je dolžan na ugovor uporabnika odgovoriti v roku petnajstih dni od prejema ugovora in v tem roku ne sme prekiniti dobave vode. Ugovor na izdan račun ne zadrži plačila nespornega dela računa. Če uporabnik računa ne poravna niti v petnajstih dneh po prejemu odgovora, se mu izda pisni opomin in izvede postopek skladno z drugim odstavkom 43. člena tega odloka.
IX. PREKINITEV IZVAJANJA STORITEV JAVNE SLUŽBE
(prekinitev odvajanja in čiščenja odpadne vode)
(1) Uporabniku se prekine dobava vode iz javnega vodovoda, če z odvodom odpadnih voda povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod.
(2) Izvajalec lahko na stroške uporabnika brez objave prekine odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode ter industrijske odpadne vode v naslednjih primerih:
1. stanje interne kanalizacije in kanalizacijskega priključka ogroža zdravje uporabnikov ali nemoteno delovanje javnega kanalizacijskega sistema;
2. priključek na javno kanalizacijsko omrežje ni izveden skladno s soglasjem izvajalca ali je izveden brez soglasja izvajalca ali če je soglasje prenehalo veljati;
3. uporabnik brez soglasja izvajalca dovoli priključitev drugega uporabnika na svoj kanalizacijski priključek;
4. uporabnik ravna v nasprotju z določili tehničnega pravilnika;
5. uporabnik z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za neoporečnost pitne vode;
6. kvaliteta izpusta odpadne vode v kanalizacijo ne ustreza zahtevam veljavne zakonodaje;
7. uporabnik se ne priključi na javno kanalizacijsko omrežje skladno z določili tega odloka;
8. uporabnik ne opusti greznice skladno s 14. členom tega odloka;
9. uporabnik ne plača računa skladno s pogoji iz 41. in 42. člena tega odloka;
10. če izvid vzorca odvedene odpadne vode uporabnika, izdelan pri pooblaščeni organizaciji, izkazuje neustrezno sestavo;
11. če se pojavijo škodljivi vplivi na okolje in uporabnik ne prilagodi oddaje industrijske odpadne in/ali interne odpadne vode v skladu z zahtevami izvajalca (četrti odstavek 8. člena in drugi odstavek 9. člena tega odloka).
(3) Dobava pitne vode ali odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve ter morebitne stroške, ki so nastali kot posledica vzroka prekinitve, po ceniku izvajalca.
(4) Izvajalec lahko prekine dobavo vode in odvod komunalne in padavinske odpadne vode na stroške uporabnika, če uporabnik pisno zahteva začasno prekinitev. Stroške prekinitve dobave in vnovične priključitve pitne vode plača uporabnik po ceniku izvajalca.
(5) Upravljavec ima pravico prekiniti odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode za krajši čas zaradi vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije. O tem mora predhodno obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja.
X. NADZOR IN KAZENSKE DOLOČBE
Za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega odloka in izrekanje sankcij je pristojen občinski inšpekcijski organ.
(globe za izvajalca in odgovorno osebo izvajalca)
(1) Izvajalec se kaznuje z globo 1.000,00 EUR, če:
– ne izpolnjuje obveznosti iz četrte, pete, šeste in enajste točke 25. člena tega odloka;
– dopusti priključitev uporabnika na javno kanalizacijo brez izdanega soglasja za priključitev na podlagi prvega odstavka 14. člena tega odloka;
– prekine dobavo vode v nasprotju s 43. členom tega odloka.
(2) Odgovorna oseba pravne osebe se za prekršek iz tega člena kaznuje z globo 250,00 EUR.
(1) Pravna oseba, ki je uporabnik storitev javne službe po tem odloku in se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo po zakonu, se kaznuje z globo 2.500,00 EUR, če:
– se priključi na javno kanalizacijsko omrežje brez soglasja izvajalca (drugi odstavek 28. člena odloka);
– se ne priključi in ne uporablja javne kanalizacije na območjih, kjer je to obvezno (prvi odstavek 14. člena odloka);
– ne izpolnjuje obveznosti iz prve, druge, sedme, osme, devete, desete, enajste, šestnajste, sedemnajste in osemnajste točke prvega odstavka 28. člena odloka.
(2) Pravna oseba, ki je uporabnik storitev javne službe po tem odloku in se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za majhno ali mikro družbo, se kaznuje z globo 1.000,00 EUR, če stori kateri koli prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(3) Odgovorna oseba pravne osebe iz prvega in drugega odstavka tega člena, fizična oseba in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, se za kateri koli prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznujejo z globo 100,00 EUR.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec (Uradni list RS, št. 45/20).
(2) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi javnih objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih ter padavinskih voda (Uradni list RS, št. 45/20), ki pa se uporablja do sprejema novega pravilnika. Novi pravilnik mora pristojni organ sprejeti v roku 90 dni od uveljavitve tega odloka.
(3) Z uveljavitvijo tega odloka po 60 dneh prenehajo veljati določila pogodb, sklenjenih za izvajanje storitev odvajanja in čiščenja komunalnih in industrijskih odpadnih voda, ki so v nasprotju z določbami tega odloka in na njegovi podlagi izdanih predpisov oziroma aktov, ter se neposredno uporabljajo pogoji in kriteriji oddaje komunalnih in industrijskih odpadnih voda ter sodila in tehnični parametri onesnaževal v skladu s tem odlokom in na njegovi podlagi izdanih izvedbenih predpisih ter aktih izvajalca, razen če se pogodbeniki s prenovo obstoječih pogodb ne dogovorijo drugače.
(začetek veljavnosti odloka)
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in uradnih glasilih občin ter začne veljati 1. maja 2024, uporabljati pa se začne 1. junija 2024.
Braslovče, dne 10. aprila 2024
Št. 3541-8/2024-4
Polzela, dne 16. aprila 2024
Št. 0321-4/2024
Prebold, dne 25. aprila 2024
Št. 032-10rs/2022
Tabor, dne 9. aprila 2024
Marko Semprimožnik
Št. 0320/2024
Vransko, dne 16. aprila 2024
Št. 032-0006/2024
Žalec, dne 17. aprila 2024
