Na podlagi prvega odstavka 31. člena ter 58. in 61. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/11 in 55/17) Svet Banke Slovenije izdaja
S P L O Š N E P O G O J E
o izvajanju okvira denarne politike
DEL 1 – SPLOŠNE DOLOČBE IN OPREDELITEV POJMOV
1. Banka Slovenije s temi splošnimi pogoji določa pravila za izvajanje denarne politike v povezavi s:
(a) Smernico Evropske centralne banke z dne 19. decembra 2014 o izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (Smernica o splošni dokumentaciji) (ECB/2014/60) in njenimi spremembami;
(b) Smernico Evropske centralne banke z dne 9. julija 2014 o dodatnih začasnih ukrepih v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavarovanja ter o spremembi Smernice ECB/2007/9 (prenovitev) (ECB/2014/31) in njenimi spremembami; in
(c) Smernico Evropske centralne banke z dne 18. novembra 2015 o odbitkih pri vrednotenju, ki se uporabljajo pri izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (ECB/2015/35) in njenimi spremembami.
2. Eurosistem si pridržuje pravico, da zahteva in pridobi katere koli pomembne informacije od nasprotnih strank, ki so potrebne za opravljanje njegovih nalog in doseganje njegovih ciljev v zvezi z operacijami denarne politike. Ta pravica ne posega v nobene druge obstoječe konkretne pravice Eurosistema, da zahteva informacije, ki se nanašajo na operacije denarne politike.
V teh splošnih pogojih se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(1) »agencija« (agency) pomeni subjekt, ki je ustanovljen v državi članici, katere valuta je euro, in se ukvarja z nekaterimi dejavnostmi za skupno dobro, ki se izvajajo na nacionalni ali regionalni ravni, ali financira te dejavnosti ter ga je Eurosistem razvrstil kot agencijo. Seznam subjektov, ki so razvrščeni kot agencije, se objavi na spletni strani ECB (www.ecb.europa.eu) in na njem se navede, ali so v zvezi s posameznim subjektom izpolnjeni kvantitativni kriteriji za potrebe odbitkov pri vrednotenju, ki so določeni v Prilogi XI;
(2) »avkcija z enotno mero (avkcija nizozemskega tipa)« (single rate auction, Dutch auction) pomeni avkcijo, pri kateri je obrestna mera, cena ali swap točke vseh sprejetih protiponudb enaka mejni obrestni meri, ceni ali swap točkam;
(3) »avkcija z različnimi merami (avkcija ameriškega tipa)« (multiple rate auction, American auction) pomeni avkcijo, pri kateri je obrestna mera, cena ali swap točke vsake posamezne sprejete protiponudbe enaka obrestni meri, ceni ali swap točkam, ponujenim v tej protiponudbi;
(4) »avkcijski postopek« (tender procedure) pomeni postopek, kjer Eurosistem povečuje likvidnost na trgu ali umika likvidnost s trga, pri čemer NCB sklepa transakcije s sprejemanjem protiponudb, ki jih predložijo nasprotne stranke po javni najavi;
(5) »avkcijski postopek s fiksno mero« (fixed-rate tender procedure) pomeni avkcijski postopek, v katerem ECB pred začetkom avkcijskega postopka določi obrestno mero, ceno, swap točke ali razmik obrestne zamenjave, sodelujoče nasprotne stranke pa v protiponudbah navedejo denarni znesek posla, ki ga želijo skleniti po fiksni obrestni meri, ceni, swap točkah ali razmiku obrestne zamenjave;
(6) »avkcijski postopek z variabilno mero« (variable rate tender procedure) pomeni avkcijski postopek, v katerem sodelujoče nasprotne stranke v medsebojni konkurenci v protiponudbah navedejo tako denarni znesek posla, ki ga želijo skleniti, kot tudi obrestno mero, swap točke ali ceno, po kateri želijo skleniti posel z Eurosistemom, in kjer se najbolj konkurenčne protiponudbe sprejemajo prednostno, dokler se ne izčrpa skupni ponujeni znesek;
(7) »bančno posojilo« (credit claim) pomeni zahtevek za izplačilo denarja, ki vsebuje dolžniško obveznost dolžnika do nasprotne stranke. Bančna posojila vključujejo tudi Schuldscheindarlehen in nizozemske vpisane zasebne terjatve do države ali drugih primernih dolžnikov, ki imajo državno jamstvo, npr. stanovanjske zadruge;
(8) »bonitetna ocena« (credit rating) ima enak pomen kakor v členu 3(1)(a) Uredbe (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta1;
(9) »brezkuponski instrument« (zero coupon) pomeni dolžniški instrument brez periodičnih izplačil kuponskih plačil;
(10) »cena povratnega odkupa« (repurchase price)pomeni ceno, po kateri je kupec dolžan enakovredno finančno premoženje prodati nazaj prodajalcu v zvezi s transakcijo na podlagi pogodbe o začasni prodaji. Cena povratnega odkupa je enaka seštevku prodajne cene in razlike v ceni, ki ustreza obrestim za posojeno likvidnost za obdobje do zapadlosti posla;
(11) »centralna depotna družba (CDD)« (central securities depository – CSD) pomeni centralno depotno družbo, kakor je opredeljena v točki (1) člena 2(1) Uredbe (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta2;
(12) »cilj uspešnosti na področju trajnostnosti« (sustainability performance target) pomeni cilj, določen v javno dostopnem dokumentu o izdaji, s katerim se merijo količinsko opredeljene izboljšave trajnostnostnega profila izdajatelja ali enega ali več podjetij, ki spadajo v isto skupino izdajatelja obveznic, povezanih s trajnostnostjo, v vnaprej določenem obdobju glede na enega ali več okoljskih ciljev iz Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta3 in/ali enega ali več ciljev trajnostnega razvoja, ki jih je določila Organizacija združenih narodov v zvezi s podnebnimi spremembami ali degradacijo okolja4;
(13) »čezmejna uporaba« (cross-border use) pomeni, da nasprotna stranka predloži svoji domači NCB kot zavarovanje:
(a) tržno finančno premoženje, ki se hrani v drugi državi članici, katere valuta je euro;
(b) tržno finančno premoženje, ki je izdano v drugi državi članici in se hrani v državi članici domače NCB;
(c) bančna posojila, kjer posojilno pogodbo ureja pravo druge države članice, katere valuta je euro in ki ni država članica domače NCB;
(d) hipotekarne dolžniške instrumente v skladu z veljavnimi postopki CCBM;
(e) netržne dolžniške instrumente, zavarovane s primernimi bančnimi posojili (DECC), ki so izdani in se hranijo v drugi državi članici, katere valuta je euro in ki ni država članica domače NCB;
(14) »datum aktivacije poročanja ESMA« (ESMA reporting activation date) pomeni prvi dan, ko sta izpolnjena pogoja, da (a) se repozitorij listinjenj registrira pri Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge (ESMA) in tako postane repozitorij listinjenj ESMA ter da (b) je Komisija sprejela ustrezne izvedbene tehnične standarde v obliki standardiziranih predlog na podlagi člena 7(4) Uredbe (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta5 in so se ti izvedbeni standardi začeli uporabljati;
(15) »datum poravnave« (settlement date) pomeni datum, na katerega se transakcija poravna;
(16) »datum povratnega odkupa« (repurchase date) pomeni datum, na katerega je kupec dolžan enakovredno finančno premoženje prodati nazaj prodajalcu v povezavi s transakcijo na podlagi pogodbe o začasni prodaji;
(17) »datum trgovanja (T)« (trade date – T) pomeni datum, na katerega se sklene posel, tj. pogodba o finančni transakciji med dvema nasprotnima strankama. Datum trgovanja lahko sovpada z datumom poravnave transakcije (poravnava na isti dan) ali pa je določeno število delovnih dni pred datumom poravnave (datum poravnave je opredeljen kot »T + odlog pri poravnavi«);
(18) »datum zapadlosti« (maturity date) pomeni datum, na katerega zapade oziroma se zaključi operacija denarne politike Eurosistema ali kateri koli posel oziroma finančni instrument. V primeru pogodbe o začasni prodaji ali zamenjave je datum zapadlosti enak datumu povratnega odkupa;
(19) »delovni dan« (business day) pomeni: (a) v zvezi z obveznostjo plačila, kateri koli dan, ko je sistem TARGET odprt za izvršitev takega plačila; ali (b) v zvezi z obveznostjo dostave finančnega premoženja, kateri koli dan, ko so SPVP, prek katerih se finančno premoženje dostavi, odprti za poslovanje v kraju, kjer je treba dostaviti zadevne vrednostne papirje;
(20) »delovni dan Banke Slovenije« pomeni kateri koli dan, ko je sistem TARGET odprt za izvršitev plačil, razen dela prostih dni v skladu z Zakonom o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji. Občasno je lahko delovni dan Banke Slovenije tudi kateri zgoraj naveden dela prosti dan, kar Banka Slovenije vnaprej objavi na svoji spletni strani (www.bsi.si);
(21) »delovni dan Eurosistema« (Eurosystem business day) pomeni kateri koli dan, na katerega sta ECB in najmanj ena NCB odprti za namen izvajanja operacij denarne politike Eurosistema;
(22) »delovni dan NCB« (NCB business day)pomenikateri koli dan, na katerega je NCB odprta za namen izvajanja operacij denarne politike Eurosistema, vključno z dnevi, ko so podružnice te NCB zaradi lokalnih ali regionalnih praznikov lahko zaprte;
(23) »dokončen prenos« (final transfer) pomeni nepreklicen in brezpogojen prenos, ki pomeni izpolnitev obveznosti izvršitve prenosa;
(24) »dokapitalizacija s stvarnimi vložki v obliki državnih dolžniških instrumentov« pomeni kakršno koli povečanje vpisanega kapitala kreditne institucije, pri čemer se celotni vložek ali njegov del kreditni instituciji zagotovi neposredno z dolžniškimi instrumenti države ali javnega sektorja, ki jih izda država ali subjekt javnega sektorja, ki kreditni instituciji zagotavlja svež kapital;
(25) »dokončna transakcija« (outright transaction) pomeni instrument, ki se uporablja pri izvajanju operacij odprtega trga, kjer Eurosistem na trgu (promptno ali terminsko) dokončno kupuje ali prodaja primerno tržno finančno premoženje, kar ima za posledico popoln prenos lastništva s prodajalca na kupca, ne da bi bil pri tem predviden poznejši prenos lastništva nazaj na prodajalca;
(26) »domača NCB« (home NCB) pomeni NCB države članice, katere valuta je euro in v kateri je nasprotna stranka ustanovljena;
(27) »domača uporaba« (domestic use) pomeni, da nasprotna stranka, ustanovljena v državi članici, katere valuta je euro, kot zavarovanje predloži:
(a) tržno finančno premoženje, ki je izdano in se hrani v državi članici domače NCB;
(b) bančna posojila, kjer posojilno pogodbo ureja pravo države članice domače NCB;
(c) hipotekarne dolžniške instrumente, ki jih izdajo subjekti, ustanovljeni v državi članici domače NCB;
(d) netržne dolžniške instrumente, zavarovane s primernimi bančnimi posojili (DECC), ki so izdani in se hranijo v državi članici domače NCB;
(28) »država članica« (Member State) pomeni državo članico Unije;
(29) »države skupine G10 zunaj EGP« (non-EEA G10 countries) pomenijo države, ki sodelujejo v skupini G10, ki niso države EGP, in sicer Združene države Amerike, Kanada, Japonska, Švica in Združeno kraljestvo;
(30) »dvostranski postopek« (bilateral procedure) pomeni postopek, v katerem NCB, ali, če je primerno, ECB, izvajajo transakcije neposredno z eno ali več nasprotnimi strankami, prek borz vrednostnih papirjev ali tržnih posrednikov, brez uporabe avkcijskih postopkov;
(31) »eAvkcije« pomeni spletno aplikacijo Banke Slovenije, ki omogoča zbiranje in predložitev protiponudb nasprotnih strank pri operacijah odprtega trga ter obveščanje nasprotnih strank o rezultatih dodelitve s strani Banke Slovenije;
(32) »Eurosistem« (Eurosystem) pomeni ECB in nacionalne centralne banke;
(33) »Evropski gospodarski prostor (EGP)« (European Economic Area – EEA) pomeni vse države članice, ne glede na to, ali so formalno pristopile k EGP ali ne, ter Islandijo, Lihtenštajn in Norveško;
(34) »fiksni kuponi« (fixed coupons) pomenijo dolžniške instrumente z vnaprej določenimi periodičnimi izplačili obresti;
(35) »finančna družba« (financial corporation) pomeni finančno družbo, kakor je opredeljena v Prilogi A k Uredbi (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta6;
(36) »glavni denarni račun« (main cash account – MCA) pomeni račun, kot je določen v Delu II (Posebni pogoji za glavne denarne račune) v Splošnih pogojih za udeležbo v sistemu TARGET-Slovenija (Uradni list RS, št. 28/2023 s spremembami);
(37) »hitra avkcija« (quick tender) pomeni avkcijski postopek, ki se običajno izvede v časovnem okviru 105 minut od najave avkcije do pošiljanja obvestil uspešnim ponudnikom in ki se lahko omeji na omejen krog nasprotnih strank, kakor je podrobneje določeno v delu 2;
(38) »indeks inflacije v euroobmočju« (euro area inflation index) pomeni indeks, ki ga zagotovi Eurostat ali nacionalni statistični organ države članice, katere valuta je euro, npr. harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin (HICP);
(39) »investicijski sklad« (investment fund) pomeni sklade denarnega trga ali sklade, ki niso skladi denarnega trga, kakor so opredeljeni v Prilogi A k Uredbi (EU) št. 549/2013;
(40) »investicijsko podjetje« (investment firm) pomeni investicijsko podjetje v smislu točke (2) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
(41) »izdaja dolžniških certifikatov ECB« (issuance of ECB debt certificates) pomeni instrument denarne politike, ki se uporablja pri izvajanju operacij odprtega trga, kjer ECB izda dolžniške certifikate, ki pomenijo dolžniško obveznost ECB do imetnika certifikata;
(42) »javna bonitetna ocena« (public credit rating) pomeni bonitetno oceno, ki: (a) jo izda ali odobri bonitetna agencija, ki je registrirana v Uniji in jo Eurosistem sprejme kot zunanjo bonitetno institucijo, in (b) se javno razkrije ali se distribuira na podlagi naročniškega razmerja;
(43) »konec dneva« (end-of-day) pomeni uro v delovnem dnevu po zaprtju sistema TARGET za poslovanje, ko se za ta dan zaključijo plačila, poslana v obdelavo v sistem TARGET;
(44) »konvencija o štetju dni dejansko število dni/360 dni v letu« (actual/360 day-count convention) pomeni konvencijo, ki se uporablja pri operacijah denarne politike Eurosistema ter drugih poslih po teh splošnih pravilih in določa dejansko število koledarskih dni, ki se upoštevajo pri izračunu obresti, na podlagi 360 dni v letu;
(45) »kreditna institucija« (credit institution) pomeni kreditno institucijo v smislu člena 2(5) Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta7 ter točke (1) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta8, ki je pod nadzorom pristojnega organa, ali kreditno institucijo v javni lasti v smislu člena 123(2) Pogodbe, ki je pod nadzorom, ki je po standardu primerljiv nadzoru pristojnega organa;
(46) »kreditni posli Eurosistema« (Eurosystem credit operations) pomenijo: (a) povratne transakcije za povečevanje likvidnosti, tj. operacije denarne politike Eurosistema za povečevanje likvidnosti, brez valutnih zamenjav za namene denarne politike in dokončnih nakupov; (b) posojilo čez dan ter (c) posojilo ECONS;
(47) »krita obveznica« (covered bond) pomeni dolžniški instrument, ki ima dvojno zavarovanje (a) neposredno ali posredno s strani kreditne institucije in (b) z dinamičnim kritnim skladom obveznice, ter pri katerem ni nobenega tranširanja tveganja;
(48) »krita obveznica, urejena z zakonodajo EGP« (EEA legislative covered bond) pomeni krito obveznico, ki je izdana v skladu z zahtevami iz člena 52(4) Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta9;
(49) »krita obveznica, urejena z zakonodajo države G10 zunaj EGP« (non-EEA G10 legislative covered bond) pomeni krito obveznico, izdano v skladu z zahtevami nacionalnega zakonodajnega okvira za krite obveznice v državi G10 zunaj EGP;
(50) »likvidnostna podpora« (liquidity support) pomeni katero koli strukturno, dejansko ali potencialno značilnost, ki je oblikovana ali se šteje kot ustrezno za kritje kakršnih koli začasnih primanjkljajev v denarnem toku, ki lahko nastanejo v času do zapadlosti listinjenega vrednostnega papirja;
(51) »listinjeni vrednostni papirji« (asset-backed securities) pomenijo dolžniške instrumente, ki so zavarovani s skladom namenskega finančnega premoženja (fiksnega ali revolving), ki se pretvori v denar v končnem časovnem obdobju. Poleg tega lahko obstajajo pravice ali drugo finančno premoženje, ki zagotavlja servisiranje ali pravočasno razdelitev donosov imetnikom zavarovanja. V splošnem listinjene vrednostne papirje izdajajo posebej za to vzpostavljeni nosilci s posebnim namenom, ki so pridobili sklad finančnega premoženja od originatorja ali prodajalca. V tej zvezi so donosi listinjenih vrednostnih papirjev odvisni predvsem od denarnih tokov, ki jih ustvarja finančno premoženje v osnovnem skladu, in od drugih pravic, katerih namen je zagotoviti pravočasno izplačilo, kot so likvidnostna posojila, jamstva ali drugi instrumenti, splošno znani kot instrumenti za kreditno izboljšavo;
(52) »mednarodna centralna depotna družba« (internationalcentral securities depository – ICSD) pomeni CDD, ki je dejavna pri poravnavi, običajno prek več valutnih območij, vrednostnih papirjev z različnih nacionalnih trgov, s katerimi se trguje prek meja;
(53) »mednarodna identifikacijska številka vrednostnega papirja (ISIN)« (International Securities Identification Number – ISIN) pomeni mednarodno identifikacijsko kodo, ki se dodeli vrednostnim papirjem, izdanim na finančnih trgih;
(54) »mednarodna organizacija« (international organisation) pomeni subjekt, naštet v členu 118 Uredbe (EU) št. 575/2013, pri čemer se izpostavljenostim do takega subjekta dodeli utež tveganja 0 %;
(55) »mejna kotacija swap točk« (marginal swap point quotation) pomeni kotacijo swap točk, pri kateri se izčrpa skupni znesek za dodelitev na avkciji;
(56) »mejna obrestna mera« (marginal interest rate) pomeni najnižjo obrestno mero v avkcijskih postopkih za povečevanje likvidnosti z variabilno mero, ali najvišjo obrestno mero v avkcijskih postopkih za umikanje likvidnosti z variabilno mero, pri kateri se izčrpa skupni znesek za dodelitev na avkciji;
(57) »mejni depozit« (deposit facility) pomeni odprto ponudbo Eurosistema, ki jo lahko nasprotne stranke uporabijo za depozite čez noč pri Eurosistemu prek NCB, in ki se obrestuje po vnaprej določeni obrestni meri;
(58) »mejno posojilo« (marginal lending facility) pomeni odprto ponudbo Eurosistema, ki jo nasprotne stranke lahko uporabijo za pridobitev posojila čez noč od Eurosistema prek NCB po vnaprej določeni obrestni meri, če kot zavarovanje predložijo zadostno primerno finančno premoženje;
(59) »multi cédulas« pomeni dolžniške instrumente, ki jih izdajo določeni španski nosilci s posebnim namenom (Fondo de Titulización de Activos– FTA), kar omogoča, da se združi v sklad določeno število majhnih izdaj posameznih cédulas (španskih kritih obveznic) različnih originatorjev;
(60) »multilateralna razvojna banka« (multilateral development bank) pomeni subjekt, naštet v členu 117(2) Uredbe (EU) št. 575/2013, pri čemer se izpostavljenostim do takega subjekta dodeli utež tveganja 0 %;
(61) »nacionalna centralna banka (NCB)« (national central bank – NCB) pomeni nacionalno centralno banko države članice, katere valuta je euro;
(62) »namenski denarni račun za T2S« (T2S Dedicated Cash Account – T2S DCA) pomeni račun, ki ga imetnik namenskega denarnega računa za T2S odpre v sistemu TARGET-Slovenija in ga uporablja za plačila v denarju v zvezi s poravnavo vrednostnih papirjev na T2S;
(63) »namenski denarni račun za TIPS« (TIPS Dedicated Cash Account – TIPS DCA) pomeni račun, ki ga imetnik namenskega denarnega računa za TIPS odpre v sistemu TARGET-Slovenija in ga uporablja za opravljanje storitev takojšnjih plačil za stranke;
(64) »nasprotna stranka« (counterparty) pomeni institucijo, ki izpolnjuje kriterije primernosti, določene v delu 3, in je zato upravičena do dostopa do operacij denarne politike Eurosistema;
(65) »nefinančna družba« (non-financial corporation) ima enak pomen kakor v Uredbi (EU) št. 549/2013;
(66) »neposredna povezava« (direct link) pomeni ureditev med dvema SPVP, ki ju upravljata CDD, pri čemer ena CDD z odprtjem računa vrednostnih papirjev postane neposredni udeleženec SPVP, ki ga upravlja druga CDD, kar omogoča prenos vrednostnih papirjev v nematerializirani obliki;
(67) »netržni dolžniški instrumenti, zavarovani s primernimi bančnimi posojili« (non-marketable debt instruments backed by eligible credit claims– DECC) pomenijo dolžniške instrumente:
(a) ki so neposredno ali posredno zavarovani z bančnimi posojili, ki ustrezajo vsem kriterijem primernosti Eurosistema za bančna posojila v skladu z oddelkom 1 poglavja 1 naslova III v delu 4, ob upoštevanju določb člena 110.f;
(b) ki nudijo dvojno zavarovanje: (i) s strani kreditne institucije, ki je originator bančnih posojil, ki služijo kot zavarovanje, in (ii) z dinamičnim kritnim skladom bančnih posojil iz točke (a), ki služi kot zavarovanje;
(c) pri katerih ni nobenega tranširanja tveganj;
(68) »netržno finančno premoženje« (non-marketable asset) pomeni katero koli naslednje finančno premoženje: vezane depozite, bančna posojila, hipotekarne dolžniške instrumente in DECC;
(69) »obdobje izpolnjevanja« (maintenance period) ima enak pomen, kakor je opredeljen v Uredbi (EU) 2021/378 (ECB/2021/1);
(70) »obrestna mera mejnega depozita« (deposit facility rate) pomeni obrestno mero, ki se uporabi za odprto ponudbo mejnega depozita;
(71) »obrestna mera mejnega posojila« (marginal lending facility rate) pomeni obrestno mero, ki se uporabi za odprto ponudbo mejnega posojila;
(72) »odbitek pri vrednotenju« (valuation haircut) pomeni zmanjšanje tržne vrednosti finančnega premoženja oziroma neodplačane vrednosti glavnice bančnega posojila, mobiliziranega kot zavarovanje pri kreditnih poslih Eurosistema, za določen odstotek;
(73) »okvirni koledar rednih avkcij Eurosistema« (indicative calendar for the Eurosystem’s regular tender operations) pomeni koledar, ki ga pripravi Eurosistem ter ki določa obdobje izpolnjevanja obveznih rezerv in najavo, dodelitev in zapadlost operacij glavnega refinanciranja in rednih operacij dolgoročnejšega refinanciranja;
(74) »operacije denarne politike Eurosistema« (Eurosystem monetary policy operations) pomenijo operacije odprtega trga in odprte ponudbe;
(75) »operacije dolgoročnejšega refinanciranja (longer-term refinancing operations – LTROs) pomenijo kategorijo operacij odprtega trga, ki jih Eurosistem izvaja v obliki povratnih transakcij, namenjenih povečevanju likvidnosti finančnega sektorja, in z zapadlostjo, ki je daljša od zapadlosti operacij glavnega refinanciranja;
(76) »operacije finega uravnavanja« (fine-tuning operations) pomenijo kategorijo operacij odprtega trga, ki jih izvaja Eurosistem zlasti z namenom izravnavanja likvidnostnih nihanj na trgu;
(77) »operacije glavnega refinanciranja« (main refinancing operations – MROs) pomenijo kategorijo rednih operacij odprtega trga, ki jih Eurosistem izvaja v obliki povratnih transakcij;
(78) »Pogodba« pomeni Pogodba o delovanju Evropske unije;
(79) »pogodba o začasni prodaji« (repurchase agreement) pomeni dogovor, po katerem se primerno finančno premoženje proda kupcu, ne da bi prodajalec obdržal lastništvo, prodajalec pa istočasno pridobi pravico in obveznost, da enakovredno finančno premoženje ponovno kupi po določeni ceni na datum v prihodnosti ali na poziv;
(80) »poravnava po sistemu dostave proti plačilu« (delivery-versus-payment or delivery-against-payment system) pomeni mehanizem v sistemu poravnave »exchange-for-value«, ki zagotavlja, da je dokončen prenos finančnega premoženja, tj. dostava finančnega premoženja, opravljen samo, če pride do dokončnega prenosa drugega finančnega premoženja, tj. plačila;
(81) »posojilo čez dan« (intraday credit) pomeni posojilo; kakor je opredeljeno v Splošnih pogojih za udeležbo v sistemu TARGET-Slovenija v točki (35) Dodatka VIII (Opredelitev pojmov);
(82) »posojilo ECONS« (Enhanced Contingency Solution) pomeni posojilo, ki se zagotovi v okviru izredne obdelave, kakor je navedeno v točki 2.3 (Izredna obdelava) in točki 3.2 (Izredna obdelava) Dodatka IV (Postopek neprekinjenega poslovanja in postopek v izrednih razmerah) v Splošnih pogojih za udeležbo v sistemu TARGET-Slovenija;
(83) »posredna povezava« (relayed link) pomeni vzpostavljeno povezavo med SPVP, ki ju upravljata dve različni CDD, ki jima omogoča, da izmenjata transakcije ali prenose vrednostnih papirjev prek tretjega SPVP, ki ga upravlja CDD, ki deluje kot posrednik, ali, v primeru SPVP, ki ga upravljajo CDD, udeležene v TARGET2-Securities, prek več SPVP, ki jih upravljajo CDD, ki delujejo kot posredniki;
(84) »povečanje obstoječe izdaje« (tap issuance, tap issue) pomeni izdajo, ki s predhodno izdajo ali izdajami predstavlja eno samo serijo izdaj;
(85) »povratna transakcija« (reverse transaction) pomeni instrument, ki se uporablja pri izvajanju operacij odprtega trga in dostopanju do mejnega posojila, kjer NCB kupi ali proda primerno finančno premoženje na podlagi pogodbe o začasni prodaji ali sklene kreditne posle v obliki zavarovanih posojil;
(86) »poziv h kritju« (margin call) pomeni postopek, povezan z uporabo gibljivega kritja, ki določa, da lahko Eurosistem od nasprotne stranke zahteva zagotovitev dodatnega primernega finančnega premoženja ali denarnih sredstev, če redno merjena vrednost finančnega premoženja, ki ga je nasprotna stranka mobilizirala kot zavarovanje, pade pod določeno raven. V sistemih s skladom finančnega premoženja se poziv h kritju izvede samo v primerih nezadostnega zavarovanja, v sistemih označevanja finančnega premoženja kot zavarovanje pa se opravijo simetrični pozivi h kritju, pri čemer je vsaka metoda podrobneje opredeljena v nacionalni dokumentaciji domače NCB;
(87) »primerna povezava« (eligible link) pomeni neposredno ali posredno povezavo, za katero je Eurosistem ocenil, da je skladna s kriteriji primernosti, določenimi v Prilogi Va, za uporabo pri kreditnih poslih Eurosistema, in ki je objavljena na seznamu primernih povezav Eurosistema na spletni strani ECB. Primerno posredno povezavo sestavljajo osnovne primerne neposredne povezave;
(88) »primerni SPVP« (eligible SSS) pomeni SPVP, ki ga upravlja CDD, za katerega je Eurosistem ocenil, da je skladen s kriteriji primernosti, določenimi v Prilogi Va, za uporabo pri kreditnih poslih Eurosistema, in ki je objavljen na seznamu primernih SPVP Eurosistema na spletni strani ECB;
(89) »primerno finančno premoženje« (eligible assets) pomeni finančno premoženje, ki izpolnjuje kriterije, določene v delu 4 in je temu ustrezno primerno kot zavarovanje pri kreditnih poslih Eurosistema;
(90) »pristojni organ« (competent authority) pomeni javni organ ali telo, ki je v skladu z nacionalnim pravom uradno priznan in pooblaščen za nadzor institucij kot del sistema nadzora v zadevni državi članici, vključno z ECB v zvezi z nalogami, ki so nanjo prenesene z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/201310;
(91) »repozitorij listinjenj ESMA« (ESMA securitisation repository) pomeni repozitorij listinjenj v smislu točke (23) člena 2 Uredbe (EU) 2017/2402, ki je registriran pri ESMA v skladu s členom 10 navedene uredbe;
(92) »repozitorij, ki ga je imenoval Eurosistem« (Eurosystem designated repository) pomeni subjekt, ki ga je Eurosistem imenoval v skladu s Prilogo VII in še izpolnjuje zahteve za imenovanje iz navedene priloge;
(93) »repozitorij podatkov na ravni posameznega posojila« (loan-level data repository) pomeni repozitorij listinjenj ESMA ali repozitorij, ki ga je imenoval Eurosistem;
(94) »sistem nematerializiranih vrednostnih papirjev« (book entry system) pomeni sistem, ki omogoča prenos vrednostnih papirjev in drugega finančnega premoženja brez fizičnega premikanja papirnih listin ali potrdil (npr. elektronski prenos vrednostnih papirjev);
(95) »sistem označevanja finančnega premoženja kot zavarovanje« (earmarking system) pomeni sistem za upravljanje zavarovanja s strani NCB, kjer se likvidnost zagotovi ob označitvi določenega prepoznavnega finančnega premoženja kot zavarovanje določenih kreditnih poslov Eurosistema. Domača NCB lahko dovoli zamenjavo tega finančnega premoženja z drugim določenim primernim finančnim premoženjem, pod pogojem, da se to finančno premoženje označi kot zavarovanje in zadostuje za določen posel;
(96) »sistem poravnave vrednostnih papirjev (SPVP)« (securities settlement system – SSS) pomeni sistem poravnave vrednostnih papirjev, kakor je opredeljen v točki (10) člena 2(1) Uredbe (EU) št. 909/2014, ki omogoča prenos vrednostnih papirjev brez plačila ali proti plačilu (dostava proti plačilu);
(97) »sistem s skladom finančnega premoženja« (pooling system) pomeni sistem za upravljanje z zavarovanjem s strani NCB, pri čemer se finančno premoženje označi kot zavarovanje na način, da posamezno primerno finančno premoženje ni vezano na določen kreditni posel Eurosistema in lahko nasprotna stranka stalno zamenjuje primerno finančno premoženje;
(98) »sistem TARGET« (TARGET) pomeni novo generacijo transevropskega sistema bruto poravnave v realnem času, ki jo urejata Smernica (EU) 2022/912 (ECB/2022/8) in Splošni pogoji za udeležbo v sistemu TARGET-Slovenija;
(99) »skrbnik« (custodian) pomeni subjekt, ki v imenu drugih hrani in upravlja vrednostne papirje in drugo finančno premoženje;
(100) »skrbniški račun (safe custody account) pomeni račun vrednostnih papirjev, s katerim upravlja mednarodna centralna depotna družba, CDD ali NCB, kamor lahko kreditne institucije položijo vrednostne papirje, ki so primerni kot zavarovanje pri kreditnih poslih Eurosistema;
(101) »skupina izdajatelja obveznic, povezanih s trajnostnostjo« (sustainability-linked bond issuer group) pomeni skupino podjetij, ki delujejo kot en sam gospodarski subjekt in tvorijo poročevalsko enoto za namene predložitve konsolidiranih računovodskih izkazov, sestavljajo pa jo matična družba ter vse njene neposredne in posredne hčerinske družbe;
(102) »standardna avkcija« (standard tender) pomeni avkcijski postopek, ki se običajno izvede v časovnem okviru 24 ur od najave avkcije do pošiljanja obvestil uspešnim ponudnikom;
(103) »strukturne operacije« (structural operations) pomenijo kategorijo operacij odprtega trga, ki jih Eurosistem izvaja zaradi prilagoditve strukturne likvidnostne pozicije Eurosistema do finančnega sektorja ali zaradi drugih namenov denarne politike, kakor je podrobneje določeno v delu 2;
(104) »subjekt javnega sektorja« (public sector entity) pomeni subjekt, ki ga nacionalni statistični organ razvrsti kot enoto znotraj javnega sektorja za namene Uredbe (EU) št. 549/2013;
(105) »subjekt za prenehanje« (wind-down entity) pomeni subjekt v zasebni ali javni lasti, (a) katerega glavni namen je, da se postopno prodajo njegova sredstva in da preneha poslovati, ali (b) ki je subjekt za upravljanje ali prodajo sredstev, ustanovljen za podporo prestrukturiranja in/ali reševanja v finančnem sektorju, vključno z nosilci upravljanja sredstev, ki so nastali zaradi ukrepa reševanja v obliki uporabe instrumenta izločitve sredstev v skladu s členom 26 Uredbe (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta11 ali nacionalno zakonodajo, s katero se izvaja člen 42 Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta12;
(106) »nosilec s posebnim namenom« (Special Purpose Vehicle– SPV) pomeni subjekt s posebnim namenom pri listinjenju, kakor je opredeljen v točki 66 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
(107) »swap točke« (swap point) so razlika med deviznima tečajema terminske in promptne transakcije pri valutni zamenjavi, kotiranima v skladu s splošnimi tržnimi običaji;
(108) »TARGET račun« (TARGET account) pomeni TARGET račun, kakor je opredeljen v Splošnih pogojih za udeležbo v sistemu TARGET-Slovenija v točki (59) Dodatka VIII (Opredelitev pojmov);
(109) »terjatve iz naslova lizinga« (leasing receivables) pomenijo vnaprej določena in pogodbeno dogovorjena plačila lizingojemalca lizingodajalcu pod pogoji iz pogodbe o lizingu. Preostala vrednost ni terjatev iz naslova lizinga. Sporazumi o osebnem pogodbenem nakupu (Personal Contract Purchase, PCP), tj. sporazumi, po katerih ima dolžnik možnost: (a) izvesti končno plačilo in s tem pridobiti polno lastninsko pravico na blagu; ali (b) vrniti blago in s tem poravnati pogodbene obveznosti; se štejejo za pogodbe o lizingu;
(110) »tripartitni agent« (tri-party agent) pomeni CDD, ki upravlja primerni SPVP in je sklenila pogodbo z NCB, po kateri ta CDD zagotavlja določene storitve upravljanja z zavarovanjem kot agent navedene NCB;
(111) »tržna vrednost v primeru neplačila« (default market value) pomeni za katero koli premoženje na kateri koli dan:
(a) tržno vrednost tega premoženja ob času vrednotenja v primeru neplačila, izračunano na osnovi najbolj reprezentativne cene na delovni dan pred datumom vrednotenja;
(b) če reprezentativne cene za določeno premoženje na delovni dan pred datumom vrednotenja ni, se uporabi cena, po kateri je bil sklenjen zadnji posel s takim premoženjem. Če ta cena ni na voljo, NCB določi ceno ob upoštevanju zadnje cene identificirane za premoženje na referenčnem trgu;
(c) v primeru premoženja, za katerega tržna vrednost ne obstaja, se uporabi katera koli druga razumna metoda vrednotenja;
(d) če je NCB prodala premoženje ali enakovredno premoženje po tržni ceni pred časom vrednotenja v primeru neplačila, se uporabi neto izkupiček prodaje po odbitku vseh razumnih stroškov, pristojbin in izdatkov, nastalih v zvezi s tako prodajo, pri čemer NCB opravi izračun in določi zneske s tem v zvezi;
(112) »tržno finančno premoženje« (marketable assets) pomeni dolžniške instrumente, s katerimi se trguje na trgu in ki izpolnjujejo kriterije primernosti, določena v delu 4;
(113) »Unija« pomeni Evropsko unijo;
(114) »valutna zamenjava za namene denarne politike« (foreign exchange swap for monetary policy purposes) pomeni instrument, ki se uporablja pri izvajanju operacij odprtega trga, kjer Eurosistem promptno kupuje ali prodaja euro za tujo valuto in istočasno terminsko prodaja ali kupuje euro za tujo valuto na določen datum povratnega odkupa;
(115) »valutna zaščita« (currency hedge) pomeni dogovor med izdajateljem vrednostnega papirja in nasprotno stranko pri transakciji valutne zaščite, po katerem se del valutnega tveganja, ki nastane zaradi prejetja denarnih tokov v valuti, ki ni euro, odpravi z zamenjavo teh denarnih tokov za plačila v eurih, ki jih bo izvedla nasprotna stranka pri transakciji valutne zaščite, in vključuje kakršna koli morebitna jamstva te nasprotne stranke za navedena plačila;
(116) »variabilni kupon« (floating coupon) pomeni kupon, ki je vezan na referenčno obrestno mero, obdobje ponovnega določanja tega kupona pa ni daljše od enega leta;
(117) »večstopenjski kupon« (multi-step coupon) pomeni strukturo kupona, kjer se mejni del (x) v življenjski dobi finančnega premoženja več kakor enkrat poveča v skladu z vnaprej določenim razporedom in na vnaprej določene datume, običajno na datum odpoklica vrednostnega papirja ali datum kuponskega plačila;
(118) »zakonsko urejena krita obveznica« (legislative covered bond) pomeni krito obveznico, ki je krita obveznica, urejena z zakonodajo EGP, ali krita obveznica, urejena z zakonodajo države G10 zunaj EGP;
(119) »zavarovano posojilo« (collateralised loan) pomeni dogovor med NCB in nasprotno stranko, po katerem se nasprotni stranki zagotovi likvidnost s posojilom, zavarovanim z izvršljivim zavarovanjem, ki ga ta nasprotna stranka odobri NCB v obliki npr. zastave, odstopa terjatve ali spremenljivega zavarovanja (charge) finančnega premoženja;
(120) »zbiranje vezanih depozitov« (collection of fixed-term deposits) pomeni instrument, ki se uporablja pri izvajanju operacij odprtega trga in pri katerem Eurosistem povabi nasprotne stranke k pologu vezanih depozitov na računih pri njihovih domačih NCB z namenom umikanja likvidnosti s trga;
(121) »zmanjšanje vrednosti« (valuation markdown) pomeni zmanjšanje tržne vrednosti finančnega premoženja, mobiliziranega kot zavarovanje pri kreditnih poslih Eurosistema, za določen odstotek, preden se uporabi kateri koli odbitek pri vrednotenju.
DEL 2 – ORODJA, OPERACIJE, INSTRUMENTI IN POSTOPKI DENARNE POLITIKE EUROSISTEMA
Izvedbeni okvir denarne politike Eurosistema
1. Orodja, ki jih Eurosistem uporablja pri izvajanju denarne politike, so:
(a) operacije odprtega trga;
(b) odprte ponudbe;
(c) obvezne rezerve.
2. Zahteve glede obveznih rezerv so določene v Uredbi Sveta (ES) št. 2531/98 in Uredbi (EU) 2021/378 (ECB/2021/1).
Okvirne značilnosti operacij denarne politike Eurosistema
Pregled značilnosti operacij denarne politike Eurosistema so podrobneje opisane v tabeli 1.
TABELA 1: PREGLED ZNAČILNOSTI OPERACIJ DENARNE POLITIKE EUROSISTEMA
Kategorije operacij denarne politike | Vrste instrumentov | Zapadlost | Pogostost | Postopek |
Povečevanje likvidnosti | Umikanje likvidnosti |
Operacije odprtega trga | Operacije glavnega refinanciranja | Povratne transakcije | - | En teden | Tedensko | Standardne avkcije |
Operacije dolgoročnejšega refinanciranja | Povratne transakcije | - | Tri mesece * | Mesečno * | Standardne avkcije |
Operacije finega uravnavanja | Povratne transakcije Valutne zamenjave | Povratne transakcije | Nestandardizirana | Nestandardizirana | Avkcijski postopki |
Valutne zamenjave |
Zbiranje vezanih depozitov |
Strukturne operacije | Povratne transakcije | Povratne transakcije | Nestandardizirana | Nestandardizirana | Standardne avkcije** |
- | Izdaja dolžniških certifikatov ECB | Krajša od 12 mesecev |
Dokončni nakupi | Dokončne prodaje | - | Nestandardizirana | Dvostranski postopki*** Avkcijski postopki**** |
Odprti ponudbi | Mejno posojilo | Povratne transakcije | - | Čez noč | Dostop po prostem preudarku nasprotnih strank |
Mejni depozit | - | Depoziti | Čez noč | Dostop po prostem preudarku nasprotnih strank |
* V skladu s členom 7(2)(b), členom 7(2)(c), členom 7(3) in členom 7(4).
** V skladu s členom 9(2)(c), členom 10(4)(c) in členom 13(5)(d).
*** Postopki za dvostranske dokončne transakcije se sporočijo po potrebi.
**** V skladu s členom 9(2)(c) in členom 14(3)(c).
NASLOV I – OPERACIJE ODPRTEGA TRGA
POGLAVJE 1 – PREGLED OPERACIJ ODPRTEGA TRGA
Pregled kategorij in instrumentov operacij odprtega trga
1. Eurosistem lahko izvaja operacije odprtega trga z namenom uravnavanja obrestnih mer, uravnavanja likvidnosti na finančnem trgu in signaliziranja naravnanosti denarne politike.
2. Operacije odprtega trga se lahko glede na njihov namen razvrstijo v naslednje kategorije:
(a) operacije glavnega refinanciranja;
(b) operacije dolgoročnejšega refinanciranja;
(c) operacije finega uravnavanja;
(d) strukturne operacije.
3. Operacije odprtega trga se izvajajo v obliki naslednjih instrumentov:
(a) povratnih transakcij;
(b) valutnih zamenjav za namene denarne politike;
(c) zbiranja vezanih depozitov;
(d) izdaje dolžniških certifikatov ECB;
(e) dokončnih transakcij.
4. V zvezi s posameznimi kategorijami operacij odprtega trga, določenih v odstavku 2, se uporabljajo naslednji instrumenti iz odstavka 3:
(a) operacije glavnega refinanciranja in operacije dolgoročnejšega refinanciranja se izvajajo izključno v obliki povratnih transakcij;
(b) operacije finega uravnavanja se lahko izvajajo v obliki:
(i) povratnih transakcij;
(ii) valutnih zamenjav za namene denarne politike;
(iii) zbiranja vezanih depozitov;
(c) strukturne operacije se lahko izvajajo v obliki:
(i) povratnih transakcij;
(ii) izdaje dolžniških certifikatov ECB;
(iii) dokončnih transakcij.
5. Operacije odprtega trga se izvajajo na pobudo ECB, ki tudi določi pogoje za njihovo izvršitev in instrument, ki se uporabi.
POGLAVJE 2 – KATEGORIJE OPERACIJ ODPRTEGA TRGA
Operacije glavnega refinanciranja
1. Eurosistem izvaja operacije glavnega refinanciranja v obliki povratnih transakcij.
2. Operativne značilnosti operacij glavnega refinanciranja so naslednje:
(a) so operacije za povečevanje likvidnosti;
(b) običajno se izvajajo vsak teden v skladu z okvirnim koledarjem rednih avkcij Eurosistema;
(c) njihova zapadlost je običajno en teden, kakor je navedeno v okvirnem koledarju rednih avkcij Eurosistema, ob upoštevanju izjeme iz odstavka 3;
(d) decentralizirano jih izvajajo NCB;
(e) izvajajo se na podlagi standardnih avkcij;
(f) zanje veljajo kriteriji primernosti, kot so določeni v delu 3, ki jih morajo izpolnjevati vse nasprotne stranke, ki predložijo protiponudbe pri teh operacijah;
(g) zavarovane so s primernim finančnim premoženjem.
3. Zapadlost operacij glavnega refinanciranja se lahko razlikuje zaradi različnih praznikov v državah članicah, katerih valuta je euro.
4. Svet ECB redno odloča o obrestnih merah operacij glavnega refinanciranja. Spremenjene obrestne mere se začnejo uporabljati z začetkom novega obdobja izpolnjevanja obveznih rezerv.
5. Ne glede na odstavek 4 lahko Svet ECB kadar koli spremeni obrestno mero operacij glavnega refinanciranja. Taka odločitev se začne uporabljati ne prej kot naslednji delovni dan Eurosistema.
6. Operacije glavnega refinanciranja se izvedejo na podlagi avkcijskih postopkov s fiksno mero ali avkcijskih postopkov z variabilno mero, kakor odloči Eurosistem.
Operacije dolgoročnejšega refinanciranja
1. Eurosistem izvaja operacije dolgoročnejšega refinanciranja v obliki povratnih transakcij z namenom, da nasprotnim strankam zagotovi likvidnost, katere zapadlost je daljša od zapadlosti operacij glavnega refinanciranja.
2. Operativne značilnosti operacij dolgoročnejšega refinanciranja so naslednje:
(a) so povratne operacije za povečevanje likvidnosti;
(b) izvajajo se redno vsak mesec v skladu z okvirnim koledarjem rednih avkcij Eurosistema, ob upoštevanju izjeme, določene v odstavku 4;
(c) njihova zapadlost je običajno tri mesece v skladu z okvirnim koledarjem rednih avkcij Eurosistema, ob upoštevanju izjem, določenih v odstavkih 3 in 4;
(d) decentralizirano jih izvajajo NCB;
(e) izvajajo se na podlagi standardnih avkcij;
(f) zanje veljajo kriteriji primernosti, kot so določeni v delu 3, ki jih morajo izpolnjevati vse nasprotne stranke, ki predložijo protiponudbe pri teh operacijah;
(g) zavarovane so s primernim finančnim premoženjem.
3. Zapadlost operacij dolgoročnejšega refinanciranja se lahko razlikuje zaradi različnih praznikov v državah članicah, katerih valuta je euro.
4. Eurosistem lahko občasno izvaja operacije dolgoročnejšega refinanciranja z zapadlostjo, daljšo od treh mesecev. Te operacije niso navedene v okvirnem koledarju rednih avkcij Eurosistema.
5. Operacije dolgoročnejšega refinanciranja z zapadlostjo, daljšo od treh mesecev, ki se izvajajo občasno, kakor je navedeno v odstavku 4, lahko vsebujejo klavzulo o predčasnem vračilu. Taka klavzula o predčasnem vračilu lahko pomeni bodisi možnost bodisi obveznost nasprotnih strank, da vrnejo vse zneske ali del zneskov, ki so jim bili dodeljeni v dani operaciji. Obvezna klavzula o predčasnem poplačilu mora temeljiti na izrecnih in vnaprej opredeljenih pogojih. Datume, na katere so predčasna vračila možna, objavi Eurosistem ob najavi operacij. Eurosistem se lahko v izjemnih okoliščinah odloči, da začasno ustavi predčasna vračila na določene datume, med drugim zaradi praznikov v državah članicah, katerih valuta je euro.
6. Operacije dolgoročnejšega refinanciranja se izvajajo na podlagi avkcijskih postopkov z variabilno mero, razen če se Eurosistem odloči, da se izvajajo na podlagi avkcijskega postopka s fiksno mero. V tem primeru se lahko mera, ki se uporablja v avkcijskih postopkih s fiksno mero, v času trajanja operacije indeksira na referenčno mero (npr. povprečno obrestno mero operacij glavnega refinanciranja), s pribitkom ali brez njega. Če se obrestna mera, ki se uporabi, izračuna kot povprečje referenčne mere v času trajanja operacije, se izračuna tako, da se povprečje zaokroži na vsaj osmo decimalko.
Operacije finega uravnavanja
1. Eurosistem lahko izvaja operacije finega uravnavanja v obliki povratnih transakcij, valutnih zamenjav za namene denarne politike ali zbiranja vezanih depozitov, zlasti z namenom izravnavanja likvidnostnih nihanj na trgu.
2. Operativne značilnosti operacij finega uravnavanja so naslednje:
(a) lahko se izvajajo kot operacije za povečevanje likvidnosti ali kot operacije za umikanje likvidnosti;
(b) njihova pogostost in zapadlost običajno nista standardizirani;
(c) običajno se izvajajo na podlagi hitrih avkcij, razen če se Eurosistem ob upoštevanju posebnih vidikov denarne politike ali zaradi odzivanja na tržne razmere odloči, da se določena operacija finega uravnavanja izvaja na podlagi standardne avkcije;
(d) decentralizirano jih izvajajo NCB;
(e) zanje veljajo kriteriji primernosti nasprotnih strank, kot so določeni v delu 3, odvisno od:
(i) vrste instrumenta za izvajanje operacij finega uravnavanja in
(ii) postopka, ki se uporablja za to vrsto instrumenta;
(f) kadar se izvajajo v obliki povratnih transakcij, so zavarovane s primernim finančnim premoženjem.
3. ECB lahko izvaja operacije finega uravnavanja na kateri koli delovni dan Eurosistema z namenom uravnavanja likvidnostnih neravnovesij v obdobju izpolnjevanja obveznih rezerv. Če trgovalni dan, dan poravnave in dan vračila niso delovni dnevi NCB, zadevni NCB ni treba izvajati teh operacij.
4. Eurosistem si pridržuje pravico do visoke stopnje fleksibilnosti pri izbiri postopkov in operativnih značilnostih izvajanja operacij finega uravnavanja, da se lahko odzove na tržne razmere.
1. Eurosistem lahko izvaja strukturne operacije v obliki povratnih transakcij, izdaje dolžniških certifikatov ECB ali dokončnih transakcij z namenom prilagoditve strukturne pozicije Eurosistema do finančnega sistema ali zaradi drugih namenov izvajanja denarne politike.
2. Operativne značilnosti strukturnih operacij so naslednje:
(a) so operacije za povečevanje likvidnosti ali operacije za umikanje likvidnosti;
(b) njihova pogostost in zapadlost nista standardizirani;
(c) izvajajo se na podlagi avkcijskih ali dvostranskih postopkov, odvisno od vrste instrumenta za izvajanje strukturne operacije;
(d) decentralizirano jih izvajajo NCB;
(e) zanje veljajo kriteriji primernosti nasprotnih strank, kot so določeni v delu 3, odvisno od: (i) vrste instrumenta za izvajanje strukturnih operacij in (ii) postopka, ki se uporablja za to vrsto instrumenta;
(f) strukturne operacije za povečevanje likvidnosti so zavarovane s primernim finančnim premoženjem, razen v primeru dokončnih nakupov.
3. Eurosistem si pridržuje pravico do visoke stopnje fleksibilnosti pri izbiri postopkov in operativnih značilnostih izvajanja strukturnih operacij, da se lahko odzove na tržne razmere in druga strukturna gibanja.
POGLAVJE 3 – INSTRUMENTI ZA OPERACIJE ODPRTEGA TRGA
1. Povratne transakcije so posebni instrumenti za izvajanje operacij odprtega trga, kjer NCB kupi ali proda primerno finančno premoženje na podlagi pogodbe o začasni prodaji ali sklene kreditne posle v obliki zavarovanih posojil, odvisno od pogodbenih dogovorov ali predpisov, ki jih uporabljajo NCB.
2. Pogodbe o začasni prodaji in zavarovana posojila morajo izpolnjevati dodatne zahteve za te instrumente, določene v delu 8.
3. Povratne transakcije za povečevanje likvidnosti so zavarovane s primernim finančnim premoženjem kot zavarovanjem v skladu z delom 4.
4. Operativne značilnosti povratnih transakcij za namene denarne politike so naslednje:
(a) lahko se izvajajo kot operacije za povečevanje likvidnosti ali kot operacije za umikanje likvidnosti;
(b) njihova pogostost in zapadlost sta odvisni od kategorije operacij odprtega trga, za katero se uporabijo;
(c) tiste, ki spadajo v kategorijo operacij odprtega trga, se izvajajo na podlagi standardnih avkcij, z izjemo operacij finega uravnavanja, pri katerih se izvajajo na podlagi avkcijskih postopkov;
(d) tiste, ki spadajo v kategorijo mejnega posojila, se izvajajo, kakor je opisano v členu 18;
(e) decentralizirano jih izvajajo NCB.
5. Povratne transakcije za umikanje likvidnosti so zavarovane s finančnim premoženjem, ki ga zagotovi Eurosistem. Kriteriji primernosti za to finančno premoženje so enaki tistim, ki veljajo za primerno finančno premoženje, ki se uporablja pri povratnih transakcijah za umikanje likvidnosti, v skladu z delom 4. Pri povratnih transakcijah za umikanje likvidnosti se odbitki pri vrednotenju ne uporabljajo.
Valutne zamenjave za namene denarne politike
1. Valutne zamenjave za namene denarne politike sestavljata istočasni promptna in terminska zamenjava eura za tujo valuto.
2. Valutne zamenjave za namene denarne politike morajo izpolnjevati dodatne zahteve za te instrumente, določene v delu 8.
3. Razen če se Svet ECB odloči drugače, Eurosistem sklepa posle samo v valutah, s katerimi se veliko trguje, in v skladu z običajno tržno prakso.
4. Pri vsaki valutni zamenjavi za namene denarne politike se Eurosistem in nasprotne stranke dogovorijo o swap točkah za transakcijo, ki se jih kotira v skladu s splošnimi tržnimi običaji. Določitev deviznih tečajev pri valutnih zamenjavah za namene denarne politike je opisana v tabeli 2.
5. Operativne značilnosti valutnih zamenjav za namene denarne politike so naslednje:
(a) lahko se izvajajo kot operacije za povečevanje likvidnosti ali kot operacije za umikanje likvidnosti;
(b) njihova pogostost in zapadlost nista standardizirani;
(c) izvajajo se na podlagi hitrih avkcij, razen če se Eurosistem ob upoštevanju posebnih vidikov denarne politike ali zaradi odzivanja na tržne razmere odloči, da se določena operacija izvaja na podlagi standardne avkcije;
(d) decentralizirano jih izvajajo NCB.
6. Za nasprotne stranke, ki sodelujejo pri valutnih zamenjavah za namene denarne politike, veljajo kriteriji primernosti, kot so določeni v delu 3, odvisno od postopka, ki se uporabi za zadevno operacijo.
TABELA 2: DOLOČITEV DEVIZNIH TEČAJEV PRI VALUTNIH ZAMENJAVAH ZA NAMENE DENARNE POLITIKE
S | = | promptni (na datum sklenitve valutne zamenjave) devizni tečaj med eurom (EUR) in tujo valuto ABC |
|
FM | = | terminski devizni tečaj med eurom in tujo valuto ABC na datum povratnega odkupa pri valutni zamenjavi (M) |
|
∆M | = | swap točke med eurom in tujo valuto ABC na datum povratnega odkupa pri valutni zamenjavi (M) |
|
| | |
N(.) | = | promptni znesek valute; N(.)M je terminski znesek valute: |
|
|
Zbiranje vezanih depozitov
1. Eurosistem lahko povabi nasprotne stranke k vezavi depozitov pri njihovih domačih NCB.
2. Depoziti nasprotnih strank se vežejo za določeno obdobje in s fiksno obrestno mero.
3. Obrestne mere za vezane depozite so lahko: (a) pozitivne; (b) nič odstotkov; (c) negativne.
4. Obrestna mera za vezani depozit je linearna obrestna mera, pri čemer se za štetje dni uporablja konvencija »dejansko število dni/360 dni v letu«. Obresti se izplačajo ob zapadlosti depozita. Uporaba negativne obrestne mere za vezane depozite povzroči plačilno obveznost imetnika depozita do domače NCB, vključno s pravico te NCB, da ustrezno bremeni račun nasprotne stranke. NCB v zameno za vezane depozite ne dajejo nobenega zavarovanja.
5. Vezani depoziti se vodijo na računih pri domači NCB.
6. Operativne značilnosti zbiranja vezanih depozitov so naslednje:
(a) izvaja se z namenom umikanja likvidnosti;
(b) izvaja se lahko na podlagi vnaprej najavljenega razporeda operacij z vnaprej določeno pogostostjo in zapadlostjo ali občasno, zaradi odzivanja na spremenjene likvidnostne razmere, npr. zbiranje vezanih depozitov se lahko izvaja na zadnji dan obdobja izpolnjevanja obveznih rezerv z namenom uravnavanja likvidnostnega neravnovesja, nastalega po dodelitvi zadnje operacije glavnega refinanciranja;
(c) izvaja se na podlagi hitrih avkcij, razen če se ECB ob upoštevanju posebnih vidikov denarne politike ali zaradi odzivanja na tržne razmere odloči, da se določena operacija izvaja na podlagi standardne avkcije;
(d) decentralizirano ga izvajajo NCB.
7. Za nasprotne stranke, ki sodelujejo pri zbiranju vezanih depozitov, veljajo kriteriji primernosti, kot so določeni v delu 3, odvisno od postopka, ki se uporabi za zadevno operacijo.
Izdaja dolžniških certifikatov ECB
1. Dolžniški certifikati ECB predstavljajo dolžniško obveznost ECB do imetnika certifikata.
2. Dolžniški certifikati ECB se izdajo v nematerializirani obliki pri depotni družbi v državi članici, katere valuta je euro. Hranijo se v nematerializirani obliki.
3. ECB ne postavlja nobenih omejitev glede prenosljivosti dolžniških certifikatov ECB.
4. ECB lahko izda dolžniške certifikate ECB v:
(a) diskontiranem znesku ob izdaji, ki je nižji od nominalnega zneska; ali
(b) znesku, ki je višji od nominalnega zneska;
in se ob zapadlosti izplačajo v nominalnem znesku.
Razlika med zneskom ob izdaji in nominalnim zneskom (tj. zneskom izplačila) je enaka obračunanim obrestim na znesek ob izdaji po dogovorjeni obrestni meri za obdobje do zapadlosti certifikata. Uporabljena obrestna mera je linearna obrestna mera, pri čemer se za štetje dni uporablja konvencija »dejansko število dni/360 dni v letu«. Izračun zneska ob izdaji se opravi v skladu s tabelo 3.
TABELA 3: IZDAJA DOLŽNIŠKIH CERTIFIKATOV ECB
Znesek ob izdaji je: | |
| | |
kjer je: | | |
N = | nominalni znesek dolžniškega certifikata ECB | |
rI = | obrestna mera (v %) | |
D = | zapadlost dolžniškega certifikata ECB (v dnevih) | |
PT = | znesek ob izdaji dolžniškega certifikata ECB | |
5. Operativne značilnosti dolžniških certifikatov ECB so naslednje:
(a) izdajo se kot operacija odprtega trga za umikanje likvidnosti;
(b) lahko se izdajajo redno ali občasno;
(c) njihova zapadlost je krajša od 12 mesecev;
(d) izdajo se na podlagi standardnih avkcij;
(e) avkcije certifikatov decentralizirano opravljajo NCB.
6. Za nasprotne stranke, ki sodelujejo pri standardni avkciji za izdajo dolžniških certifikatov ECB, veljajo kriteriji primernosti, kot so določeni v delu 3.
1. Dokončna transakcija vključuje popoln prenos lastništva s prodajalca na kupca, ne da bi bil pri tem predviden poznejši prenos lastništva nazaj na prodajalca.
2. Pri izvajanju dokončnih transakcij in izračunu cen Eurosistem ravna v skladu s tržnimi običaji, ki se najbolj pogosto uporabljajo za dolžniške instrumente, uporabljene v transakciji.
3. Operativne značilnosti dokončnih transakcij so naslednje:
(a) lahko se izvajajo kot operacije za povečevanje likvidnosti (dokončni nakupi) ali kot operacije za umikanje likvidnosti (dokončne prodaje);
(b) njihova pogostost ni standardizirana;
(c) izvajajo se na podlagi dvostranskih postopkov, razen če se ECB odloči, da se določena operacija izvede na podlagi hitre ali standardne avkcije;
(d) decentralizirano jih izvajajo NCB, razen če se Svet ECB odloči, da določeno operacijo izvaja ECB ali ena ali več NCB, ki delujejo kot operativna enota ECB;
(e) temeljijo samo na primernem tržnem finančnem premoženju, kakor je določeno v delu 4.
4. Za nasprotne stranke, ki sodelujejo pri dokončnih transakcijah, veljajo kriteriji primernosti, kot so določeni v delu 3.
Obveznost zavarovanja in poravnave pri povratnih transakcijah in valutnih zamenjavah za namene denarne politike
1. Pri povratnih transakcijah in valutnih zamenjavah za namene denarne politike, s katerimi Eurosistem povečuje likvidnost, morajo nasprotne stranke:
(a) prenesti zadostni znesek primernega finančnega premoženja v primeru povratnih transakcij ali ustrezni znesek v tuji valuti v primeru valutnih zamenjav za poravnavo zneska na dan poravnave;
(b) zagotavljati ustrezno zavarovanje operacije do njene zapadlosti; vrednost finančnega premoženja, mobiliziranega kot zavarovanje, mora vedno kriti skupni neodplačani znesek operacije za povečevanje likvidnosti, vključno z obračunanimi obrestmi v obdobju trajanja operacije. Če se obresti obračunavajo po pozitivni obrestni meri, je treba zadevni znesek dnevno prištevati k skupnemu neodplačanemu znesku operacije za povečevanje likvidnosti, če se obresti obračunavajo po negativni obrestni meri, pa je treba zadevni znesek od skupnega neodplačanega zneska operacije za povečevanje likvidnosti dnevno odštevati;
(c) v zvezi s točko (b), kjer je primerno, zagotoviti ustrezno zavarovanje ob pozivih h kritju v obliki zadostnega primernega finančnega premoženja ali denarnih sredstev.
2. Pri povratnih transakcijah in valutnih zamenjavah za namene denarne politike, s katerimi Eurosistem umika likvidnost, morajo nasprotne stranke:
(a) prenesti zadostni znesek denarnih sredstev za poravnavo zneskov, ki so jim bili dodeljeni v zadevni operaciji za umikanje likvidnosti;
(b) zagotavljati ustrezno zavarovanje operacije do njene zapadlosti;
(c) v zvezi s točko (b), kjer je primerno, zagotoviti ustrezno zavarovanje ob pozivih h kritju v obliki zadostnega primernega finančnega premoženja ali denarnih sredstev.
3. Neizpolnjevanje zahtev, navedenih v odstavkih 1 in 2, se sankcionira, kjer je primerno, po členih od 169 do 172.
Obveznost poravnave pri dokončnih nakupih in prodajah, zbiranju vezanih depozitov in izdaji dolžniških certifikatov ECB
1. Pri operacijah odprtega trga, ki se izvajajo v obliki dokončnih nakupov in prodaj, zbiranja vezanih depozitov in izdaje dolžniških certifikatov ECB, morajo nasprotne stranke prenesti zadostni znesek primernega finančnega premoženja ali denarnih sredstev za poravnavo zneska, dogovorjenega v transakciji.
2. Neizpolnjevanje zahteve, navedene v odstavku 1, se sankcionira, kjer je primerno, po členih od 169 do 172.
NASLOV II – ODPRTE PONUDBE
1. NCB odobrijo dostop do odprtih ponudb Eurosistema na pobudo svojih nasprotnih strank.
2. Odprti ponudbi sestavljata naslednji kategoriji:
(a) mejno posojilo;
(b) mejni depozit.
3. Pogoji odprtih ponudb so enaki v vseh državah članicah, katerih valuta je euro.
4. NCB odobrijo dostop do odprtih ponudb samo v skladu s cilji ECB in splošnimi vidiki denarne politike.
5. ECB lahko kadar koli prilagodi pogoje odprtih ponudb ali ju začasno ukine.
6. Svet ECB redno odloča o obrestnih merah odprtih ponudb. Spremenjene obrestne mere se začnejo uporabljati z začetkom novega obdobja izpolnjevanja obveznih rezerv, kakor je opredeljeno v členu 8 Uredbe (EU) 2021/378 (ECB/2021/1). ECB objavi koledar obdobij izpolnjevanja obveznih rezerv vsaj tri mesece pred začetkom vsakega koledarskega leta.
7. Ne glede na odstavek 6 lahko Svet ECB kadar koli spremeni obrestne mere odprtih ponudb. Taka odločitev se začne uporabljati ne prej kot naslednji delovni dan Eurosistema.
POGLAVJE 1 – MEJNO POSOJILO IN POSOJILO ČEZ DAN
Značilnosti mejnega posojila
1. Nasprotne stranke lahko uporabijo mejno posojilo, da pridobijo likvidnost čez noč od Eurosistema s povratno transakcijo s svojo domačo NCB, po vnaprej določeni obrestni meri, z uporabo primernega finančnega premoženja kot zavarovanja.
2. NCB zagotavljajo likvidnost v okviru mejnega posojila na podlagi pogodb o začasni prodaji ali zavarovanih posojil v skladu s pogodbenimi dogovori ali predpisi, ki jih uporabljajo te NCB.
3. Glede zneska likvidnosti, ki se lahko odobri v okviru mejnega posojila, ni nobene omejitve, pod pogojem, da se zagotovi ustrezno zavarovanje po odstavku 4.
4. Nasprotne stranke morajo predložiti kot zavarovanje zadostno primerno finančno premoženje pred uporabo mejnega posojila. To finančno premoženje je treba vnaprej deponirati pri zadevni NCB ali ga predložiti skupaj z zahtevo za dostop do mejnega posojila.
Pogoji dostopa do mejnega posojila
1. Do mejnega posojila imajo dostop institucije, ki izpolnjujejo kriterije primernosti po členu 56 in imajo dostop do računa pri Banki Slovenije v sistemu TARGET, kjer se transakcija lahko poravna.
2. Dostop do mejnega posojila se odobri samo na delovne dni v sistemu TARGET, razen dni, ko sistem TARGET ob koncu dneva ni na voljo zaradi več delovnih dni trajajoče motnje v sistemu TARGET, kakor je navedeno v členu 202.a. Ob dnevih, ko SPVP niso odprti za poslovanje, se dostop do mejnega posojila odobri na podlagi primernega finančnega premoženja, ki je že bilo vnaprej deponirano za račun Banke Slovenije.
3. Če Banka Slovenije zaradi praznikov na določene delovne dneve Eurosistema ni odprta za namen izvajanja operacij denarne politike, lahko Banka Slovenije vnaprej obvesti svoje nasprotne stranke o ureditvi dostopa do mejnega posojila na te praznične dni.
4. Dostop do mejnega posojila se lahko odobri na podlagi posebnega zahtevka nasprotne stranke ali avtomatično, kakor je določeno v odstavkih od 5 do 7.
5. Nasprotna stranka lahko Banki Slovenije pošlje zahtevek za dostop do mejnega posojila najpozneje do 18.15, kar je skrajni čas za uporabo odprtih ponudb v skladu z Dodatkom V v Splošnih pogojih za udeležbo v sistemu TARGET-Slovenija. Na zadnji delovni dan Eurosistema v obdobju izpolnjevanja obveznih rezerv je rok za vložitev zahtevka za dostop do mejnega posojila 15 minut pozneje. V izjemnih okoliščinah se lahko Eurosistem odloči za uporabo poznejših rokov. V zahtevku za dostop do mejnega posojila je treba navesti znesek zahtevanega posojila. Nasprotna stranka mora predložiti zadostno primerno finančno premoženje kot zavarovanje za transakcijo, razen če je nasprotna stranka to finančno premoženje že vnaprej deponirala pri Banki Slovenije po členu 18(4).
6. Če je ob koncu delovnega dneva skupno stanje na TARGET računih nasprotne stranke pri Banki Slovenije, ki ostane po zaključku kontrolnih postopkov ob koncu dneva, negativno, se to negativno stanje avtomatično šteje kot zahtevek (avtomatičen zahtevek) za dostop do mejnega posojila. Za izpolnitev zahteve iz člena 18(4) morajo nasprotne stranke, preden pride do takega avtomatičnega zahtevka, pri Banki Slovenije vnaprej deponirati zadostno primerno finančno premoženje kot zavarovanje za transakcijo. Neizpolnjevanje tega pogoja dostopa se sankcionira v skladu s členi od 169 do 172. Če nasprotna stranka, katere dostop do operacij denarne politike Eurosistema je bil omejen v skladu s členom 173, zaradi avtomatičnega zahtevka prekorači sprejeto omejitev, se v zvezi z zneskom prekoračitve te omejitve uporabijo sankcije v skladu s členi od 169 do 172.
7. Nasprotna stranka predloži zahtevo Banki Slovenije v skladu z Uporabniškim priročnikom za nasprotne stranke in Banko Slovenije v zvezi s postopki izvajanja posojila čez dan ter odprtih ponudb, ki je objavljen na spletni strani Banke Slovenije.
Zapadlost in obrestna mera mejnega posojila
1. Zapadlost mejnega posojila je čez noč. Posojilo se odplača naslednji dan, na katerega so: (a) sistem TARGET in (b) zadevni SPVP odprti za poslovanje, in sicer v trenutku, ko se ti sistemi odprejo za poslovanje.
2. Obrestno mero, po kateri se obrestuje mejno posojilo, objavi Eurosistem vnaprej, izračuna pa se kot linearna obrestna mera, pri čemer se za štetje dni uporablja konvencija »dejansko število dni/360 dni v letu«. Obrestna mera, ki se uporablja za mejno posojilo, se imenuje obrestna mera mejnega posojila.
3. Obresti mejnega posojila se plačajo skupaj z odplačilom posojila.
Značilnosti in pogoji dostopa do posojila čez dan
Negativno stanje na glavnem denarnem računu nasprotne stranke ustvarja posojilo čez dan v skladu s Splošnimi pogoji za udeležbo v sistemu TARGET-Slovenija in z Uporabniškim priročnikom za nasprotne stranke in Banko Slovenije v zvezi s postopki izvajanja posojila čez dan ter odprtih ponudb, ki je objavljen na spletni strani Banke Slovenije.
POGLAVJE 2 – MEJNI DEPOZIT
Značilnosti mejnega depozita
1. Nasprotne stranke lahko uporabijo mejni depozit za deponiranje depozitov čez noč pri Eurosistemu prek domače NCB, ki se obrestujejo po vnaprej določeni obrestni meri.
2. Obrestna mera mejnega depozita je lahko: (a) pozitivna, (b) nič odstotkov ali (c) negativna.
3. NCB v zameno za depozite ne dajejo nobenega zavarovanja.
4. Glede zneska, ki ga lahko nasprotna stranka deponira v okviru mejnega depozita, ni nobene omejitve.
Pogoji dostopa do mejnega depozita
1. Do mejnega depozita imajo dostop institucije, ki izpolnjujejo kriterije primernosti po členu 56 in imajo dostop do računa pri Banki Slovenije, kjer se transakcija lahko poravna. Dostop do mejnega depozita se odobri samo na delovne dni v sistemu TARGET, razen dni, ko sistem TARGET ob koncu dneva ni na voljo zaradi več delovnih dni trajajoče motnje v sistemu TARGET, kakor je navedeno v členu 202.a.
2. Za odobritev mejnega depozita mora nasprotna stranka Banki Slovenije poslati zahtevek najpozneje do 18.15, kar je skrajni čas za uporabo odprtih ponudb v skladu z Dodatkom V v Splošnih pogojih za udeležbo v sistemu TARGET-Slovenija. Na zadnji delovni dan Eurosistema v obdobju izpolnjevanja obveznih rezerv je rok za vložitev zahtevka za dostop do mejnega posojila 15 minut pozneje. V izjemnih okoliščinah se lahko Eurosistem odloči za uporabo poznejših rokov. V zahtevku je treba navesti znesek, ki se deponira.
3. Nasprotna stranka predloži zahtevek Banki Slovenije v skladu z Uporabniškim priročnikom za nasprotne stranke in Banko Slovenije v zvezi s postopki izvajanja posojila čez dan ter odprtih ponudb, ki je objavljen na spletni strani Banke Slovenije.
Zapadlost in izračun obresti mejnega depozita
1. Zapadlost mejnega depozita je čez noč. Depozit zapade naslednji dan, na katerega je sistem TARGET odprt za poslovanje, in sicer v trenutku, ko se ta sistem odpre za poslovanje.
2. Obrestno mero mejnega depozita objavi Eurosistem vnaprej, izračuna pa se kot linearna obrestna mera, pri čemer se za štetje dni uporablja konvencija »dejansko število dni/360 dni v letu«.
3. Obresti na depozit se plačajo ob zapadlosti depozita. Uporaba negativne obrestne mere za mejni depozit povzroči plačilno obveznost imetnika depozita do Banke Slovenije, vključno s pravico Banke Slovenije, da ustrezno bremeni račun nasprotne stranke.
NASLOV III – POSTOPKI ZA OPERACIJE DENARNE POLITIKE EUROSISTEMA
POGLAVJE 1 – AVKCIJSKI POSTOPKI ZA OPERACIJE ODPRTEGA TRGA EUROSISTEMA
Vrste postopkov za operacije odprtega trga
Operacije odprtega trga se izvajajo na podlagi avkcijskih postopkov.
ODDELEK 1 – AVKCIJSKI POSTOPKI
Pregled avkcijskih postopkov
1. Avkcijski postopki se izvajajo v šestih operativnih korakih, kakor so določeni v tabeli 4.
TABELA 4: OPERATIVNI KORAKI PRI AVKCIJSKIH POSTOPKIH
Korak 1: | Najava avkcije |
(a) ECB javno najavi avkcijo |
(b) Banka Slovenije najavi avkcijo neposredno posameznim nasprotnim strankam |
Korak 2: | Priprava in predložitev protiponudb s strani nasprotnih strank |
Korak 3: | Zbiranje protiponudb s strani Eurosistema |
Korak 4: | Dodelitev in objava rezultatov avkcije |
(a) ECB odloči o dodelitvi |
(b) ECB javno objavi rezultate dodelitve |
Korak 5: | Pošiljanje obvestil uspešnim ponudnikom |
Korak 6: | Poravnava transakcij |
2. Avkcijski postopki se izvajajo v obliki standardnih avkcij ali hitrih avkcij. Operativne značilnosti standardnih in hitrih avkcij so enake, razen časovnega okvira in kroga nasprotnih strank.
TABELA 5: OKVIRNI ČASOVNI OKVIR ZA STANDARDNE IN HITRE AVKCIJE (NAVEDEN JE SREDNJEEVROPSKI ČAS13)
| Standardne avkcije | Hitre avkcije |
Operacije glavnega refinanciranja | Redne operacije dolgoročnejšega refinanciranja |
Najava avkcije | T–1 15.40 | T–1 15.55 | T hh.mm |
Rok za predložitev protiponudb nasprotnih strank | T 9.30 | T 10.00 | + 0.30 |
Objava rezultatov avkcije | T 11.30 | T 12.00 | + 1.35 |
Poravnava transakcij | T+1 | T+1 | T |
T pomeni ‚trgovalni dan‘.
3. Eurosistem lahko izvaja avkcijske postopke s fiksno mero ali avkcijske postopke z variabilno mero.
1. Eurosistem uporablja standardne avkcije za izvajanje: (a) operacij glavnega refinanciranja; (b) operacij dolgoročnejšega refinanciranja; (c) določenih strukturnih operacij, tj. strukturnih povratnih operacij in izdajo dolžniških certifikatov ECB.
2. Eurosistem lahko ob upoštevanju posebnih vidikov denarne politike ali zaradi odzivanja na tržne pogoje uporablja standardne avkcije tudi za izvajanje operacij finega uravnavanja in strukturnih operacij v obliki dokončnih transakcij.
3. Pri standardnih avkcijah praviloma: (a) poteče največ 24 ur od najave avkcije do pošiljanja obvestil uspešnim ponudnikom; in (b) čas med rokom za predložitev protiponudb in objavo rezultatov dodelitve je približno dve uri.
4. ECB se lahko odloči, da pri posameznih operacijah prilagodi časovni okvir, če meni, da je to primerno.
1. Eurosistem običajno uporablja hitre avkcije za izvajanje operacij finega uravnavanja, ob upoštevanju posebnih vidikov denarne politike ali zaradi odzivanja na tržne razmere pa jih lahko uporablja tudi za strukturne operacije v obliki dokončnih transakcij.
2. Hitre avkcije se izvedejo v roku 105 minut po najavi avkcije, obvestila uspešnim ponudnikom pa se pošljejo takoj po javni objavi rezultatov dodelitve.
3. ECB se lahko odloči, da pri posameznih operacijah prilagodi časovni okvir, če meni, da je to primerno.
4. Eurosistem lahko v skladu s kriteriji in postopki, določenimi v členu 58, izbere omejeno število nasprotnih strank za sodelovanje pri hitrih avkcijah.
Izvajanje standardnih avkcij za operacije glavnega refinanciranja in redne operacije dolgoročnejšega refinanciranja na podlagi koledarja avkcij
1. Avkcijski postopki za operacije glavnega refinanciranja in redne operacije dolgoročnejšega refinanciranja se izvajajo v skladu z okvirnim koledarjem rednih avkcij Eurosistema.
2. Okviren koledar rednih avkcij Eurosistema se objavi na spletnih straneh ECB in NCB vsaj tri mesece pred začetkom koledarskega leta, za katero velja.
3. Običajni trgovalni dnevi za operacije glavnega refinanciranja in redne operacije dolgoročnejšega refinanciranja so navedeni v tabeli 7.
TABELA 6: OBIČAJNI TRGOVALNI DNEVI ZA OPERACIJE GLAVNEGA REFINANCIRANJA IN REDNE OPERACIJE DOLGOROČNEJŠEGA REFINANCIRANJA
Kategorija operacij odprtega trga | Običajen trgovalni dan (T) |
Operacije glavnega refinanciranja | Vsak torek* |
Redne operacije dolgoročnejšega refinanciranja | Zadnji torek v vsakem koledarskem mesecu** |
* Zaradi praznikov se lahko določi drug termin.
** Zaradi praznikov se decembrska operacija prestavi na zgodnejši termin, običajno za en teden, tj. na predhodni torek v tem mesecu.
Izvajanje avkcijskih postopkov za operacije finega uravnavanja in strukturne operacije brez koledarja avkcij
1. Operacije finega uravnavanja se ne izvajajo v skladu z vnaprej določenim koledarjem. ECB se lahko odloči, da izvaja operacije finega uravnavanja na kateri koli delovni dan Eurosistema. V teh operacijah sodelujejo samo NCB, pri katerih so trgovalni dan, dan poravnave in dan izplačila delovni dnevi NCB.
2. Strukturne operacije, ki se izvajajo na podlagi standardnih avkcij, se ne izvajajo v skladu z vnaprej določenim koledarjem. Običajno se izvajajo in poravnavajo ob dnevih, ki so delovni dnevi NCB v vseh državah članicah, katerih valuta je euro.
ODDELEK 2 – OPERATIVNI KORAKI PRI AVKCIJSKIH POSTOPKIH
PODODDELEK 1 – NAJAVA AVKCIJSKIH POSTOPKOV
Najava standardnih in hitrih avkcij
1. Standardne avkcije ECB vnaprej javno najavi. Banka Slovenije avkcije najavi v aplikaciji eAvkcije, ki je spletna aplikacija Banke Slovenije za zbiranje protiponudb nasprotnih strank pri avkcijah Eurosistema.
2. Hitre avkcije lahko ECB vnaprej javno najavi. Pri hitrih avkcijah, ki so vnaprej javno najavljene, lahko Banka Slovenije neposredno stopi v stik z izbranimi nasprotnimi strankami, če meni, da je to potrebno. Pri hitrih avkcijah, ki niso vnaprej javno najavljene, Banka Slovenije neposredno stopi v stik z izbranimi nasprotnimi strankami.
3. Najava avkcije pomeni poziv nasprotnim strankam, naj predložijo protiponudbe, ki so pravno zavezujoče. Najava ne pomeni ponudbe ECB ali Banke Slovenije.
4. Informacije, ki se morajo vključiti v javno najavo avkcijskega postopka, so določene v Prilogi I.
5. ECB lahko sprejme vse ukrepe, ki so po njenem mnenju ustrezni, da se popravi napaka v najavi avkcijskega postopka, vključno s preklicem ali prekinitvijo avkcijskega postopka, ki se izvaja. V tem primeru Banka Slovenije obvesti nasprotne stranke prek aplikacije eAvkcije.
PODODDELEK 2 – PRIPRAVA IN PREDLOŽITEV PROTIPONUDB S STRANI NASPROTNIH STRANK
Oblika in kraj predložitve protiponudb
1. Protiponudbe ene institucije lahko Banki Slovenije predloži samo ena poslovalnica v Republiki Sloveniji, tj. tista, kjer ima institucija sedež, ali izbrana podružnica.
2. Zbiranje in predložitev protiponudb pri avkcijah poteka prek spletne aplikacije eAvkcije. Nasprotne stranke predložijo protiponudbe Banki Slovenije v skladu z Uporabniškim priročnikom za uporabo spletne aplikacije eAvkcije, ki je objavljen na spletni strani Banke Slovenije. V primeru nedelovanja oziroma nezmožnosti dostopanja do spletne aplikacije eAvkcije morajo nasprotne stranke protiponudbe poslati po rezervnem postopku, tako da jih do predpisanega roka predložijo Banki Slovenije po telefaksu in potrdijo po telefonu. Številki faksa in telefona sta objavljeni na spletni strani Banke Slovenije. V primeru uporabe rezervnega postopka morajo biti protiponudbe nasprotnih strank pripravljene v skladu z vzorcem, ki je za zadevno operacijo objavljen na spletni strani Banke Slovenije. Protiponudbe morajo biti pravilno izpolnjene in podpisane s strani pooblaščenih podpisnikov. Nasprotna stranka v obrazcu navede referenčno številko avkcije in ime operacije.
1. Pri avkcijskih postopkih s fiksno mero morajo nasprotne stranke v svojih protiponudbah navesti denarni znesek, v višini katerega so pripravljene skleniti posel z Banko Slovenije.
2. Pri avkcijskih postopkih valutnih zamenjav s fiksno mero morajo nasprotne stranke navesti znesek v valuti, ki ostane enak v obeh delih zamenjave, in ki ga nameravajo prodati in ponovno kupiti ali kupiti in ponovno prodati po navedeni meri.
3. Pri avkcijskih postopkih z variabilno mero lahko nasprotne stranke predložijo do deset protiponudb z različnimi obrestnimi merami, cenami ali swap točkami. V izjemnih okoliščinah lahko Eurosistem omeji število protiponudb, ki jih lahko predloži vsaka nasprotna stranka. Nasprotne stranke morajo v vsaki protiponudbi navesti denarni znesek, v višini katerega so pripravljene skleniti posel, in ustrezno obrestno mero, ceno ali swap točke. Obrestna mera ali swap točke v protiponudbi mora biti izražena kot mnogokratnik 0,01 odstotne točke. Cena v protiponudbi mora biti izražena kot mnogokratnik 0,001 odstotne točke.
4. Pri avkcijskih postopkih valutnih zamenjav z variabilno mero morajo nasprotne stranke navesti znesek v valuti, ki ostane enak v obeh delih zamenjave, in kotacijo swap točk, po katerih nameravajo skleniti posel.
5. Pri avkcijskih postopkih valutnih zamenjav z variabilno mero je treba swap točke kotirati v skladu s splošnimi tržnimi običaji, protiponudbe pa morajo biti izražene kot mnogokratnik 0,01 swap točke.
6. V zvezi z izdajo dolžniških certifikatov ECB se lahko ECB odloči, da mora biti v protiponudbah navedena cena in ne obrestna mera. V teh primerih mora biti cena izražena kot odstotek nominalnega zneska, na tri decimalna mesta natančno.
Najnižji in najvišji znesek protiponudbe
1. Pri operacijah glavnega refinanciranja znaša najnižji znesek protiponudbe 1 000 000 EUR. Protiponudbe, ki presegajo ta znesek, morajo biti izražene kot mnogokratnik 100 000 EUR. Najnižji znesek protiponudbe se uporablja pri vsaki posamezni višini obrestne mere.
2. Pri operacijah dolgoročnejšega refinanciranja znaša najnižji znesek protiponudbe 100 000 EUR. Protiponudbe, ki presegajo najnižji znesek protiponudbe, morajo biti izražene kot mnogokratnik 10 000 EUR. Najnižji znesek protiponudbe se uporablja pri vsaki posamezni višini obrestne mere.
3. Pri operacijah finega uravnavanja in strukturnih operacijah znaša najnižji znesek protiponudbe 1 000 000 EUR. Protiponudbe, ki presegajo ta znesek, morajo biti izražene kot mnogokratnik 100 000 EUR. Najnižji znesek protiponudbe se uporablja pri vsaki posamezni višini obrestne mere, cene ali swap točk, odvisno od vrste transakcije.
4. ECB lahko določi najvišji znesek protiponudb, ki je najvišji sprejemljivi znesek protiponudb posamezne nasprotne stranke, da bi preprečila nesorazmerno visoke protiponudbe. V tem primeru ECB podrobnosti o takem najvišjem znesku protiponudbe navede v javni najavi avkcije.
Najnižja in najvišja izklicna mera
1. Pri avkcijskih postopkih z variabilno mero za povečevanje likvidnosti lahko ECB določi najnižjo izklicno mero, ki pomeni najnižjo obrestno mero, po kateri lahko nasprotne stranke predložijo protiponudbe.
2. Pri avkcijskih postopkih z variabilno mero za umikanje likvidnosti lahko ECB določi najvišjo izklicno mero, ki pomeni najvišjo obrestno mero, po kateri lahko nasprotne stranke predložijo protiponudbe.
Rok za predložitev protiponudb
1. Nasprotna stranka lahko predloži, umakne ali predloži popravljene protiponudbe do izteka roka za predložitev protiponudb. Šteje se, da so protiponudbe predložene Banki Slovenije takrat, ko jih nasprotna stranka odda, in dobijo status »Protiponudbe oddane«, razen če se uporabi rezervne postopke iz člena 32. Po preteku roka oddaja ni več mogoča.
2. Protiponudbe, predložene po izteku roka, se ne obravnavajo in se štejejo kot neprimerne.
1. Banka Slovenije zavrne:
(a) vse protiponudbe nasprotne stranke, če skupni znesek protiponudb presega zgornji znesek protiponudb, ki ga določi ECB;
(b) katero koli protiponudbo nasprotne stranke, če je protiponudba pod najnižjim zneskom protiponudbe;
(c) katero koli protiponudbo nasprotne stranke, če je protiponudba pod izklicno obrestno mero, ceno ali swap točkami ali nad najvišjo sprejeto obrestno mero, ceno ali swap točkami.
2. Banka Slovenije lahko zavrne protiponudbe, ki niso popolne ali niso pripravljene v skladu z ustreznim obrazcem.
3. Če se Banka Slovenije odloči za zavrnitev protiponudbe, mora o tej odločitvi obvestiti nasprotno stranko pred dodelitvijo na avkciji.
4. Nasprotne stranke morajo zagotoviti, da imajo za denarni znesek, ki jim je bil dodeljen, vedno na razpolago zadostno višino zavarovanja oziroma, da imajo, v primeru umika likvidnosti, vedno na razpolago denarna sredstva za poravnavo. Če nasprotna stranka ne zagotovi zadostnega zneska zavarovanja ali denarnih sredstev za poravnavo zneska, ki ji je bil dodeljen na avkciji, ji Banka Slovenije izreče sankcijo po členih od 169 do 172.
PODODDELEK 3 – DODELITEV NA AVKCIJI
Dodelitev v avkcijskih postopkih s fiksno mero za povečevanje in umikanje likvidnosti
1. V avkcijskem postopku s fiksno mero se dodelitev protiponudb nasprotnih strank izvede na naslednji način:
(a) Protiponudbe se seštejejo.
(b) Če skupni znesek protiponudb presega skupni znesek likvidnosti za dodelitev, se predložene protiponudbe sprejmejo sorazmerno glede na razmerje med zneskom za dodelitev in skupnim zneskom protiponudb, v skladu s tabelo 1 iz Priloge II.
(c) Znesek, dodeljen vsaki nasprotni stranki, se zaokroži na najbližji euro.
2. ECB se lahko odloči za dodelitev:
(a) najnižjega zneska dodelitve, ki je najnižji znesek, ki se lahko dodeli vsakemu ponudniku; ali
(b) najnižje stopnje dodelitve, ki je najnižji odstotek protiponudb po mejni obrestni meri, ki se lahko dodeli vsakemu ponudniku.
Dodelitev v avkcijskih postopkih z variabilno mero za povečevanje likvidnosti v eurih
1. V avkcijskem postopku z variabilno mero za povečevanje likvidnosti v eurih se dodelitev protiponudb nasprotnih strank izvede na naslednji način:
(a) Protiponudbe se razvrstijo po padajočem vrstnem redu glede na ponujene obrestne mere ali po naraščajočem vrstnem redu glede na ponujene cene.
(b) Najprej se sprejmejo protiponudbe z najvišjimi obrestnimi merami (najnižjimi cenami), nato pa se sprejemajo protiponudbe z vedno nižjimi obrestnimi merami (višjimi cenami), dokler se ne izčrpa celotni znesek likvidnosti za dodelitev.
(c) Če pri mejni obrestni meri (najvišji sprejeti ceni) skupni znesek protiponudb presega preostali znesek za dodelitev, se preostali znesek razdeli med protiponudbe sorazmerno glede na razmerje med preostalim zneskom za dodelitev in skupnim zneskom protiponudb pri mejni obrestni meri (najvišji sprejeti ceni), v skladu s tabelo 2 iz Priloge II.
(d) Znesek, dodeljen vsaki nasprotni stranki, se zaokroži na najbližji euro.
2. ECB se lahko odloči, da vsakemu uspešnemu ponudniku dodeli najnižji znesek dodelitve.
Dodelitev v avkcijskih postopkih z variabilno mero za umikanje likvidnosti v eurih
1. V avkcijskem postopku z variabilno mero za umikanje likvidnosti v eurih, ki se uporablja pri izdaji dolžniških certifikatov ECB in zbiranju vezanih depozitov, se dodelitev protiponudb nasprotnih strank izvede na naslednji način:
(a) Protiponudbe se razvrstijo po naraščajočem vrstnem redu glede na ponujene obrestne mere ali po padajočem vrstnem redu glede na ponujene cene.
(b) Najprej se sprejmejo protiponudbe z najnižjimi obrestnimi merami (najvišjimi cenami), nato pa se sprejemajo protiponudbe z vedno višjimi obrestnimi merami (nižjimi cenami), dokler se ne izčrpa celotni znesek likvidnosti za umik.
(c) Če pri mejni obrestni meri (najnižji sprejeti ceni) skupni znesek protiponudb presega preostali znesek za dodelitev, se preostali znesek razdeli med protiponudbe sorazmerno glede na razmerje med preostalim zneskom za dodelitev in skupnim zneskom protiponudb pri mejni obrestni meri (najnižji sprejeti ceni), v skladu s tabelo 2 iz Priloge II.
(d) Znesek, dodeljen vsaki nasprotni stranki, se zaokroži na najbližji euro. Pri izdaji dolžniških certifikatov ECB se dodeljeni nominalni znesek zaokroži na najbližji mnogokratnik 100 000 EUR.
2. ECB se lahko odloči, da vsakemu uspešnemu ponudniku dodeli najnižji znesek dodelitve.
Dodelitev v avkcijskih postopkih valutnih zamenjav z variabilno mero za povečevanje likvidnosti
1. V avkcijskem postopku valutne zamenjave z variabilno mero za povečevanje likvidnosti se dodelitev protiponudb nasprotnih strank izvede na naslednji način:
(a) Protiponudbe se razvrstijo po naraščajočem vrstnem redu glede na kotacije swap točk, ob upoštevanju predznaka kotacije.
(b) Predznak kotacije je odvisen od predznaka obrestne razlike med tujo valuto in eurom. Če je za zapadlost valutne zamenjave:
(i) obrestna mera za tujo valuto višja od ustrezne obrestne mere za euro, je kotacija swap točk pozitivna, tj. euro kotira s premijo glede na tujo valuto; in
(ii) obrestna mera za tujo valuto nižja od ustrezne obrestne mere za euro, je kotacija swap točk negativna, tj. euro kotira z diskontom glede na tujo valuto.
(c) Najprej se sprejmejo protiponudbe z najnižjimi kotacijami swap točk, nato pa se sprejemajo vedno višje kotacije swap točk, dokler se ne izčrpa celotni znesek za dodelitev v valuti, ki ostane enak v obeh delih zamenjave.
(d) Če pri najvišji sprejeti kotaciji swap točk, tj. pri mejni kotaciji swap točk, skupni znesek protiponudb presega preostali znesek za dodelitev, se preostali znesek razdeli med protiponudbe sorazmerno glede na razmerje med preostalim zneskom za dodelitev in skupnim zneskom protiponudb pri mejni kotaciji swap točk, v skladu s tabelo 3 iz Priloge II.
(e) Znesek, dodeljen vsaki nasprotni stranki, se zaokroži na najbližji euro.
2. ECB se lahko odloči, da vsakemu uspešnemu ponudniku dodeli najnižji znesek dodelitve.
Dodelitev v avkcijskih postopkih valutnih zamenjav z variabilno mero za umikanje likvidnosti
1. V avkcijskem postopku valutne zamenjave z variabilno mero za umikanje likvidnosti se dodelitev protiponudb nasprotnih strank izvede na naslednji način:
(a) Protiponudbe se razvrstijo po padajočem vrstnem redu glede na kotacije swap točk, ob upoštevanju predznaka kotacije.
(b) Predznak kotacije je odvisen od predznaka obrestne razlike med tujo valuto in eurom. Če je za zapadlost valutne zamenjave:
(i) obrestna mera za tujo valuto višja od ustrezne obrestne mere za euro, je kotacija swap točk pozitivna, tj. euro kotira s premijo glede na tujo valuto; in
(ii) obrestna mera za tujo valuto nižja od ustrezne obrestne mere za euro, je kotacija swap točk negativna, tj. euro kotira z diskontom glede na tujo valuto.
(c) Najprej se sprejmejo protiponudbe z najvišjimi kotacijami swap točk, nato pa se sprejemajo vedno nižje kotacije swap točk, dokler:
(i) se ne izčrpa celotni znesek za umik v valuti, ki ostane enak v obeh delih zamenjave; in
(ii) skupni znesek protiponudb pri najnižji sprejeti kotaciji swap točk, tj. pri mejni kotaciji swap točk, ne preseže preostalega zneska za dodelitev.
(d) Preostali znesek se razdeli med protiponudbe sorazmerno glede na razmerje med preostalim zneskom za dodelitev in skupnim zneskom protiponudb pri mejni kotaciji swap točk, v skladu s tabelo 3 iz Priloge II. Znesek, dodeljen vsaki nasprotni stranki, se zaokroži na najbližji euro.
2. ECB se lahko odloči, da vsakemu uspešnemu ponudniku dodeli najnižji znesek dodelitve.
Vrsta avkcije pri avkcijskih postopkih z variabilno mero
Pri avkcijskih postopkih z variabilno mero lahko Eurosistem uporabi avkcijo z enotno mero (avkcija nizozemskega tipa) ali avkcijo z različnimi merami (avkcija ameriškega tipa).
PODODDELEK 4 – OBJAVA REZULTATOV AVKCIJE
Objava rezultatov avkcije
1. ECB javno objavi rezultate avkcije v svoji odločitvi o dodelitvi na avkciji. Banka Slovenije odločitev ECB o dodelitvi na avkciji objavi na spletni strani Banke Slovenije ter v spletni aplikaciji eAvkcije.
2. Informacije, ki jih mora vsebovati javna objava rezultatov avkcije, so določene v Prilogi III.
3. Če je v odločitvi o dodelitvi na avkciji katerakoli informacija iz javne objave rezultatov avkcije, navedene v odstavku 1, napačna, lahko ECB sprejme vse ukrepe, ki so po njenem mnenju ustrezni, da se ta napačna informacija popravi.
4. Po javni objavi rezultatov avkcije v odločitvi ECB o dodelitvi na avkciji, kakor je navedeno v odstavku 1, Banka Slovenije s posredovanjem obvestil o sodelovanju na avkciji v aplikaciji eAvkcije obvesti posamezne nasprotne stranke o uspešnosti predloženih protiponudb. V primeru nedelovanja aplikacije eAvkcije Banka Slovenije obvesti posamezne nasprotne stranke po telefaksu (rezervni postopek). Sporočila pri avkcijskih postopkih, ki so posredovana med Banko Slovenije in nasprotno stranko prek spletne aplikacije eAvkcije, oziroma v primeru uporabe rezervnih postopkov po telefaksu in telefonu, imajo med strankama naravo pisne listine in služijo kot dokaz o sklenjenem poslu, brez poseganja v odstavek 3.
POGLAVJE 2 – POSTOPKI PORAVNAVE OPERACIJ DENARNE POLITIKE EUROSISTEMA
Pregled postopkov poravnave
1. Plačilni nalogi, povezani s sodelovanjem pri operacijah odprtega trga ali z uporabo odprtih ponudb, se poravnajo prek računov nasprotnih strank pri Banki Slovenije v sistemu TARGET.
2. Plačilni nalogi, povezani s sodelovanjem pri operacijah odprtega trga za povečevanje likvidnosti ali z uporabo mejnega posojila, se poravnajo šele ob ali po dokončnem prenosu primernega finančnega premoženja v zavarovanje za te operacije. V ta namen morajo nasprotne stranke:
(a) pri NCB vnaprej deponirati primerno finančno premoženje; ali
(b) poravnati primerno finančno premoženje pri NCB po sistemu dostave proti plačilu.
Poravnava operacij odprtega trga
1. Eurosistem si prizadeva poravnati transakcije v zvezi s svojimi operacijami odprtega trga istočasno v vseh državah članicah, katerih valuta je euro, z vsemi nasprotnimi strankami, ki so predložile zadostno primerno finančno premoženje kot zavarovanje. Vendar se lahko zaradi operativnih omejitev in tehničnih značilnosti (npr. sistemov poravnave vrednostnih papirjev) poravnava na dan poravnave operacij odprtega trga v državah članicah, katerih valuta je euro, odvije ob različnih urah.
2. Okvirni datumi poravnave so zbrani v tabeli 7.
TABELA 7: OKVIRNI DATUMI PORAVNAVE ZA OPERACIJE ODPRTEGA TRGA EUROSISTEMA*
Instrument denarne politike | Datum poravnave operacije odprtega trga na podlagi standardnih avkcij | Datum poravnave operacije odprtega trga na podlagi hitrih avkcij |
Povratne transakcije | T+1 | T |
Dokončne transakcije | V skladu s tržnimi običaji za primerno finančno premoženje |
Izdajanje dolžniških certifikatov ECB | T+2 | - |
Valutne zamenjave | T, T+1 ali T+2 |
Zbiranje vezanih depozitov | T |
* Datumi poravnave so na delovne dneve Eurosistema. T pomeni trgovalni dan.
Poravnava operacij odprtega trga, ki se izvajajo na podlagi standardnih avkcij
1. Eurosistem si prizadeva poravnati operacije odprtega trga, ki se izvajajo na podlagi standardnih avkcij, na prvi dan, ki sledi trgovalnemu dnevu, na katerega so sistem TARGET in vsi zadevni SPVP odprti za poslovanje.
2. Datumi poravnave za operacije glavnega refinanciranja in redne operacije dolgoročnejšega refinanciranja so vnaprej določeni v okvirnem koledarju rednih avkcij Eurosistema. Če je običajni datum poravnave praznik, lahko ECB določi drug datum poravnave, z možnostjo poravnave v istem dnevu. Eurosistem si prizadeva zagotoviti, da čas poravnave operacij glavnega refinanciranja in rednih operacij dolgoročnejšega refinanciranja sovpada s časom vračila prejšnje operacije z ustrezno zapadlostjo.
3. Izdaja dolžniških certifikatov ECB se poravna na drugi dan, ki sledi trgovalnemu dnevu, na katerega so sistem TARGET in vsi zadevni SPVP odprti za poslovanje.
Poravnava operacij odprtega trga, ki se izvajajo na podlagi hitrih avkcij ali dvostranskih postopkov
1. Eurosistem si prizadeva poravnati operacije odprtega trga, ki se izvajajo na podlagi hitrih avkcij, na trgovalni dan. Lahko se določijo tudi drugi datumi poravnave, zlasti za dokončne transakcije in valutne zamenjave.
2. Operacije finega uravnavanja in strukturne operacije v obliki dokončnih transakcij, ki se izvajajo na podlagi dvostranskih postopkov, se poravnajo decentralizirano prek NCB.
Podrobnejše določbe v zvezi s postopki poravnave in postopki ob koncu dneva
1. Brez poseganja v zahteve iz tega poglavja se lahko za določen instrument denarne politike v pogodbenih dogovorih ali predpisih, ki jih uporabljajo NCB ali ECB, določijo dodatne določbe v zvezi s poravnavo.
2. Postopki ob koncu dneva so opredeljeni v dokumentaciji v zvezi z okvirom za sistem TARGET.
POGLAVJE 3 – MOŽNOST ZNIŽANJA ZNESKA ČRPANJA ALI PREKINITVE OPERACIJ DOLGOROČNEJŠJEGA REFINANCIRANJA
Možnost znižanja zneska črpanja ali prekinitve operacij dolgoročnejšega refinanciranja
1. V primeru neskladja med drugimi določbami teh splošnih pogojev in določbami tega poglavja veljajo določbe tega poglavja.
2. Eurosistem lahko odloči, da lahko nasprotne stranke pod določenimi pogoji znižajo znesek črpanja ali zaključijo določene operacije dolgoročnejšega refinanciranja pred njihovo zapadlostjo (v nadaljevanju: predčasno vračilo). V najavi avkcije določi, ali obstaja možnost znižanja zneska črpanja ali predčasnega vračila operacije pred njeno zapadlostjo, ter tudi datum, od katerega je to možnost mogoče uveljaviti. Te informacije se lahko objavijo tudi v drugi obliki, ki jo Eurosistem šteje za primerno.
3. Nasprotna stranka lahko izkoristi možnost predčasnega vračila tako, da obvesti Banko Slovenije o znesku predčasnega vračila po postopku predčasnega vračila in datumu, ko želi poravnati predčasno vračilo, in sicer vsaj en teden pred tem datumom poravnave predčasnega vračila. Če Eurosistem drugače ne določi, se predčasno vračilo lahko izvede na kateri koli dan poravnave operacij glavnega refinanciranja Eurosistema, pod pogojem, da nasprotna stranka posreduje obvestilo o predčasnem vračilu vsaj en teden pred tem dnevom.
4. Obvestilo o predčasnem vračilu iz prejšnjega odstavka je za nasprotno stranko zavezujoče en teden pred datumom predčasnega vračila, na katerega se obvestilo nanaša. Če nasprotna stranka na napovedani datum ne poravna, v celoti ali delno, zneska, napovedanega v skladu s postopki predčasnega vračila, se ji lahko izrečejo sankcije v obliki denarne kazni po členih od 169 do 172. Pri tem se uporabijo določbe, ki se nanašajo na kršitev avkcijskih postopkov. Sprožitev postopkov ne posega v pravice Banke Slovenije, da uporabi druga pravna sredstva v primeru neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke po teh splošnih pogojih.
DEL 3 – PRIMERNE NASPROTNE STRANKE
Kriteriji primernosti za sodelovanje pri operacijah denarne politike Eurosistema
Ob upoštevanju člena 58 Eurosistem dovoli sodelovanje pri operacijah denarne politike Eurosistema samo institucijam, ki izpolnjujejo naslednje kriterije:
(a) Zanje velja sistem obveznih rezerv Eurosistema v skladu s členom 19.1 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljevanju besedila: Statut ESCB) in niso izvzete iz obveznosti v okviru sistema obveznih rezerv Eurosistema v skladu z Uredbo (ES) št. 2531/98 in Uredbo (EU) 2021/378 (ECB/2021/1).
(b) So eno od naslednjega:
(i) pod najmanj eno obliko harmoniziranega nadzora Unije/EGP s strani pristojnih organov v skladu z Direktivo 2013/36/EU in Uredbo (EU) št. 575/2013;
(ii) kreditne institucije v javni lasti v smislu člena 123(2) Pogodbe, ki so pod nadzorom, ki je po standardu primerljiv nadzoru pristojnih organov v skladu z Direktivo 2013/36/EU in Uredbo (EU) št. 575/2013;
(iii) institucije, ki so pod neharmoniziranim nadzorom pristojnih organov, ki je po standardu primerljiv harmoniziranemu nadzoru Unije/EGP s strani pristojnih organov v skladu z Direktivo 2013/36/EU in Uredbo (EU) št. 575/2013, npr. podružnice institucij s sedežem zunaj EGP, ki so ustanovljene v državah članicah, katerih valuta je euro. Za namen ocenjevanja primernosti institucije za sodelovanje pri operacijah denarne politike Eurosistema se praviloma šteje, da je neharmonizirani nadzor po standardu primerljiv harmoniziranemu nadzoru Unije/EGP s strani pristojnih organov v skladu z Direktivo 2013/36/EU in Uredbo (EU) št. 575/2013, če se presodi, da so v ureditvi nadzora v zadevni jurisdikciji izvedeni ustrezni standardi iz okvira Basel III, ki jih je sprejel Baselski odbor za bančni nadzor;
(c) Morajo biti finančno trdne v smislu člena 56.a.
(d) Institucije, ki so nasprotne stranke Banke Slovenije pri operacijah denarne politike Eurosistema, morajo izpolnjevati tudi naslednje zahteve:
(i) imeti morajo odprt glavni denarni račun v sistemu TARGET-Slovenija;
(ii) vpisane morajo biti v poslovni register v Republiki Sloveniji.
(e) Institucije morajo izpolnjevati vse operativne zahteve, določene v pogodbenih dogovorih ali predpisih, ki jih uporablja Banka Slovenije ali ECB v zvezi z določenim instrumentom ali operacijo.
Ocena finančne trdnosti institucij
1. Eurosistem lahko pri svoji oceni finančne trdnosti posameznih institucij za namene tega člena upošteva naslednje bonitetne informacije:
(a) četrtletne informacije o količnikih kapitala, finančnega vzvoda in likvidnosti, ki se poročajo v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 na posamični in konsolidirani podlagi v skladu z nadzorniškimi zahtevami, ali
(b) kjer to pride v poštev, bonitetne informacije, ki so po standardu primerljive informacijam iz točke (a).
2. Če Banki Slovenije in ECB teh bonitetnih informacij ne da na voljo nadzornik institucije, lahko Banka Slovenije ali ECB zahteva, da ji da te informacije na voljo institucija. Če institucija neposredno zagotovi te informacije, predloži ob tem tudi oceno teh informacij, ki jo je podal zadevni nadzornik. Poleg tega se lahko zahteva dodatna potrditev zunanjega revizorja.
3. V primeru podružnic se informacije, ki se poročajo v skladu z odstavkom 1, nanašajo na institucijo, ki ji podružnica pripada.
4. Eurosistem lahko pri oceni finančne trdnosti institucij, ki so bile dokapitalizirane s stvarnimi vložki v obliki državnih dolžniških instrumentov, pri zagotavljanju doseganja količnikov kapitala, ki se poročajo v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013, upošteva metode in vlogo takih dokapitalizacij s stvarnimi vložki, vključno z vrsto in likvidnostjo takih instrumentov ter dostopom izdajatelja takih instrumentov do trga.
5. Subjekt za prenehanje ni primeren za dostop do operacij denarne politike Eurosistema.
Dostop do operacij odprtega trga, ki se izvajajo na podlagi standardnih avkcij, in do odprtih ponudb
1. Institucije, ki izpolnjujejo kriterije primernosti iz člena 56, imajo dostop do katere koli od naslednjih operacij denarne politike Eurosistema:
(a) odprtih ponudb;
(b) operacij odprtega trga, ki se izvajajo na podlagi standardnih avkcij.
2. Dostop do odprtih ponudb ali operacij odprtega trga, ki se izvajajo na podlagi standardnih avkcij, se institucijam, ki izpolnjujejo kriterije primernosti po členu 56, odobri samo prek Banke Slovenije.
3. Če ima institucija, ki izpolnjuje kriterije primernosti po členu 56, poslovne enote, npr. tista, kjer ima institucija sedež, ali podružnice, v več kakor eni državi članici, katere valuta je euro, lahko vsaka poslovna enota, ki izpolnjuje kriterije primernosti po členu 56, dostopa do odprtih ponudb ali operacij odprtega trga, ki se izvajajo na podlagi standardnih avkcij, prek svoje domače NCB.
4. Protiponudbe za operacije odprtega trga, ki se izvajajo na podlagi standardnih avkcij, ali za dostop do odprtih ponudb sme predložiti samo ena poslovna enota v vsaki državi članici, katere valuta je euro, tj. bodisi tista, kjer ima institucija sedež, bodisi izbrana podružnica.
Izbor nasprotnih strank za dostop do operacij odrtega trga, ki se izvajajo na podlagi hitrih avkcij
1. Pri operacijah odprtega trga, ki se izvajajo na podlagi hitrih avkcij, se nasprotne stranke izberejo v skladu z odstavkoma od 2 do 3.
2. Pri strukturnih operacijah v obliki dokončnih transakcij, ki se izvajajo na podlagi hitrih avkcij, se uporabljajo kriteriji primernosti, določeni v odstavku 3(b).
3. Pri operacijah finega uravnavanja, ki se izvajajo na podlagi hitrih avkcij, se nasprotne stranke izberejo na naslednji način:
(a) Pri operacijah finega uravnavanja v obliki valutnih zamenjav za namene denarne politike, ki se izvajajo na podlagi hitrih avkcij, je krog nasprotnih strank enak krogu subjektov, ki se izberejo za posege Eurosistema na deviznem trgu in so ustanovljeni v državah članicah, katerih valuta je euro. Nasprotnim strankam pri valutnih zamenjavah za namene denarne politike, ki se izvajajo na podlagi hitrih avkcij, ni treba izpolnjevati kriterijev, določenih v členu 56. Kriteriji za izbor nasprotnih strank, ki sodelujejo pri posegih Eurosistema na deviznem trgu, temeljijo na načelu skrbnega in varnega poslovanja ter načelu učinkovitosti, kakor je določeno v Prilogi IV. Banka Slovenije lahko, z namenom obvladovanja izpostavljenosti kreditnemu tveganju do posameznih nasprotnih strank, ki sodelujejo pri valutnih zamenjavah za namene denarne politike, uporablja limite.
(b) Pri operacijah finega uravnavanja v obliki povratnih transakcij ali prek zbiranja vezanih depozitov, ki se izvajajo na podlagi hitrih avkcij, Banka Slovenije za določeno transakcijo izbere krog nasprotnih strank izmed institucij, ki izpolnjujejo kriterije primernosti, določene v členu 56, in so ustanovljene v državi članici, katere valuta je euro. Izbor temelji predvsem na aktivnosti zadevne institucije na denarnem trgu. Banka Slovenije lahko upošteva dodatne kriterije za izbor, na primer učinkovitost službe za trgovanje in potencial za sodelovanje pri avkcijah.
4. Brez poseganja v odstavke od 1 do 3 se lahko operacije odprtega trga, ki se izvajajo na podlagi hitrih avkcij, izvajajo tudi s širšim krogom nasprotnih strank od tistega ki je naveden v odstavkih od 2 do 3, če se tako odloči Svet ECB.
DEL 4 – PRIMERNO FINANČNO PREMOŽENJE
NASLOV I – SPLOŠNA NAČELA
Primerno finančno premoženje in sprejemljivi načini zavarovanja, ki se uporabljajo za kreditne posle Eurosistema
1. Eurosistem pri vseh kreditnih poslih Eurosistema uporablja enoten okvir za primerno finančno premoženje.
2. Da bi sodelovale pri kreditnih poslih Eurosistema, morajo nasprotne stranke Eurosistemu predložiti finančno premoženje, ki je primerno za zavarovanje teh poslov. Glede na to, da kreditni posli Eurosistema vključujejo posojilo čez dan, mora zavarovanje, ki ga nasprotne stranke predložijo v zvezi s posojilom čez dan, tudi izpolnjevati kriterije primernosti iz teh splošnih pogojev, kakor je navedeno v Splošnih pogojih za udeležbo v sistemu TARGET-Slovenija.
3. Nasprotne stranke predložijo primerno finančno premoženje:
(a) s prenosom lastništva, v pravni obliki pogodbe o začasni prodaji; ali
(b) z zagotovitvijo finančnega zavarovanja, tj. zastave, odstopa terjatve ali spremenljivega zavarovanja (charge) zadevnega finančnega premoženja, v pravni obliki zavarovanega posojila,
v obeh primerih v skladu z nacionalnimi pogodbenimi dogovori ali predpisi, ki jih vzpostavi in evidentira v dokumentih domača NCB.
4. Kadar nasprotne stranke predložijo primerno finančno premoženje kot zavarovanje, lahko domača NCB zahteva označevanje finančnega zavarovanja ali sklad primernega finančnega premoženja, odvisno od vrste sistema za upravljanje s finančnim zavarovanjem, ki ga uporablja.
5. Med tržnim in netržnim finančnim premoženjem ni razlik glede kvalitete finančnega premoženja in njegove primernosti za različne vrste kreditnih poslov Eurosistema.
6. Brez poseganja v obveznost iz odstavka 2, v skladu s katero morajo nasprotne stranke predložiti Eurosistemu finančno premoženje, ki je primerno kot zavarovanje, lahko Eurosistem na zahtevo daje pojasnila nasprotnim strankam glede primernosti tržnega finančnega premoženja, če je to že bilo izdano, ali glede primernosti netržnega finančnega premoženja, ko se je njihova predložitev že zahtevala. Eurosistem ne daje pojasnil pred nastopom teh dogodkov.
Splošni vidiki bonitetnega okvira Eurosistema za primerno finančno premoženje
1. Eden izmed kriterijev primernosti je, da mora finančno premoženje izpolnjevati visoke bonitetne standarde, določene v bonitetnem okviru Eurosistema.
2. V bonitetnem okviru Eurosistema so določeni postopki, pravila in načini izvedbe, ki zagotavljajo, da primerno finančno premoženje izpolnjuje zahtevo Eurosistema glede visokih bonitetnih standardov in zahteve glede kreditne kvalitete, ki jih opredeli Eurosistem.
3. Za namene bonitetnega okvira Eurosistema Eurosistem opredeli zahteve glede kreditne kvalitete v obliki stopenj kreditne kvalitete, in sicer tako, da določi mejne vrednosti za verjetnost neplačila za obdobje enega leta na naslednji način:
(a) Na podlagi rednega preverjanja Eurosistem obravnava verjetnost neplačila v obdobju enega leta v višini največ 0,10 % kot enakovredno zahtevi glede kreditne kvalitete, ki ustreza stopnji kreditne kvalitete 2, verjetnost neplačila za obdobje enega leta v višini največ 0,40 % pa kot enakovredno zahtevi glede kreditne kvalitete, ki ustreza stopnji kreditne kvalitete 3.
(b) Kreditna kvaliteta primernega finančnega premoženja za kreditne posle Eurosistema mora ustrezati vsaj stopnji kreditne kvalitete 3. Eurosistem uporablja dodatne zahteve glede kreditne kvalitete določenega finančnega premoženja v skladu z naslovi II in III v delu 4.
4. Eurosistem objavi informacije o stopnjah kreditne kvalitete na spletni strani ECB v obliki usklajene lestvice bonitetnih ocen Eurosistema, vključno z vzporedbo bonitetnih ocen, ki jih zagotavljajo sprejete zunanje bonitetne institucije, s stopnjami kreditne kvalitete.
5. Eurosistem pri ocenjevanju zahtev glede kreditne kvalitete upošteva informacije o bonitetnih ocenah iz bonitetnih sistemov, ki pripadajo enemu od treh virov v skladu z naslovom V dela 4.
6. Pri ocenjevanju bonitetnega standarda za določeno finančno premoženje lahko Eurosistem upošteva tudi institucionalne kriterije in posebnosti, ki imetniku finančnega premoženja zagotavljajo podobno zaščito, kot so na primer jamstva. Eurosistem si pridržuje pravico, da na podlagi vseh informacij, ki so lahko po mnenju Eurosistema pomembne za zagotovitev ustrezne zaščite Eurosistema pred tveganjem, ugotovi, ali izdaja, izdajatelj, dolžnik ali garant izpolnjuje zahteve Eurosistema glede kreditne kvalitete.
7. Bonitetni okvir Eurosistema upošteva opredelitev »neplačila«, ki je določeno v Direktivi 2013/36/EU in Uredbi (EU) št. 575/2013.
NASLOV II – KRITERIJI PRIMERNOSTI IN ZAHTEVE GLEDE KREDITNE KVALITETE ZA TRŽNO FINANČNO PREMOŽENJE
POGLAVJE 1 – KRITERIJI PRIMERNOSTI ZA TRŽNO FINANČNO PREMOŽENJE
Kriteriji primernosti, ki se nanašajo na vse vrste tržnega finančnega premoženja
Tržno finančno premoženje je primerno kot zavarovanje pri kreditnih poslih Eurosistema, če gre za dolžniške instrumente, ki izpolnjujejo kriterije primernosti, določene v oddelku 1, razen v primeru nekaterih posebnih vrst tržnega finančnega premoženja, kakor je določeno v oddelku 2.
Seznam primernega tržnega finančnega premoženja in pravila poročanja
1. ECB objavi posodobljen seznam primernega tržnega finančnega premoženja na svoji spletni strani v skladu z metodologijo, ki je navedena na njeni spletni strani, in ga posodablja vsak dan, ko je sistem TARGET odprt za poslovanje. Tržno finančno premoženje, ki se uvrsti na seznam primernega tržnega finančnega premoženja, postane primerno za uporabo pri kreditnih poslih Eurosistema, ko se objavi na seznamu. Kot izjema od tega pravila lahko Eurosistem v posebnem primeru dolžniških instrumentov, ki se poravnajo z valuto na isti dan, določi, da so ti primerni od datuma izdaje. Finančno premoženje, ocenjeno v skladu s členom 88(3), se ne objavi na tem seznamu primernega tržnega finančnega premoženja. Tako finančno premoženje je primerno samo do datuma, ko bo začel delovati Eurosistemov sistem za upravljanje zavarovanja (Eurosystem Collateral Management System – ECMS), tj. do datuma začetka njegovega delovanja.
2. NCB, ki določeno tržno finančno premoženje sporoči ECB, je praviloma NCB države, v kateri je tržno finančno premoženje sprejeto v trgovanje.
ODDELEK 1 – SPLOŠNI KRITERIJI PRIMERNOSTI ZA TRŽNO FINANČNO PREMOŽENJE
Znesek glavnice tržnega finančnega premoženja
1. Dolžniški instrumenti so primerni do zapadlosti, če imajo:
(a) fiksen in brezpogojen znesek glavnice; ali
(b) brezpogojen znesek glavnice, ki je v posameznem trenutku brez vzvoda vezan na en sam indeks inflacije v euroobmočju in ne vsebuje drugih kompleksnih struktur.
2. Dopustni so tudi dolžniški instrumenti z zneskom glavnice, ki je v posameznem trenutku vezan na en sam indeks inflacije v euroobmočju, pod pogojem, da je struktura kupona v skladu z opredelitvijo iz člena 64(1)(b)(i), četrta alinea in vezana na isti indeks inflacije v euroobmočju.
3. Finančno premoženje, ki vključuje nakupne bone ali druge podobne pravice, ni primerno.
Sprejemljive strukture kuponov za tržno finančno premoženje
1. Dolžniški instrumenti so primerni, če imajo do zapadlosti eno od naslednjih struktur kuponov:
(a) fiksni ali večstopenjski kuponi ali so brezkuponski instrumenti, z vnaprej določenim razporedom kuponov in vnaprej določenimi vrednostmi kuponov; ali
(b) variabilni kuponi, ki imajo naslednjo strukturo: obrestna mera kupona = (referenčna mera * l) ± x, pri čemer je f ≤ obrestna mera kupona ≤ c, kjer velja:
(i) referenčna mera je v posameznem trenutku samo eno od naslednjega:
– obrestna mera na eurskem denarnem trgu, katere uporaba je dovoljena v Uniji v skladu z Uredbo (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta, npr. eurska kratkoročna obrestna mera (€STR) (vključno s konformno ali povprečno dnevno obrestno mero €STR), EURIBOR ali podoben indeks; za prvi in/ali zadnji kupon je lahko referenčna mera linearna interpolacija med dvema ročnostma iste obrestne mere na eurskem denarnem trgu, npr. linearna interpolacija med dvema ročnostma obrestne mere EURIBOR;
– stopnja za zamenjave s konstantno zapadlostjo, npr. CMS, EIISDA, EUSA;
– donosnost državne obveznice iz euroobmočja ali indeksa več državnih obveznic iz euroobmočja z zapadlostjo enega leta ali manj;
– indeks inflacije v euroobmočju;
(ii) f (spodnja meja), c (zgornja meja), l (faktor vzvoda) in x (pribitek) so, če so prisotne, številke, ki so vnaprej opredeljene ob izdaji ali se lahko skozi čas spreminjajo samo v skladu z načrtom, vnaprej opredeljenem ob izdaji, pri čemer je l večji od nič v celotni življenjski dobi finančnega premoženja. Pri variabilnih kuponih, kjer je referenčna mera indeks inflacije, mora biti l enak ena.
(c) večstopenjski ali variabilni kuponi, pri katerih so stopnje vezane na cilje uspešnosti na področju trajnostnosti, če:
(i) skladnost s cilji uspešnosti na področju trajnostnosti pri izdajatelju ali katerem koli podjetju, ki spada v isto skupino izdajatelja obveznic, povezanih s trajnostnostjo, preveri neodvisna tretja oseba v skladu s pogoji dolžniškega instrumenta, in
(ii) izdajatelj ni preklical ali opustil uporabe stopnjevanja obrestne mere in/ali z njim povezanega stopnjevanega plačila, niti se tak preklic ali opustitev uporabe ni zgodila na drug način.
2. Struktura kupona, ki ni v skladu z odstavkom 1, ni primerna, vključno s primeri, ko je neskladen samo del strukture plačil, na primer premija.
3. Za namene tega člena in v primeru, da ima finančno premoženje fiksni večstopenjski ali variabilni večstopenjski kupon, temelji ocenjevanje strukture zadevnega kupona na celotni življenjski dobi finančnega premoženja, z upoštevanjem prihodnjih in preteklih kuponov.
4. Sprejemljive strukture kuponov ne smejo imeti opcij za izdajatelja, tj. v celotni življenjski dobi finančnega premoženja, upoštevajoč pri tem prihodnje in pretekle kupone, ne sme priti do spremembe strukture kupona, ki bi bila odvisna od odločitve izdajatelja.
5. Z odstopanjem od predhodnega odstavka struktura kuponov v primeru večstopenjskih ali variabilnih kuponov, pri katerih so stopnje vezane na cilje uspešnosti na področju trajnostnosti, ne postane neprimerna zgolj zato, ker ima izdajatelj pravico do preklica ali opustitve uporabe stopnjevanja obrestne mere in/ali z njim povezanega stopnjevanega plačila.
Nepodrejenost v zvezi s tržnim finančnim premoženjem
Primerni dolžniški instrumenti ne smejo dajati pravic do glavnice in/ali obresti, ki bi bile podrejene pravicam imetnikov drugih dolžniških instrumentov istega izdajatelja.
Tržno finančno premoženje razen listinjenih vrednostnih papirjev in kritih obveznic
1. Tržno finančno premoženje, razen listinjenih vrednostnih papirjev, zakonsko urejenih kritih obveznic in multi cédulas, je primerno, če so nezavarovane obveznosti tako izdajatelja kot garanta. Pri tržnem finančnem premoženju z več kot enim izdajateljem ali več kot enim garantom se zahteva iz tega odstavka uporablja za vsakega izdajatelja in vsakega garanta.
2. Tržno finančno premoženje, ki je zavarovano in je bilo primerno pred 1. januarjem 2021, ne izpolnjuje pa kriterijev primernosti iz tega člena, ostane primerno do 1. januarja 2026, če izpolnjuje vse druge kriterije primernosti za tržno finančno premoženje. Z odstopanjem od prvega stavka tega odstavka krite obveznice, ki niso niti zakonsko urejene krite obveznice niti multi cédulas, postanejo neprimerne 1. januarja 2021.
Valuta denominacije tržnega finančnega premoženja
Dolžniški instrumenti so primerni, če so denominirani v eurih ali v eni od nekdanjih valut držav članic, katerih valuta je euro.
Kraj izdaje tržnega finančnega premoženja
1. Ob upoštevanju odstavka 2 so dolžniški instrumenti primerni, če so izdani v EGP pri centralni banki ali pri primernem SPVP.
2. Pri dolžniških instrumentih, ki jih izda ali zanje jamči nefinančna družba in pri katerih nobena sprejeta zunanja bonitetna institucija za izdajo, izdajatelja ali garanta ni zagotovila bonitetne ocene, mora biti kraj izdaje v euroobmočju.
3. Mednarodni dolžniški instrumenti, izdani prek mednarodnih centralnih depotnih družb morajo izpolnjevati naslednje kriterije, kjer je to ustrezno.
(a) Mednarodni dolžniški instrumenti, izdani v obliki zbirnih prinosniških listin (global bearer form), morajo biti izdani v obliki novih zbirnih listin (new global notes) in deponirani pri skupnem skrbniku (common safekeeper), ki je mednarodna centralna depotna družba ali CDD, ki upravlja primerni SPVP. Ta zahteva ne velja za mednarodne dolžniške instrumente, izdane v obliki zbirnih prinosniških listin, ki so bili v obliki klasičnih zbirnih listin (classical global notes) izdani pred 1. januarjem 2007, in za povečanja obstoječih izdaj (fungible tap issuances) teh listin, ki so bile izdane pod isto kodo ISIN, ne glede na datum povečanja obstoječe izdaje.
(b) Mednarodni dolžniški instrumenti, izdani v obliki zbirnih imenskih listin (global registered form), morajo biti izdani v skladu z novo strukturo hrambe mednarodnih dolžniških instrumentov. To ne velja za mednarodne dolžniške instrumente, ki so bili izdani v obliki zbirnih imenskih listin pred 1. oktobrom 2010.
(c) Mednarodni dolžniški instrumenti v obliki posamičnih listin (individual note form) niso primerni, razen če so bili v obliki posamičnih listin izdani pred 1. oktobrom 2010.
Postopki poravnave za tržno finančno premoženje
1. Dolžniški instrumenti so primerni, če so prenosljivi v nematerializirani obliki ter se hranijo in poravnavajo v državah članicah, katerih valuta je euro, prek računa pri NCB ali pri primernem SPVP, tako da učinkovanje in izvršitev zavarovanja ureja pravo države članice, katere valuta je euro.
2. Poleg tega v primeru, če uporaba teh dolžniških instrumentov vključuje domače in/ali čezmejne tripartitne storitve upravljanja z zavarovanjem, te storitve opravi tripartitni agent, ki je bil pozitivno ocenjen v skladu s standardi Eurosistema za uporabo tripartitnih agentov pri kreditnih poslih Eurosistema, ki so objavljeni na spletni strani ECB.
3. Če CDD, kjer se finančno premoženje izda, in CDD, kjer se finančno premoženje hrani, nista isti subjekt, morata biti SPVP, ki ju ti dve CDD upravljata, med seboj povezana s primerno povezavo v skladu s členom 152.
Sprejemljivi trgi za tržno finančno premoženje
1. Dolžniški instrumenti so primerni, če so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, kakor je določeno v Direktivi 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta14, ali so sprejeti v trgovanje na nekaterih sprejemljivih nereguliranih trgih.
2. ECB objavi seznam sprejemljivih nereguliranih trgov na svoji spletni strani in ga posodablja najmanj enkrat letno.
3. Ocena nereguliranih trgov, ki jo pripravlja Eurosistem, temelji na naslednjih načelih varnosti, transparentnosti in dostopnosti:
(a) Varnost pomeni gotovost v zvezi s transakcijami, zlasti gotovost glede veljavnosti in izvršljivosti transakcij.
(b) Transparentnost pomeni nemoten dostop do informacij o pravilih poslovanja in delovanja trga, finančnih značilnostih finančnega premoženja, mehanizmu oblikovanja cen ter o ustreznih cenah in količinah, npr. o kotacijah, obrestnih merah, obsegu trgovanja, zneskih izdaj.
(c) Dostopnost pomeni zmožnost Eurosistema, da sodeluje na trgu in da ima dostop do njega. Šteje se, da je trg dostopen, če njegova pravila poslovanja in delovanja Eurosistemu omogočajo, da pridobi informacije in opravlja transakcije, kadar je to potrebno za namene upravljanja z zavarovanjem.
4. Postopek izbora nereguliranih trgov je opredeljen izključno z vidika izvajanja funkcije upravljanja z zavarovanjem Eurosistema in se ga ne sme razumeti kot ocenjevanje temeljne kakovosti kateregakoli trga s strani Eurosistema.
Vrsta izdajatelja ali garanta za tržno finančno premoženje
1. Dolžniški instrumenti so primerni, če jih izdajo ali zanje jamčijo centralne banke držav članic, subjekti javnega sektorja, agencije, kreditne institucije, finančne družbe razen kreditnih institucij, nefinančne družbe, multilateralne razvojne banke ali mednarodne organizacije. Pri tržnem finančnem premoženju z več kakor enim izdajateljem ta zahteva velja za vsakega izdajatelja.
2. Zahteva iz prvega stavka prejšnjega odstavka se ne uporablja za garanta dolžniškega instrumenta, če se jamstvo ne uporablja za zagotovitev, da ta dolžniški instrument izpolnjuje zahteve glede kreditne kvalitete za tržno finančno premoženje.
3. Dolžniški instrumenti, ki jih izdajo ali zanje jamčijo investicijski skladi, so neprimerni.
Kraj ustanovitve izdajatelja ali garanta
1. Dolžniški instrumenti so primerni, če jih izda izdajatelj, ustanovljen v EGP ali v državi skupine G10 zunaj EGP, ob upoštevanju izjem iz odstavkov od 3 do 6 tega člena in odstavka 4 člena 82.a. Pri tržnem finančnem premoženju z več kakor enim izdajateljem ta zahteva velja za vsakega izdajatelja.
2. Dolžniški instrumenti so primerni, če je garant dolžniških instrumentov ustanovljen v EGP, razen če se jamstvo ne uporablja za zagotovitev, da ta dolžniški instrument izpolnjuje zahteve glede kreditne kvalitete določenih dolžniških instrumentov, ob upoštevanju izjem iz odstavkov 3 in 4. Možnost uporabe bonitetne ocene zunanje bonitetne institucije za garanta za namene izpolnjevanja zahtev glede kreditne kvalitete določenih dolžniških instrumentov je določena v členu 85.
3. Pri dolžniških instrumentih, ki jih izdajo ali zanje jamčijo nefinančne družbe in pri katerih nobena sprejeta zunanja bonitetna institucija za izdajo, izdajatelja ali garanta ni zagotovila bonitetne ocene, mora biti izdajatelj ali garant ustanovljen v državi članici, katere valuta je euro.
4. Pri dolžniških instrumentih, ki jih izdajo ali zanje jamčijo agencije, mora biti izdajatelj ali garant ustanovljen v državi članici, katere valuta je euro.
5. Za dolžniške instrumente, ki jih izdajo ali zanje jamčijo multilateralne razvojne banke ali mednarodne organizacije, se kriterij glede kraja ustanovitve ne uporablja in so primerni ne glede na kraj ustanovitve.
6. Pri listinjenih vrednostnih papirjev mora biti izdajatelj ustanovljen v EGP v skladu s členom 75.
7. Dolžniški instrumenti, ki jih izdajo izdajatelji, ustanovljeni v državah skupine G10 zunaj EGP, se štejejo za primerne samo, če se Eurosistem prepriča, da bi bile njegove pravice ustrezno zaščitene v okviru zakonodaje zadevne države skupine G10 zunaj EGP. V ta namen je treba, preden se zadevni dolžniški instrumenti lahko štejejo za primerne, zadevni NCB predložiti pravno oceno, ki je po obliki in vsebini sprejemljiva za Eurosistem.
Zahteve glede kreditne kvalitete za tržno finančno premoženje
Dolžniški instrumenti so primerni, če izpolnjujejo zahteve glede kreditne kvalitete iz poglavja 2, razen kjer je določeno drugače.
ODDELEK 2 – POSEBNI KRITERIJI PRIMERNOSTI ZA NEKATERE VRSTE TRŽNEGA FINANČNEGA PREMOŽENJA
PODODDELEK 1 – POSEBNI KRITERIJI PRIMERNOSTI ZA LISTINJENE VREDNOSTNE PAPIRJE
Kriteriji primernosti za listinjene vrednostne papirje
Listinjeni vrednostni papirji so primerni za kreditne posle Eurosistema, če izpolnjujejo splošne kriterije primernosti, ki se nanašajo na vse vrste tržnega finančnega premoženja, določene v oddelku 1, razen zahtev iz člena 63, ki se nanašajo na znesek glavnice, dodatno pa morajo izpolnjevati tudi posebne kriterije primernosti, določene v tem pododdelku.
Homogenost in sestava finančnega premoženja, ki ustvarja denarni tok
1. Listinjeni vrednostni papirji so primerni, če je finančno premoženje, ki ustvarja denarni tok in s katerim so zavarovani listinjeni vrednostni papirji, homogeno, tj. o njem mora biti možno poročati zgolj po eni od vrst obrazcev za poročanje podatkov na ravni posameznega posojila iz Priloge VII, pri čemer se te vrste nanašajo na:
(a) stanovanjske hipoteke;
(b) posojila malim in srednje velikim podjetjem;
(c) posojila za nakup avtomobila;
(d) potrošniška posojila;
(e) terjatve iz naslova lizinga;
(f) terjatve iz naslova kreditnih kartic.
2. Eurosistem lahko na podlagi ocene podatkov, ki jih predloži nasprotna stranka, šteje, da listinjen vrednostni papir ni homogen.
3. Listinjeni vrednostni papirji ne smejo vsebovati nobenega finančnega premoženja, ki ustvarja denarni tok in ga je ustvaril neposredno nosilec s posebnim namenom, ki je izdal listinjene vrednostne papirje.
4. Finančno premoženje, ki ustvarja denarni tok, ne sme vsebovati, v celoti ali delno, dejansko ali potencialno, tranš drugih listinjenih vrednostnih papirjev. Ta kriterij ne izključuje primernosti listinjenih vrednostnih papirjev, pri katerih sta v strukturo izdaje vključena dva nosilca s posebnim namenom, ki izpolnjujeta kriterij »prave prodaje«, tako da so dolžniški instrumenti, ki jih izda drugi nosilec s posebnim namenom, neposredno ali posredno zavarovani z izvornim skladom finančnega premoženja, in se vsi denarni tokovi iz finančnega premoženja, ki ustvarja denarni tok, prenesejo s prvega na drugi nosilec s posebnim namenom.
5. Finančno premoženje, ki ustvarja denarni tok, ne sme vsebovati, v celoti ali delno, dejansko ali potencialno, kreditnih zapisov, poslov zamenjav ali drugih izvedenih finančnih instrumentov, sintetičnih vrednostnih papirjev ali podobnih terjatev. Ta omejitev ne zajema poslov zamenjav, ki se uporabljajo pri transakcijah z listinjenimi vrednostnimi papirji izključno za zavarovanje pred tveganji.
6. Finančno premoženje, ki ustvarja denarni tok, mora vključevati pravico do poplačila iz celotnega premoženja dolžnikov.
Ozemeljske omejitve v zvezi z listinjenimi vrednostnimi papirji in finančnim premoženjem, ki ustvarja denarni tok
1. Izdajatelj listinjenih vrednostnih papirjev mora biti nosilec s posebnim namenom, ustanovljen v EGP.
2. Finančno premoženje, ki ustvarja denarni tok, mora ustvariti originator s sedežem v EGP, nosilcu s posebnim namenom pa ga mora prodati originator ali posrednik s sedežem v EGP.
3. Za namene odstavka 2 se skrbnik hipotek ali terjatev šteje za posrednika.
4. Dolžniki in upniki finančnega premoženja, ki ustvarja denarni tok, morajo imeti sedež v EGP, če so fizične osebe, pa morajo biti rezidenti EGP. Za dolžnike, ki so fizične osebe, se zahteva, da so bili rezidenti EGP, ko je bilo finančno premoženje, ki ustvarja denarni tok, ustvarjeno. Morebitno povezano zavarovanje se mora nahajati v EGP, pravo, ki ureja finančno premoženje, ki ustvarja denarni tok, pa mora biti pravo države EGP.
Pridobitev finančnega premoženja, ki ustvarja denarni tok, s strani nosilca s posebnim namenom
1. Pridobitev finančnega premoženja, ki ustvarja denarni tok, s strani nosilca s posebnim namenom mora urejati pravo države članice.
2. Nosilec s posebnim namenom mora finančno premoženje, ki ustvarja denarni tok, pridobiti od originatorja ali posrednika, kakor je določen v členu 75(2), na način, ki ga Eurosistem šteje za »pravo prodajo«, izvršljivo proti tretjim osebam, ter mora biti zunaj dosega originatorja in njegovih upnikov oziroma posrednika in njegovih upnikov, tudi v primeru originatorjeve ali posrednikove insolventnosti.
77. člen
Ocena pravil o razveljavitvi prodaje premoženja za listinjene vrednostne papirje
1. Listinjeni vrednostni papirji se štejejo za primerne samo, če se Eurosistem prepriča, da bi bile njegove pravice ustrezno zaščitene pred pravili o razveljavitvi prodaje po pravu zadevne države EGP, ki jih Eurosistem šteje za pomembne. V ta namen lahko Eurosistem, preden se listinjeni vrednostni papirji lahko štejejo za primerne, zahteva:
(a) neodvisno pravno oceno, ki je po obliki in vsebini sprejemljiva za Eurosistem in opisuje zadevna pravila o razveljavitvi prodaje premoženja v zadevni državi; in/ali
(b) druge dokumente, na primer prenosnikovo potrdilo o solventnosti v obdobju izpodbojnosti, ki pomeni določeno obdobje, v katerem lahko upravitelj v postopku zaradi insolventnosti doseže razveljavitev prodaje finančnega premoženja, ki ustvarja denarni tok in s katerim so zavarovani listinjeni vrednostni papirji.
2. Pravila o razveljavitvi prodaje premoženja, ki jih Eurosistem šteje za pomembna in zato nesprejemljiva, vključujejo:
(a) pravila, po katerih lahko upravitelj v postopku zaradi insolventnosti doseže razveljavitev prodaje finančnega premoženja, ki ustvarja denarni tok in s katerim so zavarovani listinjeni vrednostni papirji, zgolj zato, ker je bila prodaja izvedena v obdobju izpodbojnosti, opredeljenim v odstavku 1(b), pred razglasitvijo insolventnosti prodajalca; ali
(b) pravila, po katerih lahko prevzemnik prepreči takšno razveljavitev samo, če lahko dokaže, da v času prodaje ni vedel za insolventnost prodajalca.
Za namene uporabe tega kriterija je lahko prodajalec originator ali posrednik.
Nepodrejenost tranš za listinjene vrednostne papirje
1. Kot primerne štejejo samo tranše ali podtranše listinjenih vrednostnih papirjev, ki v življenjski dobi listinjenega vrednostnega papirja niso podrejene drugim tranšam iste izdaje.
2. Tranša ali podtranša se šteje kot nepodrejena drugim tranšam ali podtranšam iste izdaje, če v skladu z vrstnim redom poplačil, ki se uporablja po izvršbi, in, če je primerno, v skladu z vrstim redom poplačil, ki se uporablja po predčasni izpolnitvi, kakor je določen v prospektu, nobena druga tranša ali podtranša nima prednosti pred to tranšo ali podtranšo glede prejema plačila, tj. glavnice in obresti, s čimer taka tranša ali podtranša med različnimi tranšami ali podtranšami zadnja utrpi škodo.
Omejitve naložb za listinjene vrednostne papirje
Naložbe dobroimetja na bančnih računih izdajatelja ali posredniškega nosilca s posebnim namenom v skladu z dokumenti o transakcijah ne smejo vsebovati, v celoti ali delno, dejansko ali potencialno, tranš drugih listinjenih vrednostnih papirjev, kreditnih zapisov, poslov zamenjav ali drugih izvedenih finančnih instrumentov, sintetičnih vrednostnih papirjev ali podobnih terjatev.
Razpoložljivost podatkov na ravni posameznega posojila za listinjene vrednostne papirje
Celoviti in standardizirani podatki na ravni posameznega posojila o skladu finančnega premoženja, ki ustvarja denarni tok in s katerim so zavarovani listinjeni vrednostni papirji, so dostopni v skladu s postopki, določenimi v Prilogi VII.
Zahteve za predložitev podatkov za listinjene vrednostne papirje
Eurosistem si pridržuje pravico, da od katere koli tretje osebe, ki je po njegovem mnenju pomembna, med drugim od izdajatelja, originatorja in/ali organizatorja, zahteva kakršno koli pojasnilo in/ali pravno potrditev, za katero šteje, da je potrebna za oceno primernosti listinjenih vrednostnih papirjev ali v povezavi z zagotavljanjem podatkov na ravni posameznega posojila. Če tretja oseba ne izpolni konkretne zahteve, se lahko Eurosistem odloči, da listinjenih vrednostnih papirjev ne sprejme kot zavarovanje ali začasno odvzame primernost takega zavarovanja.
Ocena informacij v zvezi s primernostjo listinjenih vrednostnih papirjev
Eurosistem se lahko na podlagi svoje ocene predloženih informacij odloči, da listinjenih vrednostnih papirjev ne sprejme za uporabo kot zavarovanje pri kreditnih poslih Eurosistema. Eurosistem pri svoji oceni upošteva, ali se predložene informacije štejejo za dovolj jasne, skladne in celovite, da dokazujejo izpolnjevanje vsakega od kriterijev primernosti, ki se uporabljajo za listinjene vrednostne papirje, zlasti v zvezi s tem, ali je bilo finančno premoženje, ki ustvarja denarni tok, pridobljeno na način, ki ga Eurosistem šteje za »pravo prodajo«, kakor je določeno v členu 76(2).
PODODDELEK 2 – POSEBNI KRITERIJI PRIMERNOSTI ZA KRITE OBVEZNICE, KI SO ZAVAROVANE Z LISTINJENIMI VREDNOSTNIMI PAPIRJI
Krite obveznice iz preteklosti, zavarovane z listinjenimi vrednostnimi papirji
1. Brez poseganja v primernost zakonsko urejenih kritih obveznic v skladu s členom 65.a so lahko krite obveznice, urejene z zakonodajo EGP, za katere je bila koda ISIN odprta pred 8. julijem 2022 in za katere se ne uporablja Direktiva (EU) 2019/2162 Evropskega parlamenta in Sveta (krite obveznice iz preteklosti), zavarovane z listinjenimi vrednostnimi papirji, če njihov kritni sklad (za namene odstavkov 1 do 4: kritni sklad) vsebuje samo listinjene vrednostne papirje, ki izpolnjujejo vse naslednje zahteve:
(a) finančno premoženje, ki ustvarja denarni tok in s katerim so zavarovani listinjeni vrednostni papirji, izpolnjuje kriterije, določene v členu 129(1)(d) do (f) Uredbe (EU) št. 575/2013, ko je bila koda ISIN odprta;
(b) finančno premoženje, ki ustvarja denarni tok, je ustvaril subjekt, ki je tesno povezan z izdajateljem kritih obveznic, kakor je opisano v členu 141;
(c) uporabljajo se kot tehnično orodje, s katerim se hipoteke ali posojila z jamstvom, namenjena za nakup nepremičnin, prenesejo od originatorja v kritni sklad.
2. Ob upoštevanju odstavka 4 NCB z uporabo naslednjih ukrepov preverijo, da kritni sklad ne vsebuje listinjenih vrednostnih papirjev, ki niso v skladu z odstavkom 1.
(a) NCB četrtletno zahtevajo samopotrditev in zavezo izdajatelja, s čimer potrdi, da kritni sklad ne vsebuje listinjenih vrednostnih papirjev, ki niso v skladu z odstavkom 1. Samopotrditev mora podpisati glavni izvršni direktor, finančni direktor ali vodilni uslužbenec na podobno visokem položaju oziroma pooblaščeni podpisnik v njihovem imenu.
(b) NCB letno zahtevajo od izdajatelja, da predloži naknadno potrditev zunanjih revizorjev ali oseb, ki spremljajo kritni sklad, s čimer potrdijo, da kritni sklad v obdobju spremljanja ne vsebuje listinjenih vrednostnih papirjev, ki niso v skladu z odstavkom 1.
3. Če izdajatelj ne izpolni konkretne zahteve ali če Eurosistem meni, da je vsebina potrditve nepravilna ali nezadovoljiva v tolikšni meri, da ni mogoče preveriti, ali kritni sklad izpolnjuje kriterije iz odstavka 1, se lahko Eurosistem odloči, da takih kritih obveznic, urejenih z zakonodajo EGP, iz odstavka 1, ne sprejme kot primerno zavarovanje ali jim začasno odvzame primernost.
4. Če veljavna zakonodaja ali prospekt izključuje možnost vključitve listinjenih vrednostnih papirjev, ki niso v skladu z odstavkom 1, med finančno premoženje v kritnem skladu, se preverjanje po odstavku 2 ne zahteva.
5. Za namene odstavka 1(b) se tesne povezave določijo v času prenosa nadrejenih enot listinjenih vrednostnih papirjev v kritni sklad krite obveznice, urejene z zakonodajo EGP, iz odstavka 1.
6. Kritni sklad kritih obveznic, urejenih z zakonodajo države G10 zunaj EGP, ne vsebuje listinjenih vrednostnih papirjev.
PODODDELEK 3 – POSEBNI KRITERIJI PRIMERNOSTI ZA DOLŽNIŠKE CERTIFIKATE, KI JIH IZDA ECB ALI SO JIH IZDALE NCB PRED DATUMOM UVEDBE EURA V NJIHOVI DRŽAVI ČLANICI
Kriteriji primernosti za dolžniške certifikate, ki jih izda ECB ali so jih izdale NCB pred datumom uvedbe eura v njihovi državi članici
1. Dolžniški certifikati, ki jih izda ECB, in dolžniški certifikati, ki so jih izdale NCB pred uvedbo eura v njihovi državi članici, katere valuta je euro, so primerni kot zavarovanje pri kreditnih poslih Eurosistema.
2. Za dolžniške certifikate, ki jih izda ECB, in dolžniške certifikate, ki so jih izdale NCB pred datumom uvedbe eura v njihovi državi članici, katere valuta je euro, ne veljajo kriteriji, določeni v naslovu II tega dela 4.
PODODDELEK 4 – POSEBNI KRITERIJI PRIMERNOSTI ZA NEKATERE NEZAVAROVANE DOLŽNIŠKE INSTRUMENTE
Kriteriji primernosti za nekatere nezavarovane dolžniške instrumente, ki jih izdajo kreditne institucije ali investicijska podjetja ali subjekti, ki so z njimi v tesni povezavi
1. Z odstopanjem od člena 65 in pod pogojem, da izpolnjujejo vse druge kriterije primernosti, so naslednji podrejeni nezavarovani dolžniški instrumenti, ki jih izdajo kreditne institucije ali investicijska podjetja ali subjekti, ki so z njimi v tesni povezavi, kakor je navedeno v členu 144(3), primerni do zapadlosti, če so izdani pred 31. decembrom 2018 in njihova podrejenost ni posledica pogodbene podrejenosti, kakor je opredeljena v odstavku 2, niti strukturne podrejenosti v skladu z odstavkom 3:
– dolžniški instrumenti, ki jih izdajo agencije,
– dolžniški instrumenti, za katere jamči subjekt javnega sektorja Unije, ki je upravičen do odmerjanja davkov, z jamstvom, ki ima značilnosti, določene v členu 117(1) do (4) in členu 118.
2. Za namene odstavka 1 pogodbena podrejenost pomeni podrejenost na podlagi pogojev nezavarovanega dolžniškega instrumenta, ne glede na to, ali je taka podrejenost zakonsko priznana.
3. Nezavarovani dolžniški instrumenti, ki jih izdajo holdingi, vključno z vmesnimi holdingi, za katere velja nacionalna zakonodaja o izvajanju Direktive 2014/59/EU ali podoben okvir za sanacijo in reševanje, so neprimerni.
4. Pri nezavarovanih dolžniških instrumentih, ki jih izdajo kreditne institucije ali investicijska podjetja ali subjekti, ki so z njimi v tesni povezavi, kakor je navedeno v členu 144(3), razen pri nezavarovanih dolžniških instrumentih, ki jih izdajo multilateralne razvojne banke ali mednarodne organizacije, kakor je navedeno v členu 71(4), mora biti izdajatelj ustanovljen v Uniji.
POGLAVJE 2 – ZAHTEVE EUROSISTEMA GLEDE KREDITNE KVALITETE TRŽNEGA FINANČNEGA PREMOŽENJA
Zahteve Eurosistema glede kreditne kvalitete tržnega finančnega premoženja
1. Tržno finančno premoženje je primerno kot zavarovanje pri kreditnih poslih Eurosistema, če poleg splošnih pravil, določenih v členu 60, in posebnih pravil, določenih v členu 85, izpolnjuje naslednje zahteve glede kreditne kvalitete:
(a) Razen listinjenih vrednostnih papirjev mora imeti tržno finančno premoženje bonitetno oceno, ki ustreza najmanj stopnji kreditne kvalitete 3 na usklajeni lestvici bonitetnih ocen Eurosistema in jo zagotovi vsaj ena sprejeta zunanja bonitetna institucija v obliki javne bonitetne ocene.
(b) Listinjeni vrednostni papirji morajo imeti bonitetne ocene, ki jih zagotovita vsaj dve različni sprejeti zunanji bonitetni instituciji, in sicer v obliki javne bonitetne ocene, pri čemer mora ena izmed teh bonitetnih ocen ustrezati najmanj stopnji kreditne kvalitete 2 na usklajeni lestvici bonitetnih ocen Eurosistema.
2. Eurosistem lahko zahteva kakršno koli pojasnilo, ki je po njegovem mnenju potrebno v zvezi z javno bonitetno oceno, navedeno v odstavku 1.
Vrste bonitetnih ocen zunanjih bonitetnih institucij, ki se uporabljajo pri tržnem finančnem premoženju
Za ugotavljanje izpolnjevanja zahtev glede kreditne kvalitete tržnega finančnega premoženja se uporabljajo naslednje vrste bonitetnih ocen sprejetih zunanjih bonitetnih institucij:
(a) Bonitetna ocena zunanje bonitetne institucije za izdajo: to je ocena kreditne kvalitete, ki jo da zunanja bonitetna institucija za izdajo ali, če bonitetne ocene za izdajo s strani iste zunanje bonitetne institucije ni, za program ali serijo izdaj, v okviru katere(ga) je finančno premoženje izdano. Bonitetna ocena zunanje bonitetne institucije za program ali serijo izdaj pride v poštev samo, če se nanaša na konkretno finančno premoženje, katerega kreditna kvaliteta se preverja, in jo zunanja bonitetna institucija izrecno in nedvoumno poveže s kodo ISIN ter če ne obstaja druga bonitetna ocena za izdajo s strani iste zunanje bonitetne institucije. Pri bonitetnih ocenah zunanje bonitetne institucije za izdajo Eurosistem ne razlikuje bonitetnih ocen glede na prvotno zapadlost finančnega premoženja.
(b) Bonitetna ocena zunanje bonitetne institucije za izdajatelja: to je ocena kreditne kvalitete, ki jo zunanja bonitetna institucija da za izdajatelja. Sprejemljivost bonitetnih ocen zunanjih bonitetnih institucij za izdajatelja je odvisna od prvotne zapadlosti finančnega premoženja. Eurosistem razlikuje med:
(i) kratkoročnim finančnim premoženjem, tj. finančnim premoženjem s prvotno zapadlostjo do vključno 390 dni; in
(ii) dolgoročnim finančnim premoženjem, tj. finančnim premoženjem s prvotno zapadlostjo nad 390 dni. Za kratkoročno finančno premoženje so sprejemljive kratkoročne in dolgoročne bonitetne ocene zunanjih bonitetnih institucij za izdajatelja. Za dolgoročno finančno premoženje so sprejemljive samo dolgoročne bonitetne ocene zunanje bonitetne institucije za izdajatelja.
(c) Bonitetna ocena zunanje bonitetne institucije za garanta: to je ocena kreditne kvalitete, ki jo zunanja bonitetna institucija da za garanta, če jamstvo izpolnjuje zahteve iz naslova IV. Pri bonitetnih ocenah zunanjih bonitetnih institucij za garanta Eurosistem ne razlikuje glede na prvotno zapadlost finančnega premoženja. Sprejemljive so samo dolgoročne bonitetne ocene zunanjih bonitetnih institucij za garanta.
Prednost bonitetnih ocen zunanjih bonitetnih institucij v zvezi s tržnim finančnim premoženjem
Pri tržnem finančnem premoženju Eurosistem upošteva bonitetne ocene zunanjih bonitetnih institucij, ki določajo skladnost finančnega premoženja z zahtevami glede kreditne kvalitete, v skladu z naslednjimi pravili:
(a) Za tržno finančno premoženje razen tržnega finančnega premoženja, ki ga izdajo centralne, regionalne ali lokalne države, agencije, multilateralne razvojne banke ali mednarodne organizacije, in listinjenih vrednostnih papirjev se uporabljajo naslednja pravila.
(i) Eurosistem upošteva bonitetne ocene zunanjih bonitetnih institucij za izdajo pred bonitetnimi ocenami zunanjih bonitetnih institucij za izdajatelja ali garanta. Brez poseganja v uporabo tega pravila prednosti mora v skladu s členom 83(1)(a) vsaj ena bonitetna ocena zunanje bonitetne institucije izpolnjevati veljavne zahteve Eurosistema glede kreditne kvalitete.
(ii) Če za isto izdajo obstajajo bonitetne ocene za izdajo več zunanjih bonitetnih institucij, Eurosistem upošteva najboljšo med njimi. Če najboljša bonitetna ocena zunanje bonitetne institucije za izdajo ne dosega Eurosistemovega praga kreditne kvalitete za tržno finančno premoženje, finančno premoženje ni primerno, četudi obstaja jamstvo, ki je sprejemljivo po naslovu IV.
(iii) Če bonitetna ocena zunanje bonitetne institucije za izdajo ne obstaja ali, v primeru kritih obveznic, če ni bonitetne ocene za izdajo, ki izpolnjuje zahteve iz Priloge VIIIb, lahko Eurosistem upošteva bonitetno oceno zunanje bonitetne institucije za izdajatelja ali garanta. Če pri isti izdaji obstajajo za izdajatelja in/ali garanta bonitetne ocene več zunanjih bonitetnih institucij, Eurosistem upošteva najboljšo med njimi.
(b) Za tržno finančno premoženje, ki ga izdajo centralne, regionalne ali lokalne države, agencije, multilateralne razvojne banke ali mednarodne organizacije, se uporabljajo naslednja pravila.
(i) V skladu s členom 83(1)(a) mora bonitetna ocena vsaj ene zunanje bonitetne institucije izpolnjevati veljavne zahteve Eurosistema glede kreditne kvalitete. Eurosistem upošteva samo bonitetne ocene zunanjih bonitetnih institucij za izdajatelja ali garanta.
(ii) Če obstajajo bonitetne ocene za izdajatelja in garanta več zunanjih bonitetnih institucij, Eurosistem upošteva najboljšo med njimi.
(iii) Krite obveznice, ki jih izdajo agencije, se ne ocenjujejo v skladu s pravili iz te točke, temveč se ocenjujejo v skladu s točko (a).
(c) Za listinjene vrednostne papirje se uporabljajo naslednja pravila.
(i) V skladu s členom 83(1)(b) morata bonitetni oceni vsaj dveh zunanjih bonitetnih institucij izpolnjevati veljavne zahteve Eurosistema glede kreditne kvalitete. Eurosistem upošteva samo bonitetne ocene zunanjih bonitetnih institucij za izdajo.
(ii) Če sta na voljo bonitetni oceni za izdajo več kakor dveh zunanjih bonitetnih institucij, Eurosistem upošteva prvo in drugo najboljšo med njimi.
Vrednostni papirji več izdajateljev
Za tržno finančno premoženje z več kakor enim izdajateljem se veljavna bonitetna ocena zunanje bonitetne institucije za izdajatelja določi na podlagi potencialne odgovornosti vsakega izdajatelja na naslednji način:
(a) če je vsak izdajatelj solidarno odgovoren za obveznosti drugih izdajateljev izdaje ali, kjer je to ustrezno, programa ali serije izdaj, se upošteva najvišja bonitetna ocena izmed najboljših bonitetnih ocen zunanjih bonitetnih institucij za vse zadevne izdajatelje; ali
(b) če kateri koli izdajatelj ni solidarno odgovoren za obveznosti vseh drugih izdajateljev izdaje ali, kjer je to primerno, programa ali serije izdaj, se upošteva najnižja bonitetna ocena izmed najboljših bonitetnih ocen zunanjih bonitetnih institucij za vse zadevne izdajatelje.
Bonitetne ocene v valutah, ki niso euro
Bonitetne ocene v tuji valuti so sprejemljive kot ocene zunanjih bonitetnih institucij za izdajatelja. Če je finančno premoženje denominirano v domači valuti izdajatelja, je sprejemljiva tudi bonitetna ocena v lokalni valuti.
Kriteriji preverjanja kreditne kvalitete za tržno finančno premoženje, kadar bonitetna ocena sprejete zunanje bonitetne institucije ne obstaja
1. Če ustrezna bonitetna ocena sprejete zunanje bonitetne institucije za izdajo, izdajatelja ali garanta ne obstaja, kakor bi se uporabila v skladu s členom 85(a) ali (b), Eurosistem izpelje implicitno bonitetno oceno tržnega finančnega premoženja (razen za listinjene vrednostne papirje) v skladu s pravili, določenimi v odstavkih 2 in 3. Ta implicitna bonitetna ocena mora izpolnjevati zahteve Eurosistema glede kreditne kvalitete.
2. Če dolžniške instrumente izda ali zanje jamči regionalna država, lokalna oblast ali »subjekt javnega sektorja«, kakor je opredeljen v točki 8 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 (v nadaljnjem besedilu: subjekt javnega sektorja iz uredbe o kapitalskih zahtevah), ustanovljen v državi članici, katere valuta je euro, Eurosistem določi bonitetno oceno v skladu z naslednjimi pravili.
(a) Če so izdajatelji ali garanti regionalne države, lokalne oblasti ali subjekti javnega sektorja iz uredbe o kapitalskih zahtevah, ki se za namene kapitalskih zahtev obravnavajo po členu 115(2) ali členu 116(4) Uredbe (EU) št. 575/2013 enako kot centralna država, pod katere jurisdikcijo so ustanovljeni, se dolžniškim instrumentom, ki jih izdajo ali zanje jamčijo ti subjekti, dodeli stopnja kreditne kvalitete, ki ustreza najboljši bonitetni oceni katere koli izmed sprejetih zunanjih bonitetnih institucij za centralno državo, pod katere jurisdikcijo so ti subjekti ustanovljeni.
(b) Če so izdajatelji ali garanti regionalne države, lokalne oblasti in subjekti javnega sektorja iz uredbe o kapitalskih zahtevah, ki niso navedeni v točki (a), se dolžniškim instrumentom, ki jih izdajo ali zanje jamčijo ti subjekti, dodeli stopnja kreditne kvalitete, ki je eno stopnjo kreditne kvalitete nižja od najboljše bonitetne ocene katere koli izmed sprejetih zunanjih bonitetnih institucij za centralno državo, pod katere jurisdikcijo so ti subjekti ustanovljeni.
(c) Če so izdajatelji ali garanti subjekti javnega sektorja, kakor so opredeljeni v točki (104) člena 2, ki niso navedeni v točkah (a) in (b), se implicitna bonitetna ocena ne izpelje in se dolžniški instrumenti, ki jih izdajo ali zanje jamčijo ti subjekti, obravnavajo enako kot dolžniški instrumenti, ki jih izdajo ali zanje jamčijo subjekti zasebnega sektorja, torej kot da nimajo ustrezne bonitetne ocene.
3. Ob upoštevanju določb člena 62(1) velja, da če dolžniške instrumente izdajo ali zanje jamčijo nefinančne družbe, ustanovljene v državi članici, katere valuta je euro, Eurosistem določi bonitetno oceno na podlagi pravil o bonitetni oceni, ki se uporabljajo za bonitetno oceno bančnih posojil v poglavju 2 naslova III v delu 4.
TABELA 8: IMPLICITNA BONITETNA OCENA ZA IZDAJATELJE ALI GARANTE, KI SO BREZ BONITETNE OCENE ZUNANJIH BONITETNIH INSTITUCIJ
| Razporeditev izdajateljev ali garantov po Uredbi (EU) št. 575/2013 (uredba o kapitalskih zadevah*) | Izpeljava implicitne bonitetne ocene znotraj bonitetnega okvira Eurosistema za izdajatelja ali garanta, ki spada v ustrezen razred |
Razred 1 | Regionalne države, lokalne oblasti in subjekti javnega sektorja iz uredbe o kapitalskih zahtevah, ki jih pristojni organi za namene kapitalskih zahtev obravnavajo po členih 115(2) in 116(4) Uredbe (EU) št. 575/2013 na enak način kakor centralno državo | Dodeli se jim bonitetna ocena zunanje bonitetne institucije za centralno državo, pod katere jurisdikcijo je subjekt ustanovljen |
Razred 2 | Druge regionalne države, lokalne oblasti in subjekti javnega sektorja iz uredbe o kapitalskih zahtevah | Dodeli se jim bonitetna ocena, ki je eno stopnjo kreditne kvalitete** nižja od bonitetne ocene zunanje bonitetne institucije za centralno državo, pod katere jurisdikcijo je subjekt ustanovljen |
Razred 3 | Subjekti javnega sektorja, kakor so opredeljeni v točki (104) člena 2, ki niso subjekti javnega sektorja iz uredbe o kapitalskih zahtevah | Obravnavajo se kot izdajatelji ali dolžniki zasebnega sektorja, torej njihovo tržno finančno premoženje ni primerno |
* Uredba (EU) št. 575/2013, v tej tabeli poimenovana tudi kot uredba o kapitalskih zahtevah.
** Informacije o stopnjah kreditne kvalitete so objavljene na spletni strani ECB.
Dodatne zahteve glede kreditne kvalitete listinjenih vrednostnih papirjev
1. Pri listinjenih vrednostnih papirjih se izpolnjevanje zahteve glede kreditne kvalitete preverja na podlagi javne bonitetne ocene, ki je pojasnjena v javno dostopnem bonitetnem poročilu, tj. v poročilu o novi izdaji. Javno dostopno bonitetno poročilo mora med drugim vsebovati celovito analizo strukturnih in pravnih vidikov, podrobno oceno sklada zavarovanja, analizo udeležencev pri listinjenem vrednostnem papirju ter analizo vseh drugih pomembnih podrobnosti listinjenega vrednostnega papirja.
2. Poleg zahteve iz odstavka 1 se za listinjene vrednostne papirje zahtevajo redna nadzorna poročila, ki jih objavijo sprejete zunanje bonitetne institucije. Ta poročila morajo biti objavljena najpozneje štiri tedne po datumu plačila kuponskih izplačil listinjenih vrednostnih papirjev. Referenčni datum teh poročil je datum zadnjega plačila kuponskega izplačila razen pri listinjenih vrednostnih papirjih, pri katerih se kuponska izplačila plačujejo mesečno, kjer se mora nadzorno poročilo objaviti najmanj četrtletno. Nadzorna poročila morajo vsebovati vsaj ključne podatke o listinjenem vrednostnem papirju, npr. sestavo sklada zavarovanja, udeležence v transakciji, kapitalsko strukturo ter podatke o poslovanju.
NASLOV III – KRITERIJI PRIMERNOSTI IN ZAHTEVE GLEDE KREDITNE KVALITETE NETRŽNEGA FINANČNEGA PREMOŽENJA
POGLAVJE 1 – KRITERIJI PRIMERNOSTI ZA NETRŽNO FINANČNO PREMOŽENJE
ODDELEK 1 – KRITERIJI PRIMERNOSTI ZA BANČNA POSOJILA
Primerna vrsta finančnega premoženja
1. Primerna vrsta finančnega premoženja je bančno posojilo, ki je dolžniška obveznost dolžnika do nasprotne stranke.
2. Bančna posojila s postopnim odplačevanjem glavnice, tj. kjer se glavnica in obresti odplačujejo po vnaprej določenem načrtu, in izkoriščene kreditne linije so primerna bančna posojila.
3. Prekoračitve stanja na tekočem računu, akreditivi in neizkoriščene kreditne linije, npr. neizkoriščen del revolving posojila, ki dovoljujejo uporabo posojila, vendar sami po sebi niso bančna posojila, niso primerna bančna posojila.
4. Delež v sindiciranem posojilu je primerno bančno posojilo. Za namene tega oddelka delež v sindiciranem posojilu pomeni bančno posojilo, ki je posledica udeležbe posojilodajalca pri posojilu, ki ga zagotovi skupina posojilodajalcev v sindikatu.
5. Bančno posojilo, ki se odobri zunaj strogega posojilnega razmerja, lahko predstavlja primerno vrsto finančnega premoženja. Terjatev, neločljivo povezana z nekaterimi strukturami lizinga ali odkupov terjatev, se lahko uvrsti med primerno vrsto finančnega premoženja, če predstavlja bančno posojilo. Terjatve, kupljene v okviru odkupov terjatev, se lahko uvrstijo med primerno vrsto finančnega premoženja samo v primeru, če dejansko predstavljajo bančna posojila za razliko od drugih terjatev.
Znesek glavnice, kupon in drugi elementi primernih bančnih posojil
Bančna posojila so primerna, če od takrat, ko se mobilizirajo, do dokončnega odplačila obveznosti ali demobilizacije izpolnjujejo naslednje zahteve:
(a) imajo fiksen, brezpogojen znesek glavnice;
(b) imajo obrestno mero, ki je ena od naslednjih:
(i) obrestna mera kot pri brezkuponskih instrumentih;
(ii) fiksna obrestna mera;
(iii) variabilna obrestna mera, tj. vezana na referenčno obrestno mero in z naslednjo strukturo: obrestna mera kupona = referenčna mera ± x, pri čemer je f ≤ obrestna mera kupona ≤ c, kjer velja:
– referenčna mera je v posameznem trenutku samo eno od naslednjega:
– obrestna mera na eurskem denarnem trgu, katere uporaba je dovoljena v Uniji v skladu z Uredbo (EU) 2016/1011, npr. €STR (vključno s konformno ali povprečno dnevno obrestno mero €STR), EURIBOR ali podoben indeks;
– stopnja za zamenjave s konstantno zapadlostjo, npr. CMS, EIISDA, EUSA;
– donosnost državne obveznice iz euroobmočja ali indeksa več državnih obveznic iz euroobmočja;
– f (spodnja meja) in c (zgornja meja), če sta prisotni, sta številki, ki sta vnaprej opredeljeni ob sklenitvi bančnega posojila ali se lahko spreminjata med trajanjem bančnega posojila; določita se lahko tudi po sklenitvi bančnega posojila;
(c) njihova struktura kupona (ne glede na to, ali gre za bančno posojilo s fiksno ali variabilno obrestno mero) lahko vsebuje pribitek, ki je vnaprej opredeljen ob sklenitvi bančnega posojila ali se lahko spreminja med trajanjem bančnega posojila. V primeru spremembe pribitka temelji ocena primernosti strukture kupona na preostalem trajanju bančnega posojila; in
(d) njihov tekoči kupon ne povzroči negativnega denarnega toka ali zmanjšanja plačila glavnice. Če v tekočem obračunskem obdobju struktura kupona povzroči negativen denarni tok, je bančno posojilo neprimerno od trenutka določitve tega kupona. Primerno lahko spet postane na začetku novega obračunskega obdobja, ko denarni tok iz naslova kupona za dolžnika ni več negativen, če bančno posojilo izpolnjuje vse druge ustrezne zahteve.
Pri bančnih posojilih pravica do glavnice in/ali obresti ne sme biti podrejena: (a) pravicam imetnikov drugih nezavarovanih dolžniških obveznosti dolžnika, vključno z drugimi deleži ali poddeleži v istem sindiciranem posojilu; in (b) pravicam imetnikov dolžniških instrumentov istega izdajatelja.
Zahteve glede kreditne kvalitete bančnih posojil
Kreditna kvaliteta bančnih posojil se oceni na podlagi kreditne kvalitete dolžnika ali garanta. Zadevni dolžnik ali garant mora izpolnjevati zahteve Eurosistema glede kreditne kvalitete, kakor so določene v pravilih bonitetnega okvira Eurosistema za bančna posojila, določena v poglavju 2 naslova III v delu 4.
94. člen
Najnižji znesek bančnega posojila
V trenutku prenosa bančnega posojila s strani nasprotne stranke v zavarovanje v korist Banke Slovenije neodplačani znesek glavnice iz bančnega posojila ne sme biti nižji od 500.000 EUR.
Valuta denominacije bančnih posojil
Bančna posojila morajo biti denominirana v eurih ali v eni od nekdanjih valut držav članic, katerih valuta je euro.
Vrsta dolžnika ali garanta
1. Dolžniki in garanti primernih bančnih posojil so nefinančne družbe, subjekti javnega sektorja (razen javnih finančnih družb), multilateralne razvojne banke ali mednarodne organizacije. Ta zahteva se ne uporablja za garanta bančnega posojila, če se jamstvo ne uporablja za zagotovitev, da to bančno posojilo izpolnjuje zahteve glede kreditne kvalitete za netržno finančno premoženje.
2. Pri bančnem posojilu z več kakor enim dolžnikom je vsak dolžnik individualno in solidarno odgovoren za polno poplačilo celotnega bančnega posojila.
Kraj dolžnika ali garanta
1. Dolžnik bančnega posojila mora biti ustanovljen v državi članici, katere valuta je euro.
2. Tudi garant bančnega posojila mora biti ustanovljen v državi članici, katere valuta je euro, razen če se jamstvo ne uporablja za zagotovitev, da to bančno posojilo izpolnjuje zahteve glede kreditne kvalitete za netržno finančno premoženje.
3. Za dolžnike ali garante, ki so multilateralne razvojne banke ali mednarodne organizacije, se pravila iz odstavka 1 oziroma 2 ne uporabljajo in so primerni ne glede na kraj ustanovitve.
1. Posojilno pogodbo ter pogodbo med nasprotno stranko in domačo NCB o mobilizaciji bančnega posojila kot zavarovanja mora urejati pravo države članice, katere valuta je euro. Poleg tega skupno število pravnih sistemov, ki se uporabljajo za:
(a) nasprotno stranko;
(b) upnika;
(c) dolžnika;
(d) garanta (samo če obstaja jamstvo in se to uporablja za zagotovitev, da bančno posojilo izpolnjuje zahteve glede kreditne kvalitete za netržno finančno premoženje);
(e) posojilno pogodbo;
(f) pogodbo med nasprotno stranko in domačo NCB o mobilizaciji bančnega posojila kot zavarovanja;
ne sme biti večje od dveh.
2. Za bančna posojila, ki se vodijo v registru finančnega premoženja pri Banki Slovenije, se zahteva, da posojilno pogodbo ureja slovensko pravo.
Postopek registracije in zagotovitve finančnega zavarovanja je za primere, ko posojilno pogodbo ureja slovensko pravo, podrobneje določen v Sklepu o vzpostavitvi in vodenju registra finančnega premoženja (Uradni list RS, št. 152/2020 s spremembami).
Dodatne pravne zahteve za bančna posojila
1. Za zagotovitev veljavnega zavarovanja z bančnimi posojili in za hitro izvršitev tega zavarovanja v primeru neplačila nasprotne stranke, je treba izpolniti dodatne pravne zahteve. Te pravne zahteve se nanašajo na:
(a) preveritev obstoja bančnih posojil;
(b) veljavnost pogodbe o mobilizaciji bančnih posojil;
(c) polno učinkovanje mobilizacije v razmerju do tretjih oseb;
(d) odsotnost omejitev v zvezi z mobilizacijo in izvršitvijo zavarovanja na bančnih posojilih;
(e) odsotnost omejitev v zvezi z bančno tajnostjo in zaupnostjo;
(f) nepreklicno odpoved dolžnika bančnega posojila pravici do pobota svojih obveznosti s terjatvami do nasprotne stranke.
2. Vsebina teh pravnih zahtev je določena v členih od 101 do 108.
Preveritev postopkov, ki se uporabljajo za predložitev bančnih posojil
1. Banka Slovenije opravi preveritev ustreznosti postopkov in sistemov, ki jih nasprotna stranka uporablja za predložitev informacij o bančnih posojilih Eurosistemu, preden nasprotna stranka prvič mobilizira bančna posojila. Preveritev postopkov in sistemov se nato opravi najmanj enkrat na vsakih pet let. V primeru znatnih sprememb teh postopkov ali sistemov se lahko opravi nova preveritev.
2. Če Banka Slovenije ugotovi, da postopki in sistemi, ki jih nasprotna stranka uporablja, niso več ustrezni za predložitev informacij o bančnih posojilih Eurosistemu, sprejme ukrepe, za katere meni, da so potrebni, kar lahko vključuje delno ali popolno začasno ustavitev mobilizacije bančnih posojil s strani nasprotne stranke, dokler se ne opravi nova preveritev ustreznosti postopkov in sistemov, ki jih nasprotna stranka uporablja za predložitev informacij o bančnih posojilih Eurosistemu.
Preveritev obstoja bančnih posojil
Banka Slovenije sprejme naslednje ukrepe, da preveri, ali bančna posojila, ki so bila mobilizirana kot zavarovanje, obstajajo:
(a) Banka Slovenije najmanj vsako četrtletje pridobi pisno potrditev nasprotnih strank, s katero nasprotne stranke potrdijo:
(i) obstoj bančnih posojil;
(ii) skladnost bančnih posojili s kriteriji primernosti, ki jih uporablja Eurosistem;
(iii) da tako bančno posojilo ni hkrati uporabljeno kot zavarovanje v korist katere koli tretje osebe in da nasprotna stranka ne bo mobilizirala takega bančnega posojila kot zavarovanja nobeni tretji stranki;
(iv) da bo nasprotna stranka najpozneje do zaključka naslednjega delovnega dne obvestila Banko Slovenije o vsakršnem dogodku, ki pomembno vpliva na pogodbeno razmerje med nasprotno stranko in to NCB, zlasti o predčasnih, delnih ali celotnih poplačilih bančnega posojila, znižanjih bonitetne ocene in bistvenih spremembah v pogojih bančnega posojila.
(b) Banka Slovenije od nasprotnih strank zahteva, da v zvezi z bančnimi posojili, ki se mobilizirajo kot zavarovanje od maja 2021, kjer to pride v poštev, predložijo ustrezne identifikacijske oznake iz zbirke analitičnih podatkov o kreditih (AnaCredit) (tj. identifikacijsko oznako opazovane enote, identifikacijsko oznako pogodbe in identifikacijsko oznako instrumenta), kakor se predložijo na podlagi zahtev za statistično poročanje v skladu z Uredbo Evropske centralne banke (EU) 2016/867 (ECB/2016/13)15. Banka Slovenije nasprotnim strankam sporoči dodatna navodila glede tega poročanja, ki je vezano na poročanje po Sklepu o poročanju monetarnih finančnih institucij (Uradni list RS, št. 44/2018 s spremembami).
(c) Banka Slovenije opravi naključno preverjanje kakovosti in točnosti pisne potrditve nasprotnih strank, in sicer s pomočjo pridobitve fizične dokumentacije ali s pregledom na kraju samem. Informacije, ki se preverijo v zvezi z vsakim bančnim posojilom, zajemajo vsaj značilnosti, ki dokazujejo obstoj in primernost bančnih posojil. Za nasprotne stranke z internimi bonitetnimi sistemi, odobrenimi znotraj bonitetnega okvira Eurosistema, Banka Slovenije opravi dodatna preverjanja bonitetne ocene bančnih posojil, kar vključuje preverjanja verjetnosti neplačila dolžnikov bančnih posojil, ki se uporabljajo kot zavarovanje pri kreditnih poslih Eurosistema.
Veljavnost pogodbe o mobilizaciji bančnih posojil
Pogodba o mobilizaciji bančnega posojila kot zavarovanja mora biti v skladu z veljavnim slovenskim pravom veljavna med nasprotno stranko in Banko Slovenije. Nasprotna stranka in/ali prevzemnik, kjer je to potrebno, morata izpolniti vse potrebne pravne formalnosti, s katerimi se zagotovita veljavnost pogodbe in mobilizacija bančnega posojila kot zavarovanje.
Polno učinkovanje mobilizacije v razmerju do tretjih oseb
1. Pogodba o mobilizaciji bančnega posojila kot zavarovanja mora biti veljavna v razmerju do tretjih oseb po veljavnem slovenskem pravu. Nasprotna stranka in/ali prevzemnik, kjer je to potrebno, morata izpolniti vse potrebne pravne formalnosti, s katerimi se zagotovi veljavnost mobilizacije.
2. Banka Slovenije v zvezi z obvestilom dolžniku in garantu zahteva, da je potrebno to obvestilo Banki Slovenije posredovati vnaprej ali ob dejanski mobilizaciji bančnega posojila.
Odsotnost omejitev v zvezi z mobilizacijo in izvršitvijo zavarovanja na bančnih posojilih
1. Bančna posojila morajo biti v celoti prenosljiva, njihova mobilizacija mora biti za Eurosistem mogoča brez omejitev. Posojilna pogodba, drugi pogodbeni dogovori med nasprotno stranko in dolžnikom ali jamstvo, če obstaja v zvezi s tem bančnim posojilom, ne smejo vsebovati nobenih omejevalnih določb glede mobilizacije kot zavarovanja.
2. Izvršitev zavarovanja na bančnih posojilih v korist Eurosistema mora biti mogoča brez omejitev. Posojilna pogodba, drugi pogodbeni dogovori med nasprotno stranko in dolžnikom ali jamstvo, če obstaja v zvezi s tem bančnim posojilom, ne smejo vsebovati nobenih omejevalnih določb glede izvršitve zavarovanja na bančnem posojilu, ki se uporablja kot zavarovanje pri kreditnih poslih Eurosistema, vključno z zahtevami glede oblike ali časa ter drugimi zahtevami glede izvršitve zavarovanja.
3. Ne glede na odstavka 1 in 2 se določbe, ki prenos deležev v sindiciranem posojilu omejujejo na prenose na banke, finančne institucije in subjekte, katerih redna dejavnost ali namen ustanovitve je posojanje ali kupovanje posojil, vrednostnih papirjev ali drugega finančnega premoženja oziroma investiranje vanje, ne štejejo kot omejitev glede izvršitve zavarovanja na bančnem posojilu.
4. Ne glede na odstavka 1 in 2 se agent, ki zbira in distribuira plačila ter upravlja s posojilom ne razume kot omejitev mobilizacije in izvršitve zavarovanja na deležu v sindiciranem posojilu, pod pogojem, da: (a) je agent kreditna institucija, ki se nahaja v Uniji; ter (b) se razmerje med zadevnim članom sindikata in agentom lahko prenese skupaj z deležem v sindiciranem posojilu ali kot del tega deleža.
Odsotnost omejitev v zvezi z bančno tajnostjo in zaupnostjo
Nasprotna stranka in dolžnik se morata pogodbeno dogovoriti o brezpogojnem soglasju dolžnika, da nasprotna stranka razkrije Eurosistemu podrobnosti v zvezi z bančnim posojilom in dolžnikom, ki jih Banka Slovenije zahteva, da se za bančna posojila zagotovi veljavno zavarovanje in da se lahko v primeru neplačila nasprotne stranke zavarovanje na bančnem posojilu lahko hitro izvrši. Prav tako se zahteva, da se nasprotna stranka in garant dogovorita o brezpogojnem soglasju garanta, da nasprotna stranka razkrije Eurosistemu podrobnosti v zvezi z jamstvom in garantom.
1. Zahteva se nepreklicna odpoved dolžnika do pravice pobota svojih obveznosti s terjatvami do nasprotne stranke, ko slednja bančno posojilo uporabi za zavarovanje terjatev Eurosistema skladno z določbami Zakona o finančnih zavarovanjih. Zahteva velja tudi za tista bančna posojila, ki so bila sklenjena pred 8. novembrom 2013.
1. Nasprotna stranka mora ob vpisu oziroma izbrisu posojila v oziroma iz registra finančnega premoženja pri Banki Slovenije ter zagotovitvi oziroma ukinitvi finančnega zavarovanja ravnati v skladu z določbami Sklepa o vzpostavitvi in vodenju registra finančnega premoženja. Ob zagotovitvi finančnega zavarovanja mora posojilodajalec o tem obvestiti dolžnika in garanta. Ob ukinitvi finančnega zavarovanja Banka Slovenije o tem obvesti dolžnika, garanta in posojilodajalca.
2. Nasprotna stranka mora Banki Slovenije poročati točne podatke o bančnih posojilih v skladu finančnega premoženja.
3. Na zahtevo Banke Slovenije mora nasprotna stranka Banki Slovenije predložiti vse listine v zvezi z bančnim posojilom oziroma dolžnikom ter jamstvom oziroma garantom iz bančnega posojila.
ODDELEK 2 – KRITERIJI PRIMERNOSTI ZA VEZANE DEPOZITE
Kriteriji primernosti za vezane depozite
Vezani depoziti nasprotne stranke, kakor so opisani v členu 12, so primerno finančno premoženje za zavarovanje kreditnih poslov Eurosistema.
ODDELEK 3 – KRITERIJI PRIMERNOSTI ZA HIPOTEKARNE DOLŽNIŠKE INSTRUMENTE
Kriteriji primernosti za hipotekarne dolžniške instrumente
1. Hipotekarni dolžniški instrument mora biti zadolžnica ali menica, ki je zavarovana s skladom stanovanjskih hipotek, vendar ni v celoti listinjena. Treba je zagotoviti možnost zamenjave finančnega premoženja v skladu hipotek in vzpostaviti mehanizem, ki zagotavlja, da ima domača NCB prednost pred drugimi upniki, razen pred tistimi, ki so izvzeti zaradi javnega interesa.
2. Hipotekarni dolžniški instrumenti morajo imeti fiksen, brezpogojen znesek glavnice in obrestno mero, ki ne more povzročiti negativnega denarnega toka.
3. Hipotekarni dolžniški instrumenti morajo izpolnjevati zahteve Eurosistema glede kreditne kvalitete, opredeljene v pravilih bonitetnega okvira Eurosistema za netržne hipotekarne dolžniške instrumente v poglavju 2 naslova III v delu 4.
4. Hipotekarne dolžniške instrumente morajo izdati kreditne institucije, ki so nasprotne stranke, ustanovljene v državi članici, katere valuta je euro.
5. Hipotekarni dolžniški instrumenti morajo biti denominirani v eurih ali v eni od nekdanjih valut držav članic, katerih valuta je euro.
6. Izdajatelj hipotekarnih dolžniških instrumentov mora najmanj mesečno predložiti samopotrditev, da stanovanjske hipoteke, ki sestavljajo sklad hipotek, izpolnjujejo kriterije primernosti, ki so določeni v nacionalnih dogovorih, ki jih vzpostavi domača NCB, in na katerih temelji preverjanje kreditne kvalitete.
7. Za mobilizacijo, uporabo in postopke upravljanja hipotekarnih dolžniških instrumentov veljajo postopki Eurosistema, kakor so opredeljeni v nacionalni dokumentaciji domače NCB.
ODDELEK 4 – KRITERIJI PRIMERNOSTI ZA DECC
Vrsta primernega finančnega premoženja
1. Vrsta primernega finančnega premoženja so dolžniški instrumenti, ki ustrezajo opredelitvi DECC v členu 2(67).
2. DECC morajo imeti fiksen, brezpogojen znesek glavnice, in strukturo kupona, ki izpolnjuje kriterije, določene v členu 64. Kritni sklad lahko vsebuje le bančna posojila, za katera je na voljo posebni obrazec ECB za poročanje podatkov na ravni posameznega posojila za DECC.
3. Bančna posojila, ki služijo kot zavarovanje, in ki sestavljajo kritni sklad, morajo biti bančna posojila, ki se odobrijo dolžnikom, ustanovljenim v državi članici, katere valuta je euro. Originator je nasprotna stranka Eurosistema, ustanovljena v državi članici, katere valuta je euro, izdajatelj pa je pridobil bančno posojilo od originatorja.
4. Izdajatelj DECC mora biti subjekt s posebnim namenom, ustanovljen v državi članici, katere valuta je euro. Stranke transakcije, razen izdajatelja, dolžnikov bančnih posojil, ki služijo kot zavarovanje, in originatorja, morajo biti ustanovljene v EGP.
5. DECC morajo biti denominirani v eurih ali v eni od nekdanjih valut držav članic, katerih valuta je euro.
6. Po opravljeni pozitivni oceni mora Eurosistem odobriti strukturo DECC kot primerno za zavarovanje Eurosistema.
7. Pravo, ki ureja DECC, originatorja, dolžnike, in, kjer pride v poštev, garante bančnih posojil, ki služijo kot zavarovanje, pogodbe bančnih posojil, ki služijo kot zavarovanje, in vse sporazume, ki zagotavljajo neposreden ali posreden prenos bančnih posojil, ki služijo kot zavarovanje, z originatorja na izdajatelja, mora biti pravo jurisdikcije, v kateri je ustanovljen izdajatelj. Ta zahteva se za garante bančnih posojil, ki služijo kot zavarovanje, uporablja samo, če se jamstvo uporablja za zagotovitev, da bančno posojilo izpolnjuje zahteve glede kreditne kvalitete.
8. DECC morajo izpolnjevati zahteve o kraju izdaje in postopkih poravnave, kakor so določene v členih 67 in 68.
Nepodrejenost v zvezi z DECC
DECC ne smejo vsebovati pravic do glavnice in/ali obresti, ki bi bile podrejene pravicam imetnikov drugih dolžniških instrumentov istega izdajatelja.
Zahteve glede kreditne kvalitete
DECC morajo izpolnjevati zahteve Eurosistema glede kreditne kvalitete, kakor so določene v oddelku 3 poglavja 2 naslova III v delu 4.
Pridobitev bančnih posojil, ki služijo kot zavarovanje, s strani izdajatelja
Izdajatelj mora sklad bančnih posojil, ki služijo kot zavarovanje, pridobiti od originatorja na način, ki ga Eurosistem šteje za pravo prodajo ali njej enakovreden način, izvršljiv proti tretjim osebam. Sklad bančnih posojil, ki služijo kot zavarovanje, mora biti zunaj dosega originatorja in njegovih upnikov, tudi v primeru originatorjeve insolventnosti.
Zahteve glede transparentnosti za DECC
1. DECC morajo izpolnjevati zahteve glede transparentnosti na ravni strukture izdaje in na ravni posameznih bančnih posojil, ki služijo kot zavarovanje.
2. Na ravni strukture izdaje morajo biti javno dostopne podrobne informacije o ključnih podatkih transakcije z DECC, kot so identifikacija strank transakcije, povzetek ključnih strukturnih značilnosti DECC, kratek opis zavarovanj in pogoji DECC. Eurosistem lahko pri ocenjevanju zahteva katere koli dokumente o transakcijah in pravna mnenja, za katere meni, da so potrebni, in sicer od katere koli tretje osebe, ki jo šteje za pomembno, med drugim od izdajatelja in/ali originatorja.
3. Na ravni posameznih bančnih posojil, ki služijo kot zavarovanje, morajo biti dostopni celoviti in standardizirani podatki o skladu bančnih posojil, ki služijo kot zavarovanje, v skladu z enakimi postopki inpreverjanji, kot veljajo za finančno premoženje, ki ustvarja denarni tok in s katerim so zavarovani listinjeni vrednostni papirji, kakor je določeno v Prilogi VII, razen glede frekvence poročanja, ustreznega obrazca za poročanje podatkov na ravni posameznega posojila in obveznosti zadevnih strank, da podatke na ravni posameznega posojila predložijo v repozitorij podatkov na ravni posameznega posojila. DECC so primerni, če so bančna posojila, ki služijo kot zavarovanje, homogena, tj. jih je mogoče poročati z uporabo enega samega obrazca za poročanje podatkov na ravni posameznega posojila. Eurosistem lahko po proučitvi zadevnih podatkov ugotovi, da DECC ni homogen.
4. Podatki na ravni posameznega posojila se poročajo najmanj mesečno, najpozneje en mesec po presečnem datumu. Presečni datum, za katerega se poročajo podatki na ravni posameznega posojila, je zadnji koledarski dan v mesecu. DECC ni več primeren, če se podatki na ravni posameznega posojila ne poročajo ali ne posodobijo v enem mesecu po presečnem datumu.
5. Zahteve glede kakovosti podatkov, ki se uporabljajo za listinjene vrednostne papirje, veljajo tudi za DECC, vključno s posebnim obrazcem ECB za poročanje podatkov na ravni posameznega posojila za DECC. Podatki na ravni posameznega posojila se predložijo na posebnem obrazcu ECB za poročanje podatkov na ravni posameznega posojila za DECC, kakor je objavljeno na spletni strani ECB, v:
(a) repozitorij listinjenj ESMA; ali
(b) repozitorij, ki ga je imenoval Eurosistem.
6. Predlaganje podatkov na ravni posameznega posojila za DECC v repozitorije listinjenj ESMA v skladu z odstavkom 5(a) se začne na začetku prvega koledarskega meseca po datumu izteka treh mesecev od datuma aktivacije poročanja ESMA.
Predlaganje podatkov na ravni posameznega posojila za DECC v repozitorije, ki jih je imenoval Eurosistem, v skladu z odstavkom 5(b) se dovoli do konca koledarskega meseca, v katerem je datum izteka treh let in treh mesecev od datuma aktivacije poročanja ESMA.
ECB objavi datum aktivacije poročanja ESMA na svoji spletni strani.
7. Eurosistem pri oceni primernosti upošteva: (a) vsak primer, ko obvezni podatki niso poročani, in (b) kako pogosto posamezna polja za podatke na ravni posameznega posojila ne vsebujejo smiselnih podatkov.
Vrste primernih bančnih posojil, ki služijo kot zavarovanje
1. Vsako bančno posojilo, ki služi kot zavarovanje, mora izpolnjevati kriterije primernosti za bančna posojila, ki so določeni v oddelku 1 poglavja 1 naslova III v delu 4, ob upoštevanju sprememb, določenih v tem členu.
2. Za zagotovitev veljavnega zavarovanja z bančnimi posojili, ki služijo kot zavarovanje, ki izdajatelju in imetnikom DECC omogočajo hitro izvršitev tega zavarovanja v primeru originatorjevega neplačila, morajo biti izpolnjene naslednje dodatne pravne zahteve, ki so določene v odstavkih od 3 do 9:
(a) preveritev obstoja bančnih posojil, ki služijo kot zavarovanje;
(b) veljavnost pogodbe o mobilizaciji bančnih posojil, ki služijo kot zavarovanje;
(c) polno učinkovanje mobilizacije v razmerju do tretjih oseb;
(d) odsotnost omejitev v zvezi s prenosom bančnih posojil, ki služijo kot zavarovanje;
(e) odsotnost omejitev v zvezi z izvršitvijo zavarovanja na bančnih posojilih, ki služijo kot zavarovanje;
(f) odsotnost omejitev v zvezi z bančno tajnostjo in zaupnostjo.
Dodatne podrobnosti o posebnostih nacionalnih jurisdikcij so vsebovane v nacionalni dokumentaciji NCB.
3. NCB države, v kateri je ustanovljen originator, ali nadzorniki ali zunanji revizorji morajo opraviti enkratno preveritev ustreznosti postopkov, ki jih originator uporablja za predložitev informacij o bančnih posojilih, ki služijo kot zavarovanje, Eurosistemu.
4. NCB države, v kateri je ustanovljen originator, mora sprejeti najmanj vse naslednje ukrepe, da preveri, ali bančna posojila, ki služijo kot zavarovanje, obstajajo:
(a) od originatorja mora najmanj četrtletno pridobiti pisno potrditev, s katero ta potrdi:
(i) obstoj bančnih posojil, ki služijo kot zavarovanje: ta potrditev se lahko nadomesti z navzkrižnim preverjanjem informacij v centralnih registrih posojil, kjer ta obstajajo;
(ii) skladnost bančnih posojil, ki služijo kot zavarovanje, s kriteriji primernosti, ki jih uporablja Eurosistem;
(iii) da bančna posojila, ki služijo kot zavarovanje, niso hkrati uporabljena kot zavarovanje v korist katere koli tretje osebe in da jih originator ne bo mobiliziral kot zavarovanje Eurosistemu ali kateri koli tretji osebi;
(iv) da bo originator najpozneje do zaključka naslednjega delovnega dne zadevno NCB obvestil o vsakršnem dogodku, ki pomembno vpliva na vrednost bančnih posojil, ki služijo kot zavarovanje, zlasti o predčasnih, delnih ali celotnih poplačilih, znižanjih kreditne kvalitete in bistvenih spremembah v pogojih bančnih posojil, ki služijo kot zavarovanje.
(b) NCB države, v kateri se nahaja originator, oziroma zadevni centralni registri posojil, organi, pristojni za bančni nadzor, ali zunanji revizorji, morajo opraviti naključno preverjanje kakovosti in točnosti pisne potrditve originatorjev, in sicer s pridobitvijo fizične dokumentacije ali pregledi na kraju samem. Informacije, ki se preverijo v zvezi z vsakim bančnim posojilom, ki služi kot zavarovanje, morajo zajemati vsaj značilnosti, ki dokazujejo njegov obstoj in primernost. Za originatorje z internimi bonitetnimi sistemi, odobrenimi znotraj bonitetnega okvira Eurosistema, je treba opraviti dodatna preverjanja kreditne kvalitete bančnih posojil, ki služijo kot zavarovanje, kar vključuje preverjanja verjetnosti neplačila dolžnikov bančnih posojil, s katerimi so zavarovani DECC, ki se uporabljajo kot zavarovanje pri kreditnih poslih Eurosistema.
(c) Za preverjanja, ki jih v skladu s členom 110.f(3), (4)(a) ali (4)(b) opravijo NCB države, v kateri se nahaja originator, nadzorniki, zunanji revizorji ali centralni registri posojil, velja, da morajo biti navedeni subjekti pooblaščeni, da ta preverjanja opravijo, po potrebi pogodbeno ali v skladu z veljavnimi nacionalnimi zahtevami.
5. Pogodba o prenosu bančnih posojil, ki služijo kot zavarovanje, na izdajatelja ali o njihovi mobilizaciji s prenosom, odstopom terjatve ali zastavo mora biti v skladu z veljavnim nacionalnim pravom veljavna med izdajateljem in originatorjem in/ali prevzemnikom/prejemnikom odstopljenih terjatev/zastavnim upnikom, kot je primerno. Originator in/ali prevzemnik, kot je primerno, morata izpolniti vse potrebne pravne formalnosti, s katerimi se zagotovita veljavnost pogodbe in posredni ali neposredni prenos bančnih posojil, ki služijo kot zavarovanje. Odvisno od veljavnega nacionalnega prava se v zvezi z obvestilom dolžniku uporablja naslednje:
(a) Včasih je lahko potrebno obvestilo dolžniku ali vpis v javni register: (i) za prenos (neposreden ali posreden) bančnih posojil, ki služijo kot zavarovanje, na izdajatelja; ali (ii) če nasprotne stranke DECC mobilizirajo kot zavarovanje za domačo NCB, zato da zagotovijo polno učinkovanje takšnega prenosa ali mobilizacije v razmerju do tretjih oseb; in zlasti (iii) za zagotovitev prednostne pravice izdajatelja iz zavarovanja (v zvezi z bančnimi posojili, ki služijo kot zavarovanje) in/ali prednostne pravice domače NCB iz zavarovanja (v zvezi z DECC, uporabljenimi kot zavarovanje) pred drugimi upniki. V teh primerih je treba te zahteve glede obvestila ali vpisa v register izpolniti: (i) vnaprej ali ob dejanskem prenosu (neposrednem ali posrednem) bančnih posojil, ki služijo kot zavarovanje, na izdajatelja, ali (ii) takrat, ko nasprotne stranke DECC mobilizirajo kot zavarovanje za domačo NCB.
(b) Če vnaprejšnje obvestilo dolžniku ali vpis v javni register v skladu s točko (a) glede na nacionalno dokumentacijo ni potrebno, je treba dolžnika obvestiti naknadno. Naknadno obvestilo pomeni, da se dolžnika obvesti o prenesenih ali mobiliziranih bančnih posojilih v skladu z nacionalno dokumentacijo, nemudoma po nastopu dogodka neplačila ali podobnega kreditnega dogodka, kakor je nadalje podrobneje opredeljeno v veljavni nacionalni dokumentaciji.
(c) Točki (a) in (b) sta minimalni zahtevi. Eurosistem se lahko odloči, da vnaprejšnje obvestilo ali vpis v register zahteva tudi v primerih, ki niso navedeni zgoraj, vključno v primeru prinosniških instrumentov.
6. Bančna posojila, ki služijo kot zavarovanje, morajo biti v celoti prenosljiva in njihov prenos na izdajatelja mora biti mogoč brez omejitev. Pogodbe o bančnih posojilih, ki služijo kot zavarovanje, ali drugi pogodbeni dogovori med originatorjem in dolžnikom ne smejo vsebovati nobenih omejevalnih določb glede prenosa zavarovanja. Zato da Eurosistem lahko izvrši zavarovanje na bančnih posojilih, ki služijo kot zavarovanje, pogodbe o bančnih posojilih, ki služijo kot zavarovanje, ali drugi pogodbeni dogovori med originatorjem in dolžnikom ne smejo vsebovati nobenih omejevalnih določb glede izvršitve zavarovanja na bančnih posojilih, ki služijo kot zavarovanje, vključno z omejitvami glede oblike, časa ali drugih zahtev glede izvršitve zavarovanja.
7. Ne glede na odstavek 6 se določbe, ki v sindiciranem posojilu omejujejo prenos deležev tega posojila na banke, finančne institucije in subjekte, katerih redna dejavnost ali namen ustanovitve je posojanje ali kupovanje posojil, vrednostnih papirjev ali drugega finančnega premoženja oziroma investiranje vanje, ne štejejo kot omejitev glede izvršitve zavarovanja na bančnih posojilih, ki služijo kot zavarovanje.
8. Ne glede na odstavka 6 in 7 se agent, ki zbira in distribuira plačila ter upravlja posojilo, ne razume kot omejitev prenosa deleža in izvršitve zavarovanja na deležu v sindiciranem posojilu, pod pogojem, da:
(a) je agent kreditna institucija, ki se nahaja v državi članici; in
(b) se razmerje med zadevnim članom sindikata in agentom lahko prenese skupaj z deležem v sindiciranem posojilu ali kot del tega deleža.
9. Originator in dolžnik se morata pogodbeno dogovoriti o brezpogojnem soglasju dolžnika, da originator, izdajatelj ali katera koli nasprotna stranka, ki mobilizira DECC, razkrije Eurosistemu podrobnosti v zvezi z bančnim posojilom, ki služi kot zavarovanje, in dolžnikom, ki jih zadevna NCB zahteva za zagotovitev veljavnega zavarovanja na bančnih posojilih, ki služijo kot zavarovanje, in da se v primeru neplačila originatorja/izdajatelja lahko hitro izvrši zavarovanje na bančnih posojilih, ki služijo kot zavarovanje.
POGLAVJE 2 – ZAHTEVE EUROSISTEMA GLEDE KREDITNE KVALITETE NETRŽNEGA FINANČNEGA PREMOŽENJA
Zahteve Eurosistema glede kreditne kvalitete netržnega finančnega premoženja
Netržno finančno premoženje je primerno, če izpolnjuje naslednje zahteve Eurosistema glede kreditne kvalitete:
(a) Pri bančnih posojilih se kreditna kvaliteta bančnih posojil oceni na podlagi kreditne kvalitete dolžnika ali garanta, ki mora ustrezati najmanj stopnji kreditne kvalitete 3, kakor je določena v usklajeni lestvici bonitetnih ocen Eurosistema.
(b) Pri hipotekarnih dolžniških instrumentih mora bonitetna ocena ustrezati najmanj stopnji kreditne kvalitete 2, kakor je določena v usklajeni lestvici bonitetnih ocen Eurosistema.
ODDELEK 1 – ZAHTEVE EUROSISTEMA GLEDE KREDITNE KVALITETE BANČNIH POSOJIL
Splošna pravila za oceno kreditne kvalitete bančnih posojil
1. Eurosistem oceni kreditno kvaliteto bančnih posojil na podlagi kreditne kvalitete dolžnikov ali garantov, s pomočjo bonitetnega sistema ali vira, ki ga izbere nasprotna stranka v skladu s členom 113.
2. Nasprotne stranke morajo Banko Slovenije najpozneje do zaključka naslednjega delovnega dne obvestiti o kakršnemkoli kreditnem dogodku, ki jim je poznan, vključno z zamudo pri plačilih dolžnikov bančnih posojil, mobiliziranih kot zavarovanje, ter umakniti ali zamenjati finančno premoženje, če Banka Slovenije to zahteva. Zahteva se, da nasprotne stranke sporočijo informacijo o dogodku neplačila dolžnika in garanta, kot je določen v 178. členu Uredbe (EU) št. 575/2013.
3. Nasprotne stranke so odgovorne, da zagotovijo uporabo najnovejših bonitetnih ocen za dolžnike ali garante bančnih posojil, mobiliziranih kot zavarovanje, ki so na voljo pri izbranem bonitetnem sistemu ali viru.
Izbor bonitetnega sistema ali vira
1. Nasprotne stranke, ki mobilizirajo bančna posojila kot zavarovanje, izberejo en bonitetni sistem pri enem od treh bonitetnih virov, ki jih sprejme Eurosistem v skladu s splošnimi kriteriji sprejemljivosti iz naslova V v delu 4. Kadar nasprotne stranke kot vir izberejo zunanje bonitetne agencije, se lahko uporabi katera koli od njih.
2. Poleg odstavka 1 lahko NCB nasprotnim strankam dovolijo, da uporabijo več kakor en bonitetni sistem ali vir, če Banki Slovenije predložijo zahtevo, ustrezno utemeljeno z razlogi, ki izhajajo iz nezadostnega pokritja »glavnega« bonitetnega vira ali sistema.
3. V primerih, ko je nasprotnim strankam dovoljeno uporabiti več kakor en bonitetni sistem ali bonitetni vir, se pričakuje, da je »glavni« sistem ali vir tisti, ki zagotavlja bonitetno oceno kreditne kvalitete za največje število dolžnikov posojil, mobiliziranih kot zavarovanje. Če je bonitetna ocena za dolžnika ali garanta na voljo iz tega glavnega sistema ali vira, se za določitev primernosti in odbitkov pri vrednotenju, ki se uporabljajo za dolžnika ali garanta, uporabi samo ta bonitetna ocena.
4. Nasprotne stranke morajo uporabljati izbrane bonitetne sisteme ali vire najmanj 12 mesecev.
5. Po izteku obdobja, določenega v odstavku 4, lahko nasprotne stranke Banki Slovenije predložijo izrecno utemeljeno zahtevo za spremembo izbranega bonitetnega sistema ali vira.
6. V nekaterih okoliščinah in zlasti, ko nasprotna stranka postopno uvaja svoj interni bonitetni sistem ali začne uporabljati bančna posojila kot zavarovanje, lahko Banka Slovenije na podlagi utemeljene zahteve izjemoma odobri nasprotni stranki odstopanje od omejitve glede minimalnega obdobja 12 mesecev, določene v odstavku 4, in ji dovoli spremembo njenega izbranega bonitetnega sistema ali vira znotraj tega obdobja.
7. Če nasprotna stranka izbere kot bonitetni vir zunanje bonitetne institucije, lahko uporabi bonitetno oceno zunanje bonitetne institucije za dolžnika ali garanta. Če so za dolžnika in/ali garanta istega bančnega posojila na voljo bonitetne ocen več zunanjih bonitetnih institucij, se lahko uporabi najboljša med njimi.
Ocena kreditne kvalitete bančnih posojil, pri katerih so dolžniki ali garanti subjekti javnega sektorja ali nefinančne družbe
1. Eurosistem oceni kreditno kvaliteto bančnih posojil, pri katerih so dolžniki ali garanti subjekti javnega sektorja, v skladu z naslednjimi pravili, ki se uporabijo v naslednjem vrstnem redu:
(a) Če bonitetna ocena, izdelana s pomočjo sistema ali vira, ki ga izbere nasprotna stranka, obstaja, jo Eurosistem uporabi, da ugotovi, ali subjekt javnega sektorja, ki je v vlogi dolžnika ali garanta, izpolnjuje zahteve Eurosistema glede kreditne kvalitete netržnega finančnega premoženja, določene v členu 111.
(b) Če bonitetna ocena iz točke (a) ne obstaja, Eurosistem uporabi bonitetno oceno sprejete zunanje bonitetne institucije, ki jo za subjekt javnega sektorja, ki je v vlogi dolžnika ali garanta, zagotovi sprejet sistem zunanje bonitetne institucije.
(c) Če ne obstaja niti bonitetna ocena iz točke (a) niti (b), se za zadevni subjekt javnega sektorja, ki je v vlogi dolžnika ali garanta, uporabi postopek, določen v členu 88 za tržno finančno premoženje.
2. Eurosistem oceni kreditno kvaliteto bančnih posojil, pri katerih so dolžniki ali garanti nefinančne družbe, na naslednji način: bonitetna ocena, izdelana s pomočjo sistema ali vira, ki ga izbere nasprotna stranka, mora izpolnjevati zahteve Eurosistema glede kreditne kvalitete netržnega finančnega premoženja, določene v členu 111.
ODDELEK 2 – ZAHTEVE EUROSISTEMA GLEDE KREDITNE KVALITETE HIPOTEKARNIH DOLŽNIŠKIH INSTRUMENTOV
Določitev zahtev Eurosistema glede kreditne kvalitete hipotekarnih dolžniških instrumentov
Za namene izpolnjevanja zahtev glede kreditne kvalitete, določenih v členu 111, domača NCB oceni kreditno kvaliteto hipotekarnih dolžniških instrumentov na podlagi bonitetnega okvira, ki upošteva posebnosti posamezne jurisdikcije in je določen v veljavni nacionalni dokumentaciji.
ODDELEK 3 – ZAHTEVE GLEDE KREDITNE KVALITETE EUROSISTEMA ZA DECC
Zahteve glede kreditne kvalitete Eurosistema za DECC
1. Za DECC se ne zahteva, da so ocenjeni pri enem od treh bonitetnih virov, ki jih je Eurosistem sprejel v skladu s splošnimi kriteriji sprejemljivosti iz naslova V v delu 4.
2. V kritnem skladu DECC mora imeti vsako bančno posojilo, ki služi kot zavarovanje, bonitetno oceno enega od treh bonitetnih virov, ki jih je Eurosistem sprejel v skladu s splošnimi kriteriji sprejemljivosti iz naslova V v delu 4. Poleg tega mora biti uporabljeni isti bonitetni sistem ali vir, kot ga originator izbere v skladu s členom 113. Za ta bančna posojila se uporabljajo pravila Eurosistema glede kreditne kvalitete za bančna posojila, kakor so določena v oddelku 1.
3. Kreditna kvaliteta vsakega bančnega posojila, ki služi kot zavarovanje, v kritnem skladu DECC, se oceni na podlagi kreditne kvalitete dolžnika ali garanta, ki mora ustrezati najmanj stopnji kreditne kvalitete 3, kakor je določena na usklajeni lestvici bonitetnih ocen Eurosistema.
NASLOV IV – JAMSTVA ZA TRŽNO IN NETRŽNO FINANČNO PREMOŽENJE
Veljavne zahteve za jamstva
1. Zahteve Eurosistema glede kreditne kvalitete se lahko izpolnijo na podlagi bonitetnih ocen, ki se zagotovijo za garante v skladu s členi od 83 do 85 v zvezi s tržnim finančnim premoženjem in členom 111 v zvezi z bančnimi posojili.
2. Jamstva garantov, ki se uporabljajo za zagotovitev izpolnjevanja zahtev Eurosistema glede kreditne kvalitete, morajo biti v skladu s tem naslovom.
3. Za namene odstavka 1 se zadevni garant ločeno oceni na podlagi njegove bonitetne ocene in mora izpolnjevati zahteve Eurosistema glede kreditne kvalitete.
1. V skladu s pogoji jamstva mora garant zagotoviti brezpogojno in nepreklicno jamstvo na prvi poziv za obveznosti izdajatelja ali dolžnika za plačilo glavnice, obresti in vseh drugih zneskov, ki se morajo na podlagi tržnega finančnega premoženja ali bančnega posojila plačati njihovim imetnikom ali upniku, dokler tržno finančno premoženje ali bančno posojilo ni v celoti poplačano. V tej zvezi ni potrebno, da se jamstvo nanaša na točno določeno tržno finančno premoženje ali bančno posojilo, ampak lahko velja le za izdajatelja ali dolžnika, pod pogojem, da jamstvo zajema tudi zadevno tržno finančno premoženje ali bančno posojilo.
2. Jamstvo mora biti plačljivo na prvi poziv, neodvisno od tržnega finančnega premoženja ali bančnega posojila, ki je predmet jamstva. Jamstva, ki jih dajo subjekti javnega prava s pravico do odmerjanja davkov, morajo biti plačljiva na prvi poziv ali kako drugače zagotavljati takojšnje in pravočasno izplačilo po nastopu katere koli kršitve.
3. Jamstvo mora biti pravno veljavno, zavezujoče in izvršljivo zoper garanta.
4. Jamstvo mora urejati pravo države članice.
5. Če garant ni subjekt javnega sektorja s pravico do odmerjanja davkov, je treba Banki Slovenije predložiti pravno potrditev v zvezi s pravno veljavnostjo, zavezujočim učinkom in izvršljivostjo jamstva, ki je po obliki in vsebini sprejemljiva za Eurosistem, preden se tržno finančno premoženje ali bančno posojilo, na katero se jamstvo nanaša, lahko šteje kot primerno. Pravno potrditev pripravijo osebe, ki so neodvisne od nasprotne stranke, izdajatelja/dolžnika in garanta ter so pravno kvalificirane za izdajo take potrditve po veljavnem pravu, npr. odvetniki ali pravniki, ki delajo v priznani akademski instituciji ali javnem organu. V pravni potrditvi je treba tudi navesti, da jamstvo ni osebno in je izvršljivo samo s strani imetnikov tržnega finančnega premoženja ali upnika bančnega posojila. Če je garant ustanovljen v jurisdikciji, ki ni tista, katere pravo ureja jamstvo, je treba v pravni potrditvi potrditi tudi to, da je jamstvo veljavno in izvršljivo po pravu jurisdikcije, v kateri je garant ustanovljen. Za tržno finančno premoženje mora nasprotna stranka predložiti pravno potrditev v pregled NCB, ki poroča zadevno finančno premoženje, na katero se jamstvo nanaša, za vključitev na seznam primernega finančnega premoženja. Za bančna posojila mora nasprotna stranka, ki želi mobilizirati bančno posojilo, predložiti pravno potrditev v pregled NCB v jurisdikciji, katere pravo ureja bančno posojilo. Zahteva po izvršljivosti mora upoštevati vse zakone s področja insolventnosti ali stečajnega postopka, splošna načela enakosti in druge podobne zakone in načela, ki veljajo za garanta in na splošno vplivajo na pravice, ki jih imajo upniki do garanta.
Nepodrejenost obveznosti garanta
Obveznosti garanta iz jamstva se morajo obravnavati vsaj enako in sorazmerno z vsemi drugimi nezavarovanimi obveznostmi garanta.
Zahteve glede kreditne kvalitete za garante
Garant mora izpolnjevati zahteve Eurosistema glede kreditne kvalitete, določene v pravilih bonitetnega okvira Eurosistema za garante tržnega finančnega premoženja iz členov od 83 do 85 ali v pravilih za garante bančnih posojil iz člena 111.
Garant mora biti:
(a) pri tržnem finančnem premoženju v skladu s členom 70: centralna banka države članice, subjekt javnega sektorja, agencija, kreditna institucija, finančna družba razen kreditne institucije, nefinančna družba, multilateralna razvojna banka ali mednarodna organizacija; ali
(b) pri bančnih posojilih v skladu s členom 96: nefinančna družba, subjekt javnega sektorja, multilateralna razvojna banka ali mednarodna organizacija.
1. Garant mora biti ustanovljen:
(a) v primeru tržnega finančnega premoženja v skladu s členom 71, v EGP, razen če se jamstvo ne uporablja za zagotovitev, da to tržno finančno premoženje izpolnjuje zahteve glede kreditne kvalitete določenega dolžniškega instrumenta. Možnost uporabe bonitetne ocene zunanje bonitetne institucije za garanta z namenom izpolnjevanja zadevnih zahtev glede kreditne kvalitete tržnega finančnega premoženja je obravnavana v členu 85;
(b) pri dolžniških instrumentih, za katere jamčijo nefinančne družbe, za katere sprejeta zunanja bonitetna institucija ni zagotovila bonitetne ocene za izdajo, izdajatelja ali garanta, v skladu s členom 71, mora biti garant ustanovljen v državi članici, katere valuta je euro;
(c) v primeru bančnih posojil v skladu s členom 97, v državi članici, katere valuta je euro, razen če se jamstvo ne uporablja za zagotovitev, da to bančno posojilo izpolnjujezahteve glede kreditne kvalitete netržnega finančnega premoženja. Možnost uporabe bonitetne ocene v zvezi z garantom za zagotovitev, da to bančno posojilo izpolnjuje zadevne zahteve glede kreditne kvalitete bančnih posojil, je obravnavana v členu 111.
2. Ne glede na odstavek 1 so v skladu s členoma 71 in 97 multilateralne razvojne banke in mednarodne organizacije primerni garanti ne glede na njihov kraj ustanovitve.
NASLOV V – BONITETNI OKVIR EUROSISTEMA ZA PRIMERNO FINANČNO PREMOŽENJE
Sprejeti bonitetni viri in sistemi
1. Bonitetne informacije, na podlagi katerih Eurosistem ocenjuje primernost finančnega premoženja, primernega kot zavarovanje pri kreditnih poslih Eurosistema, morajo zagotoviti bonitetni sistemi, ki pripadajo enemu od naslednjih treh virov:
(a) zunanjim bonitetnim institucijam;
(b) internim bonitetnim sistemom NCB;
(c) internim bonitetnim sistemom nasprotnih strank.
2. Znotraj posameznega bonitetnega vira, navedenega v odstavku 1, je lahko več bonitetnih sistemov. Bonitetni sistemi morajo izpolnjevati kriterije sprejemljivosti, določene v tem naslovu. Seznam sprejetih bonitetnih sistemov, tj. seznam sprejetih zunanjih bonitetnih institucij in internih bonitetnih sistemov NCB, je objavljen na spletni strani ECB.
3. Za vse sprejete bonitetne sisteme velja postopek spremljanja zanesljivosti znotraj bonitetnega okvira Eurosistema, kakor je določen v členu 129.
4. Eurosistem z objavo informacij o sprejetih bonitetnih sistemih v povezavi s kreditnimi posli Eurosistema ne prevzema nobene odgovornosti za svojo oceno sprejetih bonitetnih sistemov.
5. V primeru kršitve pravil in postopkov bonitetnega okvira Eurosistema se lahko zadevni bonitetni sistem izključi iz sprejetih sistemov bonitetnega okvira Eurosistema.
Splošni kriteriji sprejemljivosti zunanje bonitetne institucije kot bonitetnih sistemov
1. Za namene bonitetnega okvira Eurosistema so splošni kriteriji sprejemljivosti zunanjih bonitetnih institucij naslednji:
(a) zunanje bonitetne institucije mora registrirati Evropski organ za vrednostne papirje in trge v skladu z Uredbo (ES) št. 1060/2009;
(b) zunanje bonitetne institucije morajo izpolnjevati operativne kriterije in zagotoviti ustrezno pokritost, da se zagotovi učinkovito izvajanje bonitetnega okvira Eurosistema. Bonitetne ocene zunanjih bonitetnih institucij se uporabljajo zlasti pod pogojem, da ima Eurosistem na voljo informacije o teh ocenah in informacije, potrebne za primerjavo in vzporedbo ocen z Eurosistemovimi stopnjami kreditne kvalitete ter za namene postopka spremljanja zanesljivosti po členu 129.
2. Eurosistem si po postopku na podlagi vloge iz Priloge VIIIc pridržuje pravico, da odloči, ali bo na podlagi vloge bonitetne agencije začel postopek ugotavljanja sprejemljivosti za bonitetni okvir Eurosistema. Eurosistem pri odločanju med drugim upošteva ali bonitetna agencija zagotavlja ustrezno pokritost za učinkovito izvajanje bonitetnega okvira Eurosistema v skladu z zahtevami iz Priloge VIIIa.
3. Potem ko Eurosistem začne postopek za ugotavljanje sprejemljivosti za bonitetni okvir Eurosistema, prouči vse dodatne informacije, ki jih šteje za pomembne za zagotovitev učinkovitega izvajanja bonitetnega okvira Eurosistema, vključno z zmožnostjo zunanje bonitetne institucije, da (i) izpolni kriterije in pravila postopka spremljanja zanesljivosti v bonitetnem okviru Eurosistema v skladu z zahtevami iz Priloge VIII ter posebne kriterije iz Priloge VIIIb (če pridejo v poštev) ter (ii) izpolni kriterije sprejemljivosti iz Priloge VIIIc. Eurosistem si pridržuje pravico, da odloči, ali bo zunanjo bonitetno institucijo sprejel za namene bonitetnega okvira Eurosistema, na podlagi prejetih informacij in lastnega skrbnega pregleda.
4. Skupaj s predloženimi podatki za spremljanje zanesljivosti znotraj bonitetnega okvira Eurosistema v skladu s členom 129 mora zunanja bonitetna institucija predložiti podpisano potrdilo glavnega izvršnega direktorja zunanje bonitetne institucije ali pooblaščenega podpisnika, ki je odgovoren za funkcijo revizije ali skladnosti v zunanji bonitetni instituciji, s katerim se potrjuje točnost in veljavnost predloženih informacij za spremljanje zanesljivosti.
5. Zunanje bonitetne institucije morajo biti transparentne glede tega, kako v svoje metodologije in bonitetne ocene vključujejo tveganje podnebnih sprememb, kadar je lahko tako tveganje podnebnih sprememb vir kreditnega tveganja. O svojih dejavnostih na tem področju redno obveščajo ECB.
Splošni kriteriji sprejemljivosti in operativni postopki za interne bonitetne sisteme NCB
1. NCB se lahko odločijo, da za namene izdelave bonitetne ocene uporabijo svoj interni bonitetni sistem. Odločitev NCB za uporabo svojega internega bonitetnega sistema je odvisna od postopka potrditve, ki ga opravi Eurosistem. Banka Slovenije je za svoj interni bonitetni sistem pridobila ustrezno potrditev, zato je slednji na voljo nasprotnim strankam za uporabo po teh splošnih pogojih.
2. Bonitetna ocena za posameznega dolžnika se z internim bonitetnim sistemom lahko izdela vnaprej ali na posebno zahtevo nasprotne stranke ob priglasitvi finančnega premoženja Banki Slovenije. Kot priglasitev finančnega premoženja se razume, da nasprotna stranka pošlje Banki Slovenije posojilno pogodbo s tem dolžnikom in s tem dokazuje že obstoje terjatve do tega dolžnika.
3. V zvezi z odstavkom 2, ob priglasitvi finančnega premoženja Banki Slovenije, v zvezi s katerim je treba oceniti primernost dolžnika ali garanta, Banka Slovenije obvesti nasprotno stranko bodisi o statusu primernosti bodisi o času, potrebnem za izdelavo bonitetne ocene. Če je interni bonitetni sistem Banke Slovenije omejen po obsegu in ocenjuje samo določene vrste dolžnikov ali garantov in če njen interni bonitetni sistem ni zmožen prejeti informacij in podatkov, potrebnih za bonitetno oceno, bo Banka Slovenije o tem nemudoma obvestila nasprotno stranko. V obeh primerih se zadevni dolžnik ali garant šteje za neprimernega, razen če finančno premoženje izpolnjuje zahteve glede kreditne kvalitete v skladu z alternativnim bonitetnim virom ali bonitetnim sistemom, ki ga nasprotna stranka sme uporabljati v skladu s členom 113. V primeru, da mobilizirano finančno premoženje zaradi poslabšanja kreditne sposobnosti dolžnika ali garanta postane neprimerno, se finančno premoženje umakne na najhitrejši možni datum. Ker ne obstaja niti pogodbeno razmerje med nefinančnimi družbami in internim bonitetnim sistemom Banke Slovenije niti pravna obveznost teh družb, da bi internemu bonitetnemu sistemu Banke Slovenije zagotavljale informacije, ki niso javne, se informacije zagotavljajo prostovoljno.
4. Interni bonitetni sistem Banke Slovenije ocenjuje nefinančne družbe s sedežem v Republiki Sloveniji, ki so v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/2009 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami) oddale računovodske izkaze vsaj za zadnji dve leti in ti ne vsebujejo napak. Ne ocenjuje mikro podjetij, pri čemer je velikost mikro podjetja opredeljena na podlagi sredstev, prihodkov in števila zaposlenih posebej za potrebe internega bonitetnega sistema Banke Slovenije. Ocenjevanje poteka v treh fazah. Prva faza temelji na oceni statističnega modela, pri čemer se upošteva različne kazalnike poslovanja podjetja, izračunane iz podatkov njegovih letnih računovodskih izkazov na podlagi Zakona o gospodarskih družbah, podatkov, ki so poročani na podlagi Sklepa o poročanju monetarnih finančnih institucij (Uradni list RS, št. 44/2018 s spremembami), podatkov o blokadah transakcijskih računov ter podatkov o uvedbi postopkov zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja podjetij. V drugi fazi se modelsko oceno prilagodi z makroekonomskimi napovedmi za prihodnje leto. V tretji fazi se izdela kvalitativna ocena zunanjih dejavnikov, in sicer finančnega položaja in uspešnosti podjetja, tržnega položaja in poslovnega modela podjetja, upravljanja in vpliva skupine povezanih oseb.
Splošni kriteriji sprejemljivosti internih bonitetnih sistemov nasprotnih strank
1. Nasprotna stranka, ki želi v skladu z bonitetnim okvirom Eurosistema pridobiti odobritev internega bonitetnega sistema nasprotne stranke, mora pri Banki Slovenije vložiti zahtevek. Interni bonitetni sistem se lahko v bonitetnem okviru Eurosistema odobri samo, če je pristojni organ nasprotni stranki izdal dovoljenje za njegovo uporabo za namene kapitalskih zahtev. Če je bilo tako dovoljenje za interni bonitetni sistem izdano, vendar se pozneje odvzame, se hkrati odvzame odobritev v bonitetnem okviru Eurosistema.
2. Zahteva iz odstavka 1 velja za vse nasprotne stranke, ki nameravajo uporabiti interni bonitetni sistem nasprotne stranke, neodvisno od njihovega statusa, tj. matične družbe, hčerinske družbe ali podružnice, in neodvisno od tega, ali je interni bonitetni sistem nasprotne stranke odobril pristojni organ v isti državi za matično družbo in po možnosti za hčerinske družbe ali pristojni organ v domači državi matične družbe za podružnice in po možnosti za hčerinske družbe.
3. Zahtevek, ki ga nasprotna stranka vloži v skladu z odstavkom 1, mora vsebovati naslednje informacije in dokumente, ki morajo biti v slovenskem jeziku:
(a) kopijo sklepa pristojnega organa, ki dovoljuje nasprotni stranki, da za namene kapitalskih zahtev na konsolidirani ali nekonsolidirani osnovi uporabi svoj interni bonitetni sistem, skupaj z vsemi posebnimi pogoji uporabe;
(b) posodobljeno oceno pristojnega organa, ki odraža trenutno razpoložljive informacije o vseh vprašanjih, ki vplivajo na uporabo internega bonitetnega sistema za namene zavarovanja, in o vseh vprašanjih v zvezi s podatki, ki se uporabljajo v postopku spremljanja zanesljivosti v bonitetnem okviru Eurosistema;
(c) informacije o vseh spremembah internega bonitetnega sistema nasprotne stranke, ki jih je priporočil ali zahteval pristojni organ, skupaj z rokom, do katerega je treba te spremembe izvesti;
(d) informacije o pristopu, ki se uporabljajo pri dodelitvi stopnje verjetnosti neplačila dolžnikom, ter podatke o bonitetnih ocenah in povezanih enoletnih verjetnostih neplačila, ki se uporabljajo pri določanju primernih bonitetnih ocen. Verjetnost neplačila iz člena 60(3), ki jo poroča interni bonitetni sistem nasprotne stranke, je »končna« verjetnost neplačila, ki se uporablja za izračun kapitalskih zahtev, vključno z vsemi nadzorniškimi regulativnimi spodnjimi mejami, pribitki, ustreznimi prilagoditvami, mero konservativnosti, razveljavitvami in razporejanjem na skupne bonitetne lestvice;
(e) kopijo informacij po zadnjem tretjem stebru (tržna disciplina), ki jih mora nasprotna stranka redno objavljati v skladu z zahtevami glede tržne discipline po okviru Basel III, Direktivi 2013/36/EU in Uredbi (EU) št. 575/2013;
(f) ime in naslov pristojnega organa in zunanjega revizorja;
(g) informacije o zgodovinskih podatkih glede dejanskih stopenj neplačila, ki jih ocenjuje interni bonitetni sistem nasprotne stranke, po bonitetnih ocenah za pet koledarskih let pred vložitvijo zadevnega zahtevka. Če je pristojni organ v teh koledarskih letih dovolil uporabo internega bonitetnega sistema za namene kapitalskih zahtev, morajo informacije zajemati tudi podatek, od kdaj je dovoljena uporaba internega bonitetnega sistema za namene kapitalskih zahtev. Zgodovinski letni podatki o dejanskih stopnjah neplačila in morebitne dodatne informacije morajo biti v skladu z določbami o spremljanju zanesljivosti iz člena 129, kakor da bi za interni bonitetni sistem v tem obdobju veljale te določbe;
(h) informacije, ki se zahtevajo za spremljanje zanesljivosti iz člena 129, kakor jih zahtevajo znotraj bonitetnega okvira Eurosistema že odobreni interni bonitetni sistemi nasprotnih strank za tekoče koledarsko leto v času vložitve zahtevka.
4. Nasprotna stranka ni dolžna predložiti informacij iz točk od (a) do (c), kadar te informacije Banki Slovenije na njeno zahtevo posreduje neposredno pristojni organ.
5. Zahtevek nasprotne stranke po odstavku 1 mora podpisati glavni izvršni direktor, finančni direktor ali vodilni uslužbenec nasprotne stranke na podobno visokem položaju oziroma pooblaščeni podpisnik v imenu enega od njih.
Obveznosti poročanja za nasprotno stranko, ki uporablja svoj interni bonitetni sistem
1. Nasprotne stranke morajo Banki Slovenije sporočiti informacije iz člena 125(3) od (b) do (f) letno ali kadar tako zahteva Banka Slovenije, razen če te informacije Banki Slovenije na njeno zahtevo neposredno sporoči pristojni organ.
2. Letno sporočilo, omenjeno v odstavku 1, mora podpisati glavni izvršni direktor, finančni direktor ali vodilni uslužbenec nasprotne stranke na podobno visokem položaju oziroma pooblaščeni podpisnik v imenu enega od njih. Pristojni organ in, kjer je to primerno, zunanji revizor nasprotne stranke prejmeta kopijo tega dopisa od Eurosistema.
3. Banka Slovenije kot del rednega spremljanja internih bonitetnih sistemov nasprotnih strank opravlja preglede statističnih informacij, ki jih zagotovijo nasprotne stranke za namene letnega spremljanja zanesljivosti, ki se izvaja pri nasprotni stranki ali na podlagi posredovane dokumentacije s strani nasprotne stranke. Cilj teh pregledov je preveriti, ali so statični nabori pravilni, natančni in popolni.
4. Nasprotne stranke morajo izpolniti vse dodatne operativne kriterije, določene v zadevnih pogodbenih dogovorih ali predpisih, ki jih uporablja Banka Slovenije, vključno z določbami o:
(a) občasnih pregledih postopkov, ki so vzpostavljeni za namene sporočanja značilnosti bančnega posojila Banki Slovenije;
(b) letnih pregledih, ki jih opravi Banka Slovenije (ali, kjer je primerno, pristojni organ oziroma zunanji revizor), da se ugotovi točnost in veljavnost statičnih naborov, kakor je navedeno v Prilogi VIII;
(c) zagotovitvi informacij v zvezi s spremembami primernosti najpozneje do zaključka naslednjega delovnega dne in takojšnjem umiku zadevnih bančnih posojil, če je potrebno;
(d) uradnih obvestilih Banki Slovenije o dejstvih ali okoliščinah, ki bi lahko pomembno vplivale na nadaljnjo uporabo internega bonitetnega sistema nasprotne stranke za namene bonitetnega okvira Eurosistema ali na način, na katerega interni bonitetni sistem nasprotne stranke prispeva k ustanovitvi primernega zavarovanja, kar zlasti vključuje bistvene spremembe internega bonitetnega sistema nasprotne stranke, ki lahko vplivajo na način, po katerem bonitetne ocene ali stopnje verjetnosti neplačila, ki jih izdela interni bonitetni sistem nasprotne stranke, ustrezajo usklajeni lestvici bonitetnih ocen Eurosistema. To med drugim vključuje vse spremembe, ki vplivajo na verjetnosti neplačila iz člena 125(3)(d), ki se v internem bonitetnem sistemu uporabljajo za izračun kapitalskih zahtev.
Postopek spremljanja zanesljivosti znotraj bonitetnega okvira Eurosistema
1. Vsi sprejeti bonitetni sistemi so vsako leto predmet postopka spremljanja zanesljivosti znotraj bonitetnega okvira Eurosistema v skladu s Prilogo VIII, da se zagotovita ohranitev ustreznosti vzporejanja informacij o bonitetnih ocenah, ki jih zagotavljajo bonitetni sistemi, z usklajeno lestvico bonitetnih ocen Eurosistema ter primerljivost rezultatov bonitetnega ocenjevanja med različnimi sistemi in viri.
2. Eurosistem si pridržuje pravico, da zahteva kakršne koli dodatne informacije, ki so potrebne za izvedbo postopka spremljanja zanesljivosti.
3. Postopek spremljanja zanesljivosti lahko privede do spremembe načina, po katerem informacije o bonitetnih ocenah, ki jih zagotavlja bonitetni sistem, ustrezajo usklajeni lestvici bonitetnih ocen Eurosistema.
4. Eurosistem se lahko na podlagi rezultatov postopka spremljanja zanesljivosti odloči, da začasno ali trajno izključi bonitetni sistem.
5. V primeru kršitve pravila v zvezi s postopkom spremljanja zanesljivosti znotraj bonitetnega okvira Eurosistema se lahko zadevni bonitetni sistem izključi s seznama sprejetih sistemov znotraj bonitetnega okvira Eurosistema.
NASLOV VI – OKVIR ZA OBVLADOVANJE TVEGANJ IN VREDNOTENJE ZA TRŽNO IN NETRŽNO FINANČNO PREMOŽENJE
Namen okvira za obvladovanje tveganj in vrednotenje
1. Za primerno finančno premoženje, mobilizirano kot zavarovanje pri kreditnih poslih Eurosistema, veljajo ukrepi za obvladovanje tveganj, določeni v členu 131(1), katerih namen je zaščititi Eurosistem pred tveganjem finančne izgube v primeru neplačila nasprotne stranke.
2. Eurosistem lahko kadar koli uporabi dodatne ukrepe za obvladovanje tveganj, kakor so določeni v členu 131(2), če je to potrebno za zagotovitev zadostne zaščite Eurosistema pred tveganji v skladu s členom 18.1 Statuta ESCB. Dodatni ukrepi za obvladovanje tveganj se lahko uporabijo tudi na ravni posameznih nasprotnih strank, če je to potrebno za zagotovitev take zaščite.
3. Vsi ukrepi za obvladovanje tveganj, ki jih uporablja Eurosistem, morajo zagotavljati dosledne, pregledne in nediskriminatorne pogoje za katero koli vrsto mobiliziranega primernega finančnega premoženja v državah članicah, katerih valuta je euro.
Ukrepi za obvladovanje tveganj
1. Eurosistem uporablja za primerno finančno premoženje naslednje ukrepe za obvladovanje tveganj:
(a) odbitke pri vrednotenju;
(b) gibljivo kritje (dnevno vrednotenje po tržnih cenah):
Eurosistem zahteva, da primerno finančno premoženje, ki se uporablja pri povratnih transakcijah za povečevanje likvidnosti, skozi čas ohranja svojo tržno vrednost po odbitku. Če dnevno merjena vrednost primernega finančnega premoženja pade pod določeno raven, Banka Slovenije od nasprotne stranke zahteva, da zagotovi dodatno finančno premoženje ali denarna sredstva, in sicer s pozivom h kritju. Podobno lahko Banka Slovenije, če po opravljenem prevrednotenju vrednost primernega finančnega premoženja preseže določeno raven, vrne presežno finančno premoženje ali denarna sredstva;
(c) omejitve v zvezi z uporabo nezavarovanih dolžniških instrumentov, ki jih je izdala kreditna institucija ali kateri koli drug subjekt, s katerim je ta kreditna institucija v tesni povezavi, kakor so opisane v členu 141;
(d) zmanjšanje vrednosti.
2. Eurosistem lahko uporabi naslednje dodatne ukrepe za obvladovanje tveganj:
(a) začetno kritje, kar pomeni, da nasprotne stranke zagotovijo primerno finančno premoženje v vrednosti, ki je najmanj enaka likvidnosti, ki jo zagotovi Eurosistem, povečani za vrednost zadevnega začetnega kritja;
(b) omejitve v zvezi z izdajatelji, dolžniki ali garanti: Eurosistem lahko poleg omejitev, ki veljajo pri uporabi nezavarovanih dolžniških instrumentov in so navedene v odstavku 1(c), uporabi dodatne omejitve glede izpostavljenosti do izdajateljev, dolžnikov ali garantov;
(c) dodatne odbitke;
(d) dodatna jamstva garantov, ki izpolnjujejo zahteve Eurosistema glede kreditne kvalitete, za sprejetje določenega finančnega premoženja;
(e) izločitev določenega finančnega premoženja iz uporabe kot zavarovanja pri kreditnih poslih Eurosistema.
POGLAVJE 1 – UKREPI ZA OBVLADOVANJE TVEGANJ PRI TRŽNEM FINANČNEM PREMOŽENJU
Odbitki pri vrednotenju, ki se uporabljajo za primerno tržno finančno premoženje
1. Za tržno finančno premoženje se uporabljajo odbitki pri vrednotenju, po stopnjah, določenih v tabeli 2 v Prilogi IX.
2. Odbitek pri vrednotenju za posamezno finančno premoženje je odvisen od naslednjih dejavnikov:
(a) kategorije odbitkov, v katero je uvrščeno finančno premoženje, kakor je opredeljeno v členu 133;
(b) preostale zapadlosti ali tehtanega povprečnega trajanja finančnega premoženja, kakor je opredeljeno v členu 134;
(c) strukture kupona finančnega premoženja in
(d) stopnje kreditne kvalitete, v katero je uvrščeno finančno premoženje.
3. Za dolžniške certifikate ECB in dolžniške certifikate, ki so jih izdale NCB pred datumom uvedbe eura v njihovi državi članici, katere valuta je euro, se odbitki pri vrednotenju ne uporabljajo.
Določitev kategorij odbitkov za tržno finančno premoženje
Primerno tržno finančno premoženje se uvrsti v eno od petih kategorij odbitkov na podlagi vrste izdajatelja in/ali vrste finančnega premoženja, kakor je prikazano v tabeli 1 v Prilogi IX:
(a) dolžniški instrumenti, ki jih izdajo enote centralne ravni države, dolžniški instrumenti, ki jih izda Evropska unija in dolžniški certifikati, ki jih izdajo nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta ni euro, se uvrstijo v kategorijo odbitkov I;
(b) dolžniški instrumenti, ki jih izdajo (i) enote lokalne in regionalne ravni države, (ii) subjekti, ki so kreditne institucije ali nekreditne institucije in jih Eurosistem razvrsti kot agencije in izpolnjujejo kvantitativne kriterije, določene v Prilogi XI, in (iii) multilateralne razvojne banke in mednarodne organizacije razen Evropske unije, ter zakonodajne krite obveznice in multi-cédulas se uvrstijo v kategorijo odbitkov II;
(c) dolžniški instrumenti, ki jih izdajo (i) nefinančne družbe, (ii) družbe v sektorju država in (iii) agencije, ki so nekreditne institucije in ne izpolnjujejo kvantitativnih kriterijev, določenih v Prilogi XI, se uvrstijo v kategorijo odbitkov III;
(d) nezavarovani dolžniški instrumenti, ki jih izdajo (i) kreditne institucije, (ii) agencije, ki so kreditne institucije in ne izpolnjujejo kvantitativnih kriterijev, določenih v Prilogi XI, in (iii) finančne družbe razen kreditnih institucij, se uvrstijo v kategorijo odbitkov IV;
(e) listinjeni vrednostni papirji se uvrstijo v kategorijo odbitkov V ne glede na razvrstitev izdajatelja.
Odbitki pri vrednotenju za tržno finančno premoženje
1. Odbitki pri vrednotenju za tržno finančno premoženje, uvrščeno v kategorije odbitkov od I do IV, se določijo na podlagi:
(a) uvrstitve posameznega finančnega premoženja v stopnjo kreditne kvalitete 1, 2 ali 3;
(b) preostale zapadlosti finančnega premoženja, kakor je podrobneje določeno v odstavku 2;
(c) strukture kupona finančnega premoženja, kakor je podrobneje določeno v odstavku 2.
2. Za tržno finančno premoženje, uvrščeno v kategorije odbitkov od I do IV, se uporablja odbitek pri vrednotenju, ki je odvisen od preostale zapadlosti in strukture kupona finančnega premoženja (fiksen kupon/variabilen kupon ali brezkuponski instrument), kakor se določi na podlagi tabele 2 v Prilogi IX. Ustrezna zapadlost, ki se uporablja za določanje odbitka pri vrednotenju, je enaka preostali zapadlosti finančnega premoženja, ne glede na vrsto strukture kupona.
3. Določitev preostale zapadlosti za krite obveznice v lastni uporabi je odvisna od tega, ali imajo te krite obveznice v lastni uporabi strukturo z možnostjo podaljšanja zapadlosti (soft bullet) ali strukturo s pogojno možnostjo izplačila imetnikom kritih obveznic iz kritnega premoženja (conditional pass-through), in sicer:
(a) v primeru kritih obveznic v lastni uporabi s strukturo soft bullet se preostala zapadlost opredeli kot najdaljši čas, do katerega se lahko podaljša zapadlost, kakor izhaja iz pogojev za posamezno krito obveznico;
(b) v primeru kritih obveznic v lastni uporabi s strukturo conditional pass-through preostala zapadlost ustreza kategoriji [10,15) let.
V tem odstavku »lastna uporaba« pomeni, da nasprotna stranka predloži ali uporabi krite obveznice, ki jih je izdala ali zanje jamči sama nasprotna stranka ali kateri koli drug subjekt, s katerim je ta nasprotna stranka v tesni povezavi, kakor je določeno v skladu s členom 141.
4. Za tržno finančno premoženje, uvrščeno v kategorijo odbitkov V, se ne glede na strukturo kupona odbitki pri vrednotenju določijo na podlagi tehtanega povprečnega trajanja finančnega premoženja, kakor je podrobneje določeno v odstavkih 5 in 6. Odbitki pri vrednotenju, ki se uporabljajo za tržno finančno premoženje v kategoriji V, so določeni v tabeli 2 v Prilogi IX.
5. Tehtano povprečno trajanje nadrejene tranše listinjenega vrednostnega papirja se izračuna kot pričakovani tehtani povprečni preostali čas do odplačila za to tranšo. Za zadržane mobilizirane listinjene vrednostne papirje se pri izračunu tehtanega povprečnega trajanja predpostavlja, da izdajatelj ne bo izkoristil nakupne opcije.
6. Za namene odstavka 5‚ »zadržani mobilizirani listinjeni vrednostni papirji« pomenijo listinjene vrednostne papirje, ki jih nasprotna stranka, ki je originator listinjenega vrednostnega papirja, ali subjekti, ki so v tesni povezavi z originatorjem, uporabijo v odstotku, višjem od 75 % neodplačanega nominalnega zneska. Te tesne povezave se določijo v skladu s členom 141.
Dodatni odbitki pri vrednotenju, ki se uporabljajo za posamezne vrste tržnega finančnega premoženja
Za posamezne vrste tržnega finančnega premoženja se poleg odbitkov pri vrednotenju, določenih v členu 134, uporabljajo naslednji dodatni odbitki pri vrednotenju:
(a) Za vse tržno finančno premoženje, uvrščeno v kategorije odbitkov II, III, IV in V, ki se teoretično vrednoti v skladu s pravili iz člena 137, se uporablja dodaten odbitek pri vrednotenju v obliki zmanjšanja vrednosti. Zmanjšanje vrednosti, tudi za krite obveznice v lastni uporabi, je odvisno od pričakovane preostale zapadlosti ali, v primeru kategorije odbitkov V, tehtanega povprečnega trajanja finančnega premoženja in se izvede po stopnjah iz tabele 4 v Prilogi IX. Za potrebe izračuna zmanjšanja vrednosti za krite obveznice v lastni uporabi je pričakovana preostala zapadlost enaka prvotno načrtovanemu datumu zapadlosti, razen če se sproži podaljšanje zapadlosti in dokler se ne sproži podaljšanje zapadlosti.
(b) Za krite obveznice v lastni uporabi se uporablja dodaten odbitek pri vrednotenju v višini (i) 8 % od vrednosti dolžniških instrumentov, uvrščenih v stopnji kreditne kvalitete 1 in 2, ter (ii) 12 % od vrednosti dolžniških instrumentov, uvrščenih v stopnjo kreditne kvalitete 3.
V tem odstavku ima »lastna uporaba« enak pomen, kakor je opredeljen v členu 134(3).
(c) Če dodatnega odbitka pri vrednotenju iz odstavka (b) ni mogoče uporabiti v zvezi s sistemom za upravljanje z zavarovanjem NCB, tripartitnim agentom ali platformo TARGET za avtokolateralizacijo, se v teh sistemih ali na platformi dodatni odbitek pri vrednotenju uporabi za vrednost celotne izdaje kritih obveznic, ki so lahko v lastni uporabi.
POGLAVJE 2 – UKREPI ZA OBVLADOVANJE TVEGANJ PRI NETRŽNEM FINANČNEM PREMOŽENJU
Odbitki pri vrednotenju, ki se uporabljajo za primerno netržno finančno premoženje
1. Za posamezna bančna posojila se uporabljajo posebni odbitki pri vrednotenju, ki se določijo glede na preostalo zapadlost, stopnjo kreditne kvalitete in strukturo obrestne mere, kakor je določeno v tabeli 3 v Prilogi IX.
2. V zvezi s strukturo obrestne mere bančnih posojil se uporabljajo naslednje določbe:
(a) brezkuponska bančna posojila se obravnavajo kot bančna posojila s fiksno obrestno mero;
(b) bančna posojila z variabilno obrestno mero, pri katerih je obdobje ponovnega določanja obrestne mere daljše od enega leta, se obravnavajo kot bančna posojila s fiksno obrestno mero;
(c) bančna posojila z variabilno obrestno mero z zgornjo mejo se obravnavajo kot bančna posojila s fiksno obrestno mero;
(d) bančna posojila z variabilno obrestno mero s spodnjo mejo ter brez zgornje meje, pri katerih je obdobje ponovnega določanja obrestne mere eno leto ali manj, se obravnavajo kot bančna posojila z variabilno obrestno mero;
(e) odbitek pri vrednotenju, ki se uporablja za bančno posojilo z več kot eno vrsto plačila obresti, je odvisen zgolj od plačil obresti v preostali življenjski dobi bančnega posojila. Če se v preostali življenjski dobi bančnega posojila uporablja več kot ena vrsta plačila obresti, se preostala plačila obresti obravnavajo kot plačila obresti po fiksni obrestni meri, pri čemer se kot ustrezna zapadlost za določanje odbitka upošteva preostala zapadlost bančnega posojila.
3. Za netržne hipotekarne dolžniške instrumente se uporablja odbitek pri vrednotenju v višini 31,5 %.
4. Za vezane depozite se ne uporabljajo odbitki pri vrednotenju.
5. V kritnem skladu DECC se za vsako bančno posojilo, ki služi kot zavarovanje, na posamični ravni uporabi odbitek pri vrednotenju v skladu s pravili, določenimi v zgornjih odstavkih od 1 do 2. Skupna vrednost v kritni sklad vključenih bančnih posojil, ki služijo kot zavarovanje, mora biti po uporabi odbitkov pri vrednotenju vedno enaka ali višja od neodplačane vrednosti glavnice DECC. Če se skupna vrednost zniža pod prag iz prejšnjega stavka, se DECC šteje kot neprimeren.
POGLAVJE 3 – PRAVILA VREDNOTENJA TRŽNEGA IN NETRŽNEGA FINANČNEGA PREMOŽENJA
Pravila vrednotenja tržnega finančnega premoženja
Za namene določanja vrednosti finančnega premoženja, ki se uporablja kot zavarovanje pri operacijah odprtega trga v obliki povratnih transakcij, NCB uporablja naslednja pravila:
(a) Eurosistem za vsako primerno tržno finančno premoženje določi najbolj reprezentativno ceno, ki se uporabi pri izračunu tržne vrednosti.
(b) Vrednost tržnega finančnega premoženja se izračuna na podlagi najbolj reprezentativne cene na delovni dan pred datumom vrednotenja. Če za določeno finančno premoženje reprezentativna cena ni na voljo, Eurosistem določi teoretično ceno.
(c) Tržna ali teoretična vrednost tržnega finančnega premoženja se izračuna vključno z natečenimi obrestmi.
(d) NCB lahko različno obravnavajo denarne tokove, npr. kuponska izplačila, ki so vezana na finančno premoženje in prejeta v času trajanja kreditnega posla Eurosistema, odvisno od razlik med nacionalnimi pravnimi sistemi in razlik pri operativnih postopkih. Banka Slovenije načeloma denarni tok prenese na nasprotno stranko, ob tem pa zagotovi, da bodo zadevne operacije še naprej polno zavarovane z zadostnim zneskom primernega finančnega premoženja, preden pride do prenosa denarnega toka. Banka Slovenije si prizadeva, da je ekonomski učinek obravnave denarnih tokov enak kot v primeru, ko se denarni tok prenese na nasprotno stranko na dan plačila.
Pravila vrednotenja netržnega finančnega premoženja
Netržnemu finančnemu premoženju Eurosistem pripiše vrednost, ki ustreza neodplačanemu znesku glavnice tega netržnega finančnega premoženja.
1. Banka Slovenije dnevno vrednoti finančno premoženje, mobilizirano kot zavarovanje pri kreditnih poslih Eurosistema, v skladu s pravili vrednotenja, določenimi v členih 137 in 138.
2. Če po vrednotenju in uporabi odbitkov mobilizirano finančno premoženje ne ustreza zahtevani višini, ki je izračunana na ta dan, se izvede poziv h kritju. Če vrednost primernega finančnega premoženja, ki ga je nasprotna stranka mobilizirala kot zavarovanje, po opravljenem prevrednotenju presega seštevek zneska, ki ga dolguje nasprotna stranka, in gibljivega kritja, lahko Banka Slovenije na zahtevo nasprotne stranke vrne presežno finančno premoženje ali denarna sredstva, ki jih je nasprotna stranka zagotovila za namene poziva h kritju.
3. V primeru poziva h kritju nasprotna stranka poveča sklad finančnega premoženja s primernim finančnim premoženjem v skladu z naslovom II in III v delu 4. V izjemnih primerih, ko nasprotna stranka ne more zagotoviti povečanja sklada finančnega premoženja s primernim finančnim premoženjem v skladu z naslovom II in III v delu 4, lahko poveča sklad finančnega premoženja z denarnimi sredstvi. Denarna sredstva se v skladu s Sklepom o vzpostavitvi in vodenju registra finančnega premoženja vpišejo kot vloga nasprotne stranke pri Banki Slovenije v register finančnega premoženja pri Banki Slovenije, na katerih je nasprotna stranka vzpostavila maksimalno zastavno pravico v korist Banke Slovenije. V tem primeru nasprotna stranka sklene z Banko Slovenije sporazum o finančnem zavarovanju.
4. Obrestna mera mejnega depozita se uporablja tudi za poziv h kritju z denarnimi sredstvi.
NASLOV VIII – PRAVILA ZA UPORABO PRIMERNEGA FINANČNEGA PREMOŽENJA
Tesne povezave med nasprotnimi strankami in izdajateljem, dolžnikom ali garantom primernega finančnega premoženja
1. Ne glede na dejstvo, da je finančno premoženje primerno, nasprotna stranka ne sme predložiti ali uporabiti kot zavarovanje finančnega premoženja, ki ga je izdala, ga dolguje ali zanj jamči sama nasprotna stranka ali kateri koli drug subjekt, ki je z njo v tesni povezavi.
2. »Tesne povezave« pomenijo katerega koli od naslednjih primerov, v katerih sta nasprotna stranka in drug subjekt iz odstavka 1 v naslednji povezavi:
(a) nasprotna stranka ima neposredno ali posredno prek enega ali več drugih podjetij v lasti 20 % ali več kapitala tega drugega subjekta;
(b) ta drug subjekt ima neposredno ali posredno prek enega ali več drugih podjetij v lasti 20 % ali več kapitala nasprotne stranke;
(c) tretja oseba ima neposredno ali posredno prek enega ali več podjetij v lasti 20 % ali več kapitala nasprotne stranke in 20 % ali več kapitala tega drugega subjekta.
Za namene ugotavljanja obstoja tesnih povezav v primeru multi-cédulas Eurosistem uporabi pristop pregledovanja, tj. Eurosistem preuči tesne povezave med posameznimi izdajatelji osnovnih cédulas in nasprotno stranko.
3. Odstavek 1 se ne uporablja za naslednje primere:
(a) tesne povezave, kakor so opredeljene v odstavku 2, ki se vzpostavijo zaradi obstoja subjekta javnega sektorja iz EGP, ki je upravičen do odmerjanja davkov ter je (i) subjekt, ki ima neposredno ali posredno prek enega ali več podjetij v lasti najmanj 20 % kapitala nasprotne stranke, ali (ii) tretja oseba, ki ima neposredno ali posredno prek enega ali več podjetij v lasti najmanj 20 % kapitala nasprotne stranke in najmanj 20 % kapitala drugega subjekta, če med nasprotno stranko in drugim subjektom ni drugih tesnih povezav, razen tesnih povezav zaradi enega ali več subjektov javnega sektorja iz EGP, ki so upravičeni do odmerjanja davkov;
(b) krite obveznice, urejene z zakonodajo EGP – razen združenih struktur kritih obveznic znotraj skupine, izdanih v skladu s členom 8 Direktive (EU) 2019/2162 –, ki:
(i) če so bile izdane 7. julija 2022 ali prej, izpolnjujejo zahteve iz člena 129(1) do (3) in (6) Uredbe (EU) št. 575/2013, ki se uporabljajo na dan izdaje, in so bile 7. julija 2022 na seznamu primernega tržnega finančnega premoženja, objavljenem na spletni strani ECB; ali, če so bile izdane 8. julija 2022 ali pozneje, izpolnjujejo zahteve iz člena 129(1) do (3b) in (6) in (7) Uredbe (EU) št. 575/2013, ki se uporabljajo na dan izdaje;
(ii) v kritnem skladu ne vsebujejo nezavarovanih dolžniških instrumentov, ki jih je izdala nasprotna stranka ali drug subjekt, ki je z njo v tesni povezavi, kakor je opredeljena v odstavku 2, in za katere v celoti jamči en ali več subjektov javnega sektorja iz EGP, upravičenih do odmerjanja davkov; ter
(iii) imajo bonitetno oceno zunanje bonitetne institucije za izdajo, kakor je opredeljena v točki (a) člena 84, ki izpolnjuje zahteve iz Priloge VIIIb;
(c) netržne hipotekarne dolžniške instrumente in netržne dolžniške instrumente, zavarovane s primernimi bančnimi posojili;
(d) multi-cédulas, izdani pred 1. majem 2015, pri čemer osnovne cédulas izpolnjujejo kriterije, določene v členu 129 od (1) do (3) in členu 129(6) Uredbe (EU) št. 575/2013.
4. Če je treba preveriti skladnost z odstavkom 3(b)(i) ali (ii), to je pri kritih obveznicah, urejenih z zakonodajo EGP, kadar veljavna zakonodaja ali prospekt ne izključuje možnosti vključitve (i) združenih struktur kritih obveznic znotraj skupine, izdanih v skladu z ustreznimi nacionalnimi ukrepi za prenos člena 8 Direktive (EU) 2019/2162, oziroma (ii) dolžniških instrumentov, navedenih v odstavku 3(b)(ii), med finančno premoženje v kritnem skladu ter kadar je te dolžniške instrumente izdala nasprotna stranka ali subjekt, ki je z njo v tesni povezavi, lahko NCB sprejmejo vse naslednje ukrepe ali nekatere od njih, da opravijo občasne preglede skladnosti z odstavkom 3(b)(i) ali (ii).
(a) NCB lahko pridobijo redna nadzorna poročila, ki omogočajo pregled finančnega premoženja v kritnem skladu kritih obveznic, urejenih z zakonodajo EGP.
(b) Če nadzorna poročila ne zagotovijo zadostnih informacij za namene preverjanja, lahko NCB od nasprotne stranke, ki mobilizira krito obveznico, urejeno z zakonodajo EGP, pridobijo samopotrditev in zavezo, s čimer nasprotna stranka potrdi, da krita obveznica, urejena z zakonodajo EGP, ni del združene strukture kritih obveznic znotraj skupine, izdane v skladu z ustreznimi nacionalnimi ukrepi za prenos člena 8 Direktive (EU) 2019/2162 – kar bi pomenilo kršitev odstavka 3(b)(i) –, in, da kritni sklad kritih obveznic, urejenih z zakonodajo EGP, ne vsebuje – kar bi pomenilo kršitev odstavka 3(b)(ii) – nezavarovanih bančnih obveznic, ki jih je izdala ta nasprotna stranka ali drug subjekt, ki je z njo v tesni povezavi, in za katere v celoti jamči en ali več subjektov javnega sektorja iz EGP, upravičenih do odmerjanja davkov. Samopotrditev nasprotne stranke mora podpisati njen glavni izvršni direktor, finančni direktor ali vodilni uslužbenec na podobno visokem položaju oziroma pooblaščeni podpisnik v njegovem imenu.
| (c) | NCB lahko od nasprotne stranke, ki mobilizira krito obveznico, urejeno z zakonodajo EGP, letno pridobijo naknadno potrditev zunanjih revizorjev ali oseb, ki spremljajo kritni sklad, da krita obveznica, urejena z zakonodajo EGP, ni del združene strukture kritih obveznic znotraj skupine, izdane v skladu z ustreznimi nacionalnimi ukrepi za prenos člena 8 Direktive (EU) 2019/2162 – kar bi pomenilo kršitev odstavka 3(b)(i) – in, da kritni sklad kritih obveznic, urejenih z zakonodajo EGP, ne vsebuje – kar bi pomenilo kršitev odstavka 3(b)(ii) – nezavarovanih bančnih obveznic, ki jih je izdala ta nasprotna stranka ali subjekt, ki je z njo v tesni povezavi, in za katere v celoti jamči en ali več subjektov javnega sektorja iz EGP, upravičenih do odmerjanja davkov. |
(d) Če nasprotna stranka na podlagi zahteve NCB ne zagotovi samopotrditve ali potrditve iz točk (b) in (c), ta nasprotna stranka krite obveznice, urejene z zakonodajo EGP, ne sme mobilizirati kot zavarovanje.
Uporaba dolžniških instrumentov v povezavi z dokapitalizacijo s stvarnimi vložki v obliki državnih dolžniških instrumentov
Državne dolžniške instrumente, uporabljene za dokapitalizacijo nasprotne stranke s stvarnimi vložki, lahko zadevna nasprotna stranka ali katera koli druga nasprotna stranka, ki je v tesni povezavi z zadevno nasprotno stranko, kakor je določeno v členu 141(2), uporablja kot zavarovanje samo, če Eurosistem meni, da je stopnja dostopa njihovega izdajatelja do trga zadostna, pri čemer upošteva tudi vlogo, ki jo imajo taki instrumenti pri dokapitalizaciji.
Uporaba nezavarovanih dolžniških instrumentov, ki jih izda nasprotna stranka ali subjekt, ki je z njo v tesni povezavi, in ki so predmet jamstva
V izjemnih primerih se lahko Svet ECB odloči, da odobri začasna odstopanja od člena 141(1), in nasprotni stranki dovoli uporabo nezavarovanih dolžniških instrumentov, ki jih izda ta nasprotna stranka ali drug subjekt, ki je z njo v tesni povezavi, in za katere v celoti jamči en ali več subjektov javnega sektorja iz EGP, upravičenih do odmerjanja davkov, za največ tri leta. K prošnji za odobritev odstopanja mora nasprotna stranka priložiti svoj načrt financiranja, v katerem je opisan način, kako bo v treh letih po odobritvi odstopanja postopno opustila mobilizacijo zadevnega finančnega premoženja. To odstopanje se odobri samo, kadar narava jamstva, ki ga zagotavlja ena ali več enot centralne ali regionalne ravni države, lokalnih oblasti ali drugih subjektov javnega sektorja iz EGP, upravičenih do odmerjanja davkov, ustreza zahtevam za jamstva, določenim v členu 117.
Tesne povezave v zvezi z listinjenimi vrednostnimi papirji in valutnimi zaščitami
Nasprotna stranka ne more mobilizirati kot zavarovanje nobenega listinjenega vrednostnega papirja, če nasprotna stranka ali kateri koli subjekt, s katerim je v tesni povezavi, kakor je določeno v členu 141, listinjenemu vrednostnemu papirju zagotavlja valutno zaščito s tem, da sklene transakcijo valutne zaščite z izdajateljem v vlogi nasprotne stranke pri tej transakciji.
Omejitve v zvezi z nezavarovanimi dolžniškimi instrumenti, ki jih izdajo kreditne institucije in subjekti, ki so z njimi v tesni povezavi
1. Nasprotna stranka ne sme predložiti ali uporabiti kot zavarovanje nezavarovanih dolžniških instrumentov, ki jih je izdala kreditna institucija ali kateri koli drug subjekt, ki je s to kreditno institucijo v tesni povezavi, kolikor skupna vrednost takega zavarovanja, ki ga je izdala ta kreditna institucija ali drug subjekt, ki je z njo v tesni povezavi, presega 2,5 % skupne vrednosti finančnega premoženja, ki ga ta nasprotna stranka uporabi kot zavarovanje, po upoštevanju veljavnih odbitkov. Ta prag se ne uporablja v nobenem od naslednjih primerov:
(a) če vrednost takega finančnega premoženja po upoštevanju veljavnih odbitkov ne presega 50 milijonov EUR ali
(b) če za to finančno premoženje jamči subjekt javnega sektorja, ki je upravičen do odmerjanja davkov, z jamstvom, ki ima značilnosti, določene v členu 117, ali
(c) če je to finančno premoženje izdala agencija, multilateralna razvojna banka ali mednarodna organizacija.
2. Če se med dvema ali več izdajatelji nezavarovanih dolžniških instrumentov vzpostavi tesna povezava ali pride do njihove združitve, se prag iz prvega odstavka začne uporabljati tri mesece po datumu, ko se je tesna povezava vzpostavila ali ko je združitev začela učinkovati.
3. Za namene tega člena imajo »tesne povezave« med subjektom izdajateljem in drugim subjektom enak pomen kakor »tesne povezave« med nasprotno stranko in drugim subjektom, kakor je navedeno v členu 141.
Likvidnostna podpora v zvezi z listinjenimi vrednostnimi papirji
1. Z učinkom od 1. novembra 2015 nasprotna stranka ne more mobilizirati kot zavarovanje nobenega listinjenega vrednostnega papirja, če nasprotna stranka ali kateri koli subjekt, ki je z njo v tesni povezavi, zagotavlja likvidnostno podporo, kakor je opisana spodaj. Eurosistem upošteva dve obliki likvidnostne podpore za listinjene vrednostne papirje: denarne rezerve in druge instrumente likvidnostne podpore.
2. Za likvidnostno podporo v obliki denarnih rezerv nasprotni stranki ni dovoljeno mobilizirati kot zavarovanje nobenih listinjenih vrednostnih papirjev, če so istočasno izpolnjeni naslednji trije pogoji:
(a) nasprotna stranka je v tesni povezavi z banko, pri katerih ima izdajatelj račun in je udeležena pri transakciji z listinjenimi vrednostnimi papirji;
(b) trenutni znesek rezervnega sklada pri transakciji listinjenih vrednostnih papirjev je višji od 5 % zneska vseh nadrejenih in podrejenih tranš ob izdaji pri transakciji listinjenih vrednostnih papirjev;
(c) trenutni znesek rezervnega sklada pri transakciji listinjenih vrednostnih papirjev je višji od 25 % trenutnega neodplačanega zneska vseh podrejenih tranš pri transakciji listinjenih vrednostnih papirjev.
3. Za likvidnostno podporo v obliki drugih instrumentov likvidnostne podpore nasprotni stranki ni dovoljeno mobilizirati kot zavarovanje nobenih listinjenih vrednostnih papirjev, če sta istočasno izpolnjena naslednja dva pogoja:
(a) nasprotna stranka je v tesni povezavi s ponudnikom teh drugih instrumentov likvidnostnih podpor; in
(b) trenutni znesek drugih instrumentov likvidnostnih podpor pri transakciji listinjenih vrednostnih papirjev je višji od 20 % začetnega neodplačanega zneska vseh nadrejenih in podrejenih tranš pri transakciji listinjenega vrednostnega papirja.
4. Tesne povezave v zvezi s tem členom imajo enak pomen, kakor je določen v členu 141(2).
Primerno finančno premoženje z negativnim denarnim tokom
1. Nasprotna stranka ostane odgovorna za pravočasno plačilo vsakršnega zneska negativnega denarnega toka v zvezi s primernim finančnim premoženjem, ki ga predloži ali uporabi kot zavarovanje.
2. Če nasprotna stranka ne izvrši plačila pravočasno v skladu z odstavkom 1, lahko to plačilo izvrši Banka Slovenije, ni pa tega dolžna storiti. Nasprotna stranka mora Banki Slovenije na podlagi njene zahteve nemudoma povrniti vsak znesek negativnega denarnega toka, ki ga je plačala Banka Slovenije, ker tega ni plačala nasprotna stranka. Če nasprotna stranka ne izvrši plačila pravočasno v skladu z odstavkom 1, ima Banka Slovenije pravico, da nemudoma in brez predhodnega obvestila za znesek, enak znesku, ki ga mora Banka Slovenije plačati v imenu te nasprotne stranke, obremeni kateri koli TARGET račun te nasprotne stranke, kakor je določeno v členu 27(5) Dela I (Splošni pogoji) v Splošnih pogojih za udeležbo v sistemu TARGET-Slovenija.
3. Vsak znesek, ki ga Banka Slovenije plača po odstavku 2 ter ga nasprotna stranka ne povrne nemudoma na podlagi zahteve in zanj Banka Slovenije ne more obremeniti nobenega ustreznega računa, kakor je določeno v odstavku 2, se šteje za posojilo Eurosistema, za katero se uporabi sankcija v skladu s členom 169.
146. člen (črtan)
Obveščanje, vrednotenje in umik finančnega premoženja, ki ni primerno ali je v nasprotju s pravili za uporabo primernega finančnega premoženja
1. Če je nasprotna stranka predložila ali uporabila finančno premoženje, ki se ne sme ali ne sme več uporabljati kot zavarovanje, vključno zaradi obstoja tesne povezave z izdajateljem, dolžnikom ali garantom ali zato, ker je to ista oseba, mora o tem nemudoma obvestiti Banko Slovenije.
2. Finančno premoženje iz odstavka 1 se najpozneje na naslednji delovni dan TARGET po ugotovljeni nepravilnosti vrednoti po vrednosti nič, lahko se izvede tudi poziv h kritju.
3. Nasprotna stranka, ki je predložila ali uporabila katero koli finančno premoženje iz odstavka 1, mora to finančno premoženje čim prej umakniti.
4. Nasprotna stranka mora Eurosistemu predložiti točne in posodobljene informacije, ki vplivajo na vrednost zavarovanja.
Sankcije za neupoštevanje pravil za uporabo primernega finančnega premoženja
Neupoštevanje pravil, določenih v tem naslovu, se sankcionira, kjer je primerno, v skladu s členi od 169 do 172. Sankcije se uporabijo ne glede na to ali nasprotna stranka aktivno sodeluje pri operacijah denarne politike.
Izmenjava informacij znotraj Eurosistema
Za namene izvajanja denarne politike, zlasti za spremljanje upoštevanja pravil o uporabi primernega finančnega premoženja, si Eurosistem izmenjuje informacije o kapitalskih deležih, ki jih za te namene zagotavljajo pristojni organi. Za te informacije veljajo enaki standardi zaupnosti, kakor jih uporabljajo pristojni organi.
NASLOV IX – ČEZMEJNA UPORABA PRIMERNEGA FINANČNEGA PREMOŽENJA
1. Nasprotne stranke lahko čezmejno uporabijo primerno finančno premoženje na celotnem euroobmočju pri vseh vrstah kreditnih poslov Eurosistema.
2. Nasprotne stranke lahko mobilizirajo primerno finančno premoženje, razen vezanih depozitov, za čezmejno uporabo v skladu z naslednjim:
(a) tržno finančno premoženje se mobilizira preko: (i) primernih povezav; (ii) veljavnih postopkov CCBM; (iii) primernih povezav v kombinaciji s CCBM;
(b) netržni dolžniški instrumenti, zavarovani s primernimi bančnimi posojili, in hipotekarni dolžniški instrumenti se mobilizirajo v skladu z veljavnimi postopki CCBM; in
(c) bančna posojila se mobilizirajo (i) prek veljavnih postopkov CCBM ali (ii) v skladu z domačimi postopki, kakor je določeno v ustrezni nacionalni dokumentaciji domače NCB.
3. Tržno finančno premoženje se lahko uporablja prek računa NCB pri SPVP, ki je v drugi državi kot zadevna NCB, če Eurosistem odobri uporabo takega računa.
4. Centralna banka De Nederlandsche Bank lahko uporablja svoj račun pri Euroclear Bank za namene poravnave zavarovalnih transakcij z euroobveznicami, ki so izdane v tej mednarodni centralni depotni družbi. Centralna banka Central Bank of Ireland lahko odpre podoben račun pri Euroclear Bank. Ta račun se lahko uporablja za vse primerno finančno premoženje, ki se vodi pri Euroclear Bank, tj. vključno s primernim finančnim premoženjem, ki se prenese na Euroclear Bank prek primernih povezav.
5. Nasprotne stranke izvršijo prenos primernega finančnega premoženja prek svojih računov za poravnavo vrednostnih papirjev pri primernem SPVP.
6. Nasprotna stranka, ki nima skrbniškega računa pri NCB ali računa za poravnavo vrednostnih papirjev pri primernem SPVP, lahko poravna transakcije prek računa za poravnavo vrednostnih papirjev ali skrbniškega računa korespondenčne kreditne institucije.
1. Znotraj CCBM je čezmejno razmerje vzpostavljeno med NCB. NCB v zvezi s tržnim finančnim premoženjem, ki ga je sprejel njihov lokalni register, tripartitni agent ali poravnalni sistem, delujejo kot skrbniki (v nadaljnjem besedilu: korespondenti) druga za drugo in za ECB. Za bančna posojila in hipotekarne dolžniške instrumente veljajo posebni postopki znotraj CCBM. Podrobnosti o CCBM in veljavnih postopkih so določene v Prilogi V in v brošuri »Korespondenčni centralnobančni model (CCBM). Postopki za nasprotne stranke Eurosistema«, ki je objavljena na spletni strani ECB.
2. Finančno premoženje, deponirano pri korespondenčni centralni banki, se uporablja samo za zavarovanje kreditnih poslov Eurosistema.
Primerne povezave med SPVP
1. Poleg CCBM lahko nasprotne stranke za čezmejni prenos tržnega finančnega premoženja uporabljajo primerne povezave. ECB objavi seznam primernih povezav na svoji spletni strani.
2. Finančno premoženje, ki je dostopno prek primerne povezave, se lahko uporablja za kreditne posle Eurosistema in za kateri koli drugi namen, ki ga izbere nasprotna stranka.
3. Pravila o uporabi primernih povezav so določena v Prilogi V.
CCBM v kombinaciji s primernimi povezavami
1. Nasprotne stranke lahko za čezmejno mobilizacijo primernega tržnega finančnega premoženja uporabljajo primerne povezave v kombinaciji s CCBM.
2. Pri uporabi primernih povezav med SPVP v kombinaciji s CCBM imajo nasprotne stranke finančno premoženje, ki je izdano pri SPVP izdajatelja, na računu pri SPVP investitorja, in sicer neposredno ali prek skrbnika.
3. Finančno premoženje, mobilizirano po odstavku 2, se lahko izda v SPVP države EGP zunaj euroobmočja, za katerega je Eurosistem ocenil, da je skladen s kriteriji primernosti določenimi v Prilogi Va, pod pogojem, da obstaja primerna povezava med SPVP izdajatelja in SPVP investitorja.
4. Pravila o uporabi CCBM v kombinaciji s primernimi povezavami so določena v Prilogi V.
CCBM in tripartitne storitve upravljanja z zavarovanjem
1. Čezmejne tripartitne storitve upravljanja z zavarovanjem nasprotni stranki omogočajo, da poveča ali zmanjša znesek zavarovanja, ki ga mobilizira pri svoji domači NCB, s pomočjo uporabe zavarovanja, ki ga ima pri tripartitnem agentu.
2. CCBM (vključno s CCBM v kombinaciji s primernimi povezavami) se lahko uporablja kot osnova za čezmejno uporabo tripartitnih storitev upravljanja z zavarovanjem. Čezmejna uporaba tripartitnih storitev upravljanja z zavarovanjem vključuje NCB, ki, kjer se tripartitne storitve upravljanja z zavarovanjem ponujajo za čezmejno uporabo pri Eurosistemu, deluje kot korespondent za NCB, katerih nasprotne stranke so zaprosile za čezmejno uporabo takih tripartitnih storitev upravljanja z zavarovanjem za namene kreditnih poslov Eurosistema.
Da bi lahko zadevni tripartitni agent zagotavljal tripartitne storitve upravljanja z zavarovanjem za čezmejno uporabo pri Eurosistemu v skladu s prvim pododstavkom, mora izpolnjevati vrsto dodatnih funkcijskih zahtev, ki jih določi Eurosistem, kakor je navedeno v dokumentu ‚Korespondenčni centralnobančni model (CCBM). Postopki za nasprotne stranke Eurosistema‘ (oddelek 2.1.3, drugi odstavek).
3. Tabela, ki podrobneje opisuje uporabo CCBM s tripartitnimi storitvami upravljanja z zavarovanjem, je prikazana v Prilogi V.
NASLOV X – SKLAD FINANČNEGA PREMOŽENJA PRI BANKI SLOVENIJE
155. člen
Zavarovanje prek sklada finančnega premoženja pri Banki Slovenije
1. Kreditni posli Eurosistema so zavarovani s primernim finančnim premoženjem v skladu z naslovom II in III v delu 4 in z denarnimi sredstvi, ki se vodijo na računu nasprotne stranke pri Banki Slovenije pod pogoji iz člena139. Banka Slovenije za zavarovanje terjatev uporablja sklad finančnega premoženja pri Banki Slovenije (v nadaljevanju: sklad finančnega premoženja). Sklad finančnega premoženja je skupna vrednost finančnega premoženja, ki ga je nasprotna stranka namenila za zavarovanje kreditnih poslov Eurosistema, pri čemer posamezno finančno premoženje ni povezano s točno določeno terjatvijo.
2. Nasprotna stranka uvrsti finančno premoženje v sklad finančnega premoženja na način, kot je določeno s temi splošnimi pogoji, drugimi predpisi in z Uporabniškim priročnikom za uporabo finančnega premoženja za zavarovanje terjatev Banke Slovenije, ki ga Banka Slovenije objavi na svoji spletni strani.
3. Ko nasprotna stranka uporabi čezmejno netržno finančno premoženje, mora upoštevati splošne pogoje uporabe netržnega finančnega premoženja tujih NCB (Terms and Conditions of national central bank, when acting as CCB), ki so objavljeni na spletni strani ECB. Ti splošni pogoji dopolnjujejo obstoječe pravne akte med nasprotno stranko in Banko Slovenije.
Banka Slovenije dnevno vrednoti sklad finančnega premoženja za posamezno nasprotno stranko, upoštevajoč ukrepe za obvladovanje tveganj. Pri tem mora vrednost sklada finančnega premoženja nasprotne stranke v vsakem trenutku presegati ali imeti vsaj enako vrednost kot vsota terjatev Banke Slovenije do te nasprotne stranke. Če vsota terjatev Banke Slovenije do posamezne nasprotne stranke presega vrednost njenega sklada finančnega premoženja, zmanjšanega za uporabljene ukrepe za obvladovanje tveganj, ji Banka Slovenije pošlje poziv, da takoj poveča sklad finančnega premoženja (tj. poziv h kritju).
Izplačilo denarnih tokov in pravice iz naslova finančnega premoženja
1. Pri izračunu vrednosti sklada finančnega premoženja so upoštevani tudi denarni tokovi finančnega premoženja, tj. glavnica in obresti, ki jih ob zapadlosti izplača izdajatelj, dolžnik oziroma garant finančnega premoženja. S tem v zvezi velja naslednje:
(a) Banka Slovenije je edini upravičenec do denarnih tokov iz tržnega finančnega premoženja, na katerem je ustanovljena maksimalna zastavna pravica v njeno korist.
(b) Banka Slovenije je edini upravičenec do denarnih tokov iz tržnega finančnega premoženja, ki je vodeno za račun Banke Slovenije pri tuji NCB. Tuja NCB bo denarne tokove tržnega finančnega premoženja posredovala Banki Slovenije.
(c) Banka Slovenije je edini upravičenec do denarnih tokov bančnega posojila, vodenega v registru finančnega premoženja pri Banki Slovenije in na katerem je ustanovljena maksimalna zastavna pravica v njeno korist. Ne glede na to dolžnik (oziroma garant) izplačuje vse denarne tokove neposredno posojilodajalcu (tj. nasprotni stranki), razen če Banka Slovenije od dolžnika (oziroma garanta) zahteva, da se izplačujejo direktno njej.
(d) Banka Slovenije je upravičenec do denarnih tokov čezmejnega netržnega finančnega premoženja skladno z veljavnimi pravili NCB, ki je v vlogi CCB.
2. Banka Slovenije ne jamči za pravočasnost in pravilnost izplačila denarnih tokov. Banka Slovenije lahko od nasprotne stranke zahteva, da vrednostne papirje v času izplačila denarnega toka izloči iz sklada finančnega premoženja, predvsem vrednostne papirje, denominirane v tuji valuti. Na datum prejema denarnega toka finančnega premoženja Banka Slovenije primerja vrednost sklada finančnega premoženja, zmanjšano za denarni tok, z vsoto terjatev Banke Slovenije. Če vrednost sklada finančnega premoženja, zmanjšana za vrednost denarnega toka, presega vsoto terjatev Banke Slovenije, Banke Slovenije še isti dan nasprotni stranki izplača denarni tok iz finančnega premoženja, ob pogoju, da predhodno prejme denarni tok od izdajatelja oziroma CCB. Če je vrednost sklada finančnega premoženja, zmanjšana za vrednost denarnega toka, nižja kot je vsota terjatev Banke Slovenije, Banka Slovenije izvede poziv h kritju. Banka Slovenije izplača denarni tok iz finančnega premoženja nasprotni stranki šele, ko nasprotna stranka poveča vrednost sklada finančnega premoženja tako, da je vrednost sklada finančnega premoženja, zmanjšana za vrednost denarnega toka, najmanj enaka vsoti terjatev Banke Slovenije do nasprotne stranke. Če nasprotna stranka še isti dan ne poveča vrednosti sklada v ustrezni višini, se šteje, da je dala v zavarovanje tudi te denarne tokove iz finančnega premoženja. Banka Slovenije ji poveča sklad finančnega premoženja z denarnimi sredstvi, ki jih je prejela iz izplačila teh denarnih tokov, in sicer se v skladu s Sklepom o vzpostavitvi in vodenju registra finančnega premoženja vpišejo kot vloga nasprotne stranke pri Banki Slovenije v register finančnega premoženja pri Banki Slovenije, in na katerih se zagotovi vzpostavitev maksimalne zastavne pravice v korist Banke Slovenije. V tem primeru se šteje, da je sporazum o finančnem zavarovanju med Banko Slovenije in nasprotno stranko sklenjen.
3. Banka Slovenije je edini upravičenec iz pravic iz naslova netržnega finančnega premoženja, na katerem je ustanovljena maksimalna zastavna pravica v njeno korist, vključno z vsemi stranskimi pravicami, kot so pravica do poplačila iz vseh zavarovanj, pravice iz pogodb s poroki itd. Banka Slovenije je tudi upravičenec do vseh drugih pravic iz čezmejnega netržnega finančnega premoženja skladno z veljavnimi pravili NCB, ki je v vlogi CCB.
Izvršba na finančnem premoženju
Če Banka Slovenije pred zapadlostjo njenih terjatev iz zavarovanja prejeme denarna sredstva na podlagi izvršbe na finančnem premoženju nasprotne stranke predlagane s strani tretjih oseb, lahko poveča sklad finančnega premoženja nasprotne stranke z denarnimi sredstvi, ki jih je prejela iz izvršbe, če slednja v skladu nima dovolj finančnega premoženja (poziv h kritju). Sklad finančnega premoženja se poveča v skladu s Sklepom o vzpostavitvi in vodenju registra finančnega premoženja in se prejeta denarna sredstva vpišejo kot vloga nasprotne stranke pri Banki Slovenije v registru finančnega premoženja pri Banki Slovenije, in na katerih se zagotovi vzpostavitev maksimalne zastavne pravice v korist Banke Slovenije.
1. Če nasprotna stranka ob zapadlosti terjatev Banke Slovenije ne poplača svojih obveznosti, ki so zavarovane s finančnim premoženjem, vključenim v sklad finančnega premoženja, lahko Banka Slovenije takoj poplača svoje zapadle terjatve, vključno s stroški izvršitve zavarovanja, s prodajo ali prilastitvijo finančnega premoženja v skladu finančnega premoženja, ki ga je nasprotna stranka zagotovila Banki Slovenije za zavarovanje terjatev. Nasprotna stranka mora izvesti tudi vsa dejanja, ki so potrebna za prenos zavarovanja bančnega posojila na Banko Slovenije ali novega upnika. Če se poplačilo terjatev Banke Slovenije opravi s prilastitvijo finančnega premoženja, se premoženje ob prilastitvi vrednoti po tržni vrednosti finančnega premoženja, če ta ne obstaja, pa po neto sedanji vrednosti finančnega premoženja, tj. vrednosti vsote prihodnjih denarnih tokov finančnega premoženja, diskontiranih s stopnjo, ki odraža kreditno in likvidnostno tveganje finančnega premoženja ter vsa druga tveganja, ki vplivajo na vrednost finančnega premoženja. Banka Slovenije opravi obračun zapadlih obveznosti nasprotne stranke. Banka Slovenije za poplačilo svojih zapadlih terjatev po lastni presoji določi finančno premoženje, dano v zavarovanje Banki Slovenije, ki se uporabi za poplačilo zapadlih terjatev.
2. Če nasprotna stranka ne poveča sklada finančnega premoženja v skladu s pozivom h kritju, se lahko vse nezapadle terjatve Banke Slovenije, ki so zavarovane s finančnim premoženjem vključenim v sklad finančnega premoženja, štejejo za zapadle in se lahko poplačajo.
3. Banka Slovenije lahko z nasprotno stranko sklene dogovor za servisiranje bančnih posojil, na katerih Banka Slovenije izvrši finančno zavarovanje.
NASLOV XI – DODATNO ZAČASNO PRIMERNO FINANČNO PREMOŽENJE ZA ZAVAROVANJE TERJATEV EUROSISTEMA
Dodatno začasno primerno finančno premoženje
1. V primeru neskladja med drugimi določbami teh splošnih pogojev in določbami iz naslova XI v delu 4 veljajo določbe iz naslova XI v delu 4.
2. Dodatno začasno primerno finančno premoženje za zavarovanje terjatev Eurosistema lahko nasprotne stranke uporabljajo le začasno, dokler Svet ECB ne odloči drugače.
POGLAVJE 1 – DODATNI LISTINJENI VREDNOSTNI PAPIRJI
Kriteriji primernosti za dodatne listinjene vrednostne papirje
Poleg listinjenih vrednostnih papirjev, ki so primerni v skladu z naslovom II v delu 4, so za zavarovanje terjatev Eurosistema primerni tudi listinjeni vrednostni papirji, ki ne zadostijo kriterijem primernosti iz naslova II v delu 4 o visokih bonitetnih standardih, ki veljajo za listinjene vrednostne papirje, vendar le pod pogojem, da izpolnjujejo vse ostale pogoje iz naslova XI v delu 4 za listinjene vrednostne papirje in imajo dve bonitetni oceni izdaje najmanj »trojni B«. »Trojni B« pomeni najmanj bonitetno oceno »Baa3«, ki jo dodeli Moody's, »BBB-«, ki jo dodelita Fitch in Standard & Poor's, ali »BBBL«, ki jo dodeli DBRS. Zadostiti morajo tudi vsem naslednjim zahtevam:
(a) kritni sklad, ki ustvarja denarni tok in s katerim je zavarovan listinjen vrednostni papir, vsebuje samo eno od naslednjih vrst finančnega premoženja: stanovanjske hipoteke, posojila malim in srednje velikim podjetjem, posojila za nakup avtomobila, potrošniška posojila, terjatve iz naslova lizinga ali terjatve iz naslova kreditnih kartic;
(b) kritni sklad, ki ustvarja denarni tok, ne sme vsebovati različnih vrst premoženja;
(c) premoženje v kritnem skladu, ki ustvarja denarni tok in s katerim je zavarovan listinjen vrednostni papir, ne vsebuje posojil, ki so:
(i) ob izdaji listinjenega vrednostnega papirja slaba posojila;
(ii) posojila, ki so bila slaba ob njihovem prenosu v kritni sklad v času do zapadlosti listinjenega vrednostnega papirja, z npr. zamenjavo ali nadomestitvijo premoženja v kritnem skladu, ki ustvarja denarni tok, ali
(iii) kadarkoli: strukturirana, sindicirana ali posojila s finančnim vzvodom;
(d) dokumentacija listinjenega vrednostnega papirja mora vsebovati določbe o neprekinjenosti servisiranja.
Dodatni ukrepi za obvladovanje tveganj pri dodatnih listinjenih vrednostnih papirjih
1. Za listinjene vrednostne papirje se uporablja odbitek pri vrednotenju, ki je odvisen od njihovega tehtanega povprečnega trajanja, kakor je podrobneje določeno v tabeli 6 v Prilogi IX.
2. Tehtano povprečno trajanje nadrejene tranše listinjenega vrednostnega papirja se izračuna kot pričakovani tehtani povprečni preostali čas do odplačila za to tranšo. Za zadržane mobilizirane listinjene vrednostne papirje se pri izračunu tehtanega povprečnega trajanja predpostavlja, da izdajatelj ne bo izkoristil nakupne opcije.
3. Za listinjene vrednostne papirje, ki so primerni v skladu s členom 160 in se teoretično vrednotijo v skladu s pravili iz člena 137, se uporablja dodaten odbitek pri vrednotenju v obliki zmanjšanja vrednosti. Zmanjšanje vrednosti je odvisno od tehtanega povprečnega trajanja finančnega premoženja in se izvede po stopnjah iz tabele 4 v Prilogi IX.
4. Listinjenega vrednostnega papirja, ki je primeren po členu 160, nasprotna stranka ne sme predložiti v zavarovanje, če sama ali katera koli tretja oseba, ki je z njo v tesni povezavi, zagotavlja obrestno zaščito v zvezi s tem listinjenim vrednostnim papirjem.
5. Za namene tega poglavja:
(a) »stanovanjska hipoteka« vključuje, poleg stanovanjskih hipotekarnih posojil, tudi z jamstvom zavarovana stanovanjska posojila (brez hipoteke na nepremičnini), če je jamstvo izplačljivo takoj ob neplačilu obveznosti. Takšno jamstvo se lahko zagotovi v različnih pogodbenih oblikah, vključno z zavarovalnimi pogodbami, pod pogojem, da ga izda subjekt javnega sektorja ali finančna institucija pod javnim nadzorom. Bonitetna ocena garanta za namene teh jamstev mora ves čas trajanja transakcije dosegati stopnjo kreditne kvalitete 3 na usklajeni lestvici bonitetnih ocen Eurosistema;
(b) pomenita »malo podjetje« in »srednje veliko podjetje« subjekt, ne glede na njegovo pravno obliko, ki se ukvarja z ekonomsko aktivnostjo, in ta subjekt kot samostojen subjekt ali, v primeru, da je del konsolidirane skupine, konsolidirana skupina poroča o letni prodaji, nižji od 50 milijonov EUR;
(c) »slabo posojilo« vključuje posojila, pri katerih je zamuda s plačilom obresti ali glavnice enaka ali večja od 90 dni in je pri dolžniku nastopil dogodek neplačila, kakor je opredeljen v točki 44 v Prilogi VII k Direktivi 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij, ali kadar obstajajo utemeljeni razlogi za dvom v to, da bo plačilo v celoti izvedeno;
(d) »strukturirano posojilo« pomeni strukturo, ki vključuje podrejena bančna posojila;
(e) »sindicirano posojilo« pomeni posojilo, ki ga da skupina posojilodajalcev v sindikatu za posojanje;
(f) »posojilo s finančnim vzvodom« pomeni posojilo, ki se odobri družbi, ki ima že znatno stopnjo zadolženosti, na primer za financiranje odkupa ali prevzema, kjer se posojilo uporabi za nakup deleža družbe, ki je hkrati dolžnik pri tem posojilu;
(g) »določbe o neprekinjenosti servisiranja« pomenijo določbe v pravni dokumentaciji listinjenega vrednostnega papirja, ki jih sestavljajo določbe o nadomestnem izvajalcu servisiranja ali določbe o iskalcu nadomestnega izvajalca servisiranja (če ni določb o nadomestnem izvajalcu servisiranja). V primeru določb o iskalcu nadomestnega izvajalca servisiranja je treba imenovati iskalca nadomestnega izvajalca servisiranja in ga pooblastiti, da najde ustreznega nadomestnega izvajalca servisiranja v 60 dneh od dogodka, ki sproži imenovanje iskalca, da se zagotovi pravočasno plačilo in servisiranje listinjenega vrednostnega papirja. Te določbe morajo vključevati tudi dogodke, ko se sproži postopek zamenjave izvajalca servisiranja za imenovanje nadomestnega izvajalca servisiranja, pri čemer ti dogodki lahko temeljijo na bonitetnih ocenah in/ali ne temeljijo na bonitetnih ocenah, npr. neizpolnjevanje obveznosti trenutnega izvajalca servisiranja. V primeru določb o nadomestnem izvajalcu servisiranja nadomestni izvajalec servisiranja ne sme biti v tesni povezavi z izvajalcem servisiranja. V primeru določb o iskalcu nadomestnega izvajalca servisiranja ne sme biti hkratnih tesnih povezav med izvajalcem servisiranja, iskalcem nadomestnega izvajalca servisiranja in banko, pri kateri ima izdajatelj račun;
(h) »tesne povezave« imajo pomen, opredeljen v členu 141;
(i) »zadržani mobilizirani listinjeni vrednostni papir« pomeni listinjeni vrednostni papir, ki ga nasprotna stranka, ki je originator listinjenega vrednostnega papirja, ali subjekti, ki so v tesni povezavi z originatorjem, uporabijo v odstotku, višjem od 75 % neodplačanega nominalnega zneska.
POGLAVJE 2 – DODATNA BANČNA POSOJILA
1. Banka Slovenije sprejema v zavarovanje terjatev Eurosistema bančna posojila, ki ne izpolnjujejo kriterijev primernosti iz naslova III v delu 4. Banka Slovenije določi kriterije primernosti in ukrepe za obvladovanje tveganj teh bančnih posojil z opredelitvijo odstopanja od zahtevanih kriterijev primernosti iz naslova III in VI v delu 4, ki so navedeni v tem poglavju. Kriterije primernosti in ukrepe za obvladovanje tveganj predhodno odobri Svet ECB.
2. V izjemnih primerih lahko Banka Slovenije, ob predhodni odobritvi Sveta ECB, sprejema bančna posojila:
(a) za katere je kriterije primernosti in ukrepe za obvladovanje tveganj, v skladu z odločitvami Sveta ECB sprejela druga NCB,
(b) ki jih ureja pravo katerekoli druge države članice EU z izjemo Slovenije, in
(c) ki so vključena v sklad bančnih posojil ali individualna posojila, zavarovana z nepremičninami, pri katerih se pri vrednotenju posojila upoštevajo tudi nepremičnine v zavarovanju, če je pravo, ki ureja bančno posojilo ali zadevnega dolžnika (ali garanta, kjer relevantno), pravo katerekoli druge države članice EU z izjemo Slovenije.
3. Druga NCB zagotavlja podporo Banki Slovenije, ko ta sprejema bančna posojila v skladu s točko (a) v odstavku 2 le, če je sklenjen bilateralen dogovor med Banko Slovenije in drugo NCB in ga je Svet ECB predhodno odobril.
Dodatni kriteriji primernosti pri dodatnih bančnih posojilih pri Banki Slovenije
1. Dodatni kriteriji primernosti pri dodatnih primernih bančnih posojilih pri Banki Slovenije, ki odstopajo od obstoječih, kot so določeni v naslovu III v delu 4, so naslednji:
(a) prag kreditne kvalitete:
Primerne so samo izpostavljenosti iz bančnih posojil do dolžnikov in garantov, pri katerih ni prišlo do dogodka neplačila, kot je določen v 178. členu Uredbe (EU) št. 575/2013. Če s strani dolžnika nastopi neplačilo, bančno posojilo ni primerno, ne glede na to, ali ima jamstvo. Za dolžnika/garanta velja:
(i) da je ocenjen s strani vsaj ene zunanje bonitetne institucije (ECAI) in njegova najboljša bonitetna ocena ustreza najmanj stopnji kreditne kvalitete 5 na usklajeni lestvici bonitetnih ocen Eurosistema, ki je objavljena na spletni strani ECB (www.ecb.europa.eu), ali
(ii) da je ocenjen z internim bonitetnim sistemom Banke Slovenije in je njegova verjetnost neplačila za obdobje enega leta nižja ali enaka 1,5 %. Ne glede na določbe člena 124(4) se za dolžnika/garanta, ki nima izdelane kvalitativne ocene zunanjih dejavnikov, kot primerna bonitetna ocena upošteva verjetnost neplačila, izračunana v drugi fazi ocenjevanja (izhodiščna modelska ocena, prilagojena z makroekonomskimi napovedmi za prihodnje leto), ki se pomnoži s korekcijskim faktorjem 1,2 (statistična ICAS ocena), če je ta nižja ali enaka 1,5 %.
(b) minimalni znesek:
V trenutku prenosa bančnega posojila s strani nasprotne stranke v zavarovanje v korist Banke Slovenije (tj. v trenutku mobilizacije posojila) neodplačani znesek glavnice bančnega posojila ne sme biti manjši od 500.000 EUR. V dogovoru z Banko Slovenije se minimalni neodplačani znesek glavnice bančnega posojila lahko zniža na 100.000 EUR.
(c) subsidiarna uporaba dodatnih primernih bančnih posojil:
(i) Nasprotna stranka lahko uporabi dodatna primerna bančna posojila po teh kriterijih primernosti le, če ji obseg ostalega primernega finančnega premoženja iz naslova II in III v delu 4 ne zadošča za zavarovanje njenih obveznosti do Banke Slovenije. Za uporabo dodatnih primernih bančnih posojil zaprosi Banko Slovenije in utemelji svojo potrebo.
(ii) V obdobju uporabe dodatnih primernih bančnih posojil nasprotna stranka v primeru izločanja finančnega premoženja iz sklada finančnega premoženja pri Banki Slovenije najprej izloči dodatna primerna bančna posojila, šele potem pa ostalo primerno finančno premoženje iz naslova II in III v delu 4 (razen ob dospevanjih ali če premoženje postane neprimerno).
(iii) Če v obdobju uporabe dodatnih primernih bančnih posojil nasprotna stranka pridobi ostalo primerno finančno premoženja, ki je določeno v naslovu II in III v delu 4, ga mora vključiti v sklad finančnega premoženja.
2. Dodatna primerna bančna posojila morajo istočasno izpolnjevati naslednje kriterije primernosti:
(a) primerni dolžniki/garanti:
(i) nefinančne družbe, ki so ustanovljene v Republiki Sloveniji,
(ii) Republika Slovenija,
(iii) subjekti javnega sektorja iz uredbe o kapitalskih zahtevah.
(b) veljavno pravo:
Posojilno pogodbo ureja slovensko pravo.
(c) primerni bonitetni viri/sistemi:
(i) interni bonitetni sistem Banke Slovenije (ICAS BS), če je dolžnik/garant nefinančna družba,
(ii) zunanje bonitetne institucije (ECAI), če je dolžnik/garant Republika Slovenija ali subjekt javnega sektorja.
3. Dodatni ukrepi za obvladovanje tveganj pri dodatnih primernih bančnih posojilih, ki odstopajo od obstoječih, kot so določeni v naslovu VI v delu 4, so naslednji:
(a) odbitki pri vrednotenju:
Dodatna primerna bančna posojila se vrednotijo po neodplačani vrednosti glavnice z upoštevanjem odbitkov, ki so odvisni od stopnje kreditne kvalitete dolžnika/garanta, preostale zapadlosti posojila in strukture obrestne mere. Tabela z odbitki je v tabeli 5 v Prilogi IX.
(b) diskrecijska izločitev bančnega posojila:
Banka Slovenije lahko diskrecijsko izloči posamezno bančno posojilo, čeprav izpolnjuje vse kriterije primernosti za dodatna primerna bančna posojila.
Primernost bančnih posojil s poroštvom Republike Slovenije na podlagi ZDLGPE pri dodatnih bančnih posojilih pri Banki Slovenije
1. Pri dodatnih bančnih posojilih se lahko kot kriterij primernosti namesto bonitetne ocene dolžnika upošteva bonitetna ocena garanta Republike Slovenije, ki jamči za obveznosti dolžnika iz bančnega posojila na podlagi Zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 61/2020 s spremembami) (v nadaljevanju: ZDLGPE), četudi to jamstvo ne izpolnjuje vseh pogojev iz člena 117. Bančno posojilo s poroštvom iz tega člena je primerno, če je poroštvena obveznost Republike Slovenije za posojilno pogodbo, sklenjeno na podlagi ZDLGPE, izpolnjena z denarnim izplačilom, kar pomeni, da mora biti posojilna pogodba sklenjena pred uveljavitvijo uredbe iz šestega odstavka 9. člena ZDLGPE.
2. Za namene iz tega člena nasprotna stranka vzpostavi zastavno pravico v korist Banke Slovenije na celotnem bančnem posojilu, pri katerem za del posojila jamči Republika Slovenija po ZDLGPE.
3. Pri vrednotenju bančnega posojila v skladu finančnega premoženja pri Banki Slovenije se za del posojila z jamstvom Republike Slovenije upošteva odbitek glede na bonitetno oceno Republike Slovenije, za preostali del posojila se upošteva odbitek glede na bonitetno oceno dolžnika. Če bonitetna ocena dolžnika ne dosega praga kreditne kvalitete, kot je določeno v točki (a) prvega odstavka člena 163, se uporabi odbitek v višini 100 %, kar pomeni, da se preostali del posojila vrednoti po nič.
4. Nasprotna stranka mora ob vzpostavitvi zastavne pravice na dodatnem bančnem posojilu z jamstvom Republike Slovenije po ZDLGPE Banki Slovenije predložiti izjavo, da je s skrbnostjo dobrega gospodarja ob sklenitvi posojilne pogodbe preverila izpolnjevanje vseh pogojev za črpanje tega bančnega posojila, kot jih določa ZDLGPE.
Ostale zahteve pri dodatnih bančnih posojilih pri Banki Slovenije
1. Za dodatna primerna bančna posojila v celoti veljajo določbe v naslovih III in VI v delu 4, razen v kolikor je izrecno s dodatnimi kriteriji primernosti in ukrepi za obvladovanje tveganj, kot so določeni v tem poglavju, določeno drugače.
2. Nasprotna stranka pri uporabi dodatnih primernih bančnih posojil upošteva določbe Uporabniškega priročnika za uporabo finančnega premoženja za zavarovanje terjatev Banke Slovenije, ki je objavljen na spletni strani Banke Slovenije.
POGLAVJE 3 – DOLOČENO FINANČNO PREMOŽENJE, DENOMINIRANO V BRITANSKIH FUNTIH, AMERIŠKIH DOLARJIH ALI JAPONSKIH JENIH
Določeno finančno premoženje, denominirano v britanskih funtih, ameriških dolarjih ali japonskih jenih
1. Tržni dolžniški instrumenti, ki so denominirani v britanskih funtih, ameriških dolarjih ali japonskih jenih, se štejejo kot primerno finančno premoženje za zavarovanje operacij denarne politike, če izpolnjujejo vse ostale kriterije primernosti iz naslova II v delu 4, razen kriterija glede valute denominacije v eurih, in če sta hkrati izpolnjena tudi naslednja pogoja: (i) izdani so v euroobmočju, kjer se tudi vodijo oziroma poravnavajo; in (ii) izdajatelj je ustanovljen v državi članici EGP.
2. Tržni dolžniški instrumenti, opisani v prejšnjem odstavku, s kuponi, ki so vezani na eno samo obrestno mero na denarnem trgu, katere uporaba je dovoljena v Uniji v skladu z Uredbo (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta, v valuti, v kateri so denominirani, ali na indeks inflacije za zadevno državo, pri katerih izplačilo oziroma natekanje ni vezano na vnaprej določen razpon referenčnega indeksa (ki ne vsebujejo strukture discrete range) ali katerih višina ni že vnaprej omejena (ki ne vsebujejo struktur range accrual ali ratchet) ali ki ne vsebujejo podobnih kompleksnih struktur, prav tako predstavljajo primerno zavarovanje za namene operacij denarne politike Eurosistema.
3. ECB lahko po odobritvi Sveta ECB na svoji spletni strani objavi seznam drugih sprejemljivih referenčnih obrestnih mer v tuji valuti, poleg tistih iz prejšnjega odstavka.
4. Za dolžniške instrumente iz tega člena se uporablja dodaten odbitek pri vrednotenju v obliki zmanjšanja vrednosti v višini
(a) 16 % pri premoženju, denominiranem v britanskih funtih in ameriških dolarjih, ter
(b) 26 % pri premoženju, denominiranem v japonskih jenih.
5. Banka Slovenije lahko od nasprotne stranke zahteva, da dolžniške instrumente iz tega člena v času izplačila denarnih tokov izloči iz sklada finančnega premoženja.
POGLAVJE 4 – ZAČASNA NEUPORABA ZAHTEV GLEDE PRAGA KREDITNE KVALITETE ZA NEKATERE TRŽNE INSTRUMENTE
Začasna neuporaba zahtev glede praga kreditne kvalitete za nekatere tržne instrumente
Na podlagi posebne odločitve, ki jo sprejme Svet ECB, se minimalne zahteve Eurosistema glede praga kreditne kvalitete za tržno finančno premoženje, določene v skladu z naslovom II v delu 4, ne uporabljajo za tržne dolžniške instrumente, ki so jih izdale ali zanje v celoti jamčijo institucionalne enote centralnih ravni držav članic euroobmočja, kjer poteka program Evropske unije/Mednarodnega denarnega sklada, dokler Svet ECB šteje, da zadevna država članica spoštuje pogoje finančne podpore in/ali makroekonomskega programa.
DEL 5 – SANKCIJE V PRIMERU NEIZPOLNJEVANJA OBVEZNOSTI NASPROTNE STRANKE
Sankcije za neizpolnjevanje obveznih rezerv
1. ECB institucijam, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz uredb in sklepov ECB v zvezi z uporabo obveznih rezerv, naloži sankcije v skladu z Uredbo (ES) št. 2532/98, Uredbo (ES) št. 2157/1999 (ECB/1999/4), Uredbo (ES) št. 2531/98, Uredbo (EU) 2021/378 (ECB/2021/1) in sklepom Evropske centralne banke (EU) 2021/1815 (ECB/2021/45). Ustrezne sankcije in postopkovna pravila za njihovo uporabo so določena v teh pravnih aktih.
2. Če je izračunani znesek denarne kazni nižji od 100 EUR, se instituciji, ki ne izpolnjuje obveznosti iz uredb iz odstavka 1, sankcija ne izreče in se tudi ne upošteva kot sankcija pri določanju, ali gre za ponavljajočo se kršitev.
3. Brez poseganja v odstavek 1 lahko Eurosistem v primeru hude kršitve zahtev glede obveznih rezerv začasno izključi nasprotno stranko iz sodelovanja pri operacijah odprtega trga.
Sankcije za neupoštevanje določenih operativnih pravil
1. V skladu z določbami pogodbenih dogovorov ali predpisov, ki jih uporablja Eurosistem, Banka Slovenije naloži eno ali več sankcij, če nasprotna stranka ne izpolnjuje naslednjih obveznosti:
(a) v zvezi s povratnimi transakcijami in valutnimi zamenjavami za namene denarne politike mora, kakor je določeno v členu 15, med celotnim trajanjem posamezne operacije ustrezno zavarovati in poravnati znesek, ki je bil dodeljen nasprotni stranki, vključno z neodplačanim zneskom posamezne operacije v primeru predčasne prekinitve, ki jo izvede Banka Slovenije v preostalem času trajanja operacije;
(b) v zvezi z zbiranjem vezanih depozitov, dokončnimi transakcijami in izdajo dolžniških certifikatov ECB mora poravnati transakcijo, kakor je določeno v členu 16;
(c) v zvezi z uporabo primernega finančnega premoženja mora mobilizirati ali uporabiti samo primerno finančno premoženje in upoštevati pravila za uporabo primernega finančnega premoženja iz naslova VIII v delu 4;
(d) v zvezi s postopki ob koncu dneva in možnostjo dostopa do mejnega posojila mora v primerih, ko po zaključku kontrolnih postopkov ob koncu dneva ostane na TARGET računih nasprotne stranke negativno stanje, ki se šteje kot avtomatičen zahtevek za dostop do mejnega posojila, kakor je določeno v členu 19(6), vnaprej predložiti zadostno primerno finančno premoženje kot zavarovanje, v primeru nasprotne stranke, katere dostop do operacij denarne politike Eurosistema je bil omejen v skladu s členom 173, pa mora ohraniti uporabo operacij denarne politike Eurosistema v okviru sprejete omejitve.
(e) izpolniti mora obveznost plačila v skladu s členom 145.a(3).
2. Sankcije, naložene po tem členu, vključujejo:
(a) samo denarno kazen; ali
(b) tako denarno kot tudi nedenarno kazen.
3. Če se denarna kazen naloži za neizpolnitev nedenarne obveznosti se šteje, da je taka kazen pogodbena kazen. Če se denarna kazen naloži za neizpolnitev denarnih obveznosti se šteje, da ima denarna kazen naravo obresti.
4. Banka Slovenije lahko poleg denarne kazni iz odstavka 3 zahteva tudi povračilo škode ali zamudnih obresti, če so zneski škode ali zamudnih obresti višji od zneska denarne kazni.
Denarne kazni za neupoštevanje določenih operativnih pravil
1. Če nasprotna stranka ne izpolnjuje obveznosti iz člena 169(1), Banka Slovenije naloži denarno kazen za vsak primer neizpolnjevanja obveznosti. Denarna kazen, ki se uporabi, se izračuna v skladu s Prilogo VI.
2. Če nasprotna stranka odpravi neizpolnjevanje obveznosti iz člena 169(1)(c) in o tem obvesti Banko Slovenije, preden Banka Slovenije ali ECB o neizpolnjevanju obvesti nasprotno stranko (samoprijava kršitve), se denarna kazen, ki se uporabi, kakor se izračuna v skladu s Prilogo VI, zniža za 50 %. Denarna kazen se zniža tudi takrat, kadar nasprotna stranka obvesti Banko Slovenije o kršitvi, ki je ECB in Banka Slovenije nista odkrili in se nanaša na demobilizirano finančno premoženje. Znižanje denarne kazni se ne uporablja za finančno premoženje, ki je predmet postopka preverjanja, s katerim je nasprotna stranka seznanjena, ker jo je o tem obvestila Banka Slovenije ali ECB.
3. Kadar je znesek denarne kazni, izračunan v skladu s Prilogo VI, po znižanju za 50 % iz odstavka 2, nižji od 500 EUR, se naloži najnižja denarna kazen v višini 500 EUR.
Nedenarne kazni za neupoštevanje določenih operativnih pravil
1. Če nasprotna stranka krši obveznosti iz člena 169(1)(a) ali (b) več kot dvakrat v obdobju 12 mesecev in se v zvezi z vsako kršitvijo:
(a) naloži denarna kazen;
(b) je nasprotna stranka obveščena o vsakokratni odločitvi o naložitvi denarne kazni;
(c) se vsak primer neizpolnjevanja obveznosti nanaša na isto vrsto neizpolnjevanja obveznosti,
Eurosistem začasno izključi nasprotno stranko ob tretji in vsaki naslednji kršitvi obveznosti iste vrste v zadevnem obdobju 12 mesecev. Obdobje 12 mesecev se izračuna od datuma prve kršitve obveznosti iz člena 169(1)(a) oziroma (b).
2. Katera koli začasna izključitev, ki jo izvede Eurosistem po odstavku 1, velja za katero koli naslednjo operacijo odprtega trga, ki je iste vrste kot operacija odprtega trga, ki je bila sankcionirana po odstavku 1.
3. Obdobje začasne izključitve, izvedene v skladu z odstavkom 1, se določi v skladu s Prilogo VI.
4. Če nasprotna stranka krši obveznosti iz člena 169(1)(c) več kot dvakrat v obdobju 12 mesecev in se v zvezi z vsako kršitvijo:
(a) naloži denarna kazen;
(b) je nasprotna stranka obveščena o vsakokratni odločitvi o naložitvi denarne kazni;
(c) se vsak primer neizpolnjevanja obveznosti nanaša na isto vrsto neizpolnjevanja obveznosti,
Eurosistem ob tretji kršitvi začasno izključi nasprotno stranko iz prve operacije odprtega trga za povečevanje likvidnosti v obdobju izpolnjevanja obveznih rezerv, ki sledi obvestitvi o začasni izključitvi.
Če nato nasprotna stranka ponovno krši obveznost, se začasno izključi iz prve operacije odprtega trga za povečevanje likvidnosti v obdobju izpolnjevanja obveznih rezerv, ki sledi obvestitvi o začasni izključitvi, dokler ne poteče 12-mesečno obdobje brez nadaljnje take kršitve na strani nasprotne stranke.
Vsako 12-mesečno obdobje se izračuna od datuma obvestitve o sankciji za kršitev obveznosti iz člena 169(1)(c). Upoštevata se druga in tretja kršitev, storjeni v 12 mesecih od te obvestitve.
5. V izjemnih primerih lahko Eurosistem za obdobje treh mesecev začasno izključi nasprotno stranko iz vseh prihodnjih operacij denarne politike Eurosistema zaradi vsakršne kršitve katere koli obveznosti iz člena 169(1). V tem primeru Eurosistem upošteva resnost primera in zlasti zadevne zneske, pogostost in trajanje neizpolnjevanja obveznosti.
6. Obdobje začasne izključitve, ki jo Eurosistem izvede po tem členu, velja dodatno k ustrezni denarni kazni, ki se uporabi v skladu s členom 170.
Uporaba nedenarnih kazni za podružnice zaradi neupoštevanja določenih operativnih pravil
Ko Eurosistem začasno izključi nasprotno stranko v skladu s členom 171(5), lahko ta začasna izključitev velja tudi za podružnice te nasprotne stranke, ki so ustanovljene v drugih državah članicah, katerih valuta je euro.
DEL 6 – DISKRECIJSKI UKREPI
Diskrecijski ukrepi iz razlogov skrbnega in varnega poslovanja ali ob nastopu primera kršitve
1. Eurosistem lahko iz razlogov skrbnega in varnega poslovanja sprejme naslednje ukrepe:
(a) nasprotni stranki začasno ali trajno onemogoči ali omeji dostop do operacij denarne politike Eurosistema na podlagi pogodbenih dogovorov ali predpisov, ki jih uporablja Banka Slovenije ali ECB;
(b) finančno premoženje, ki ga določena nasprotna stranka mobilizira kot zavarovanje pri kreditnih poslih Eurosistema, zavrne, omeji njegovo uporabo ali zanj uporabi dodatne odbitke, na podlagi katerih koli informacij, ki jih Eurosistem šteje za pomembne, zlasti če se zdi kreditna kvaliteta nasprotne stranke tesno povezana s kreditno kvaliteto finančnega premoženja, mobiliziranega kot zavarovanje.
2. Nasprotnim strankam, ki so pod nadzorom, kakor je navedeno v členu 56(b)(i), vendar ne izpolnjujejo kapitalskih zahtev, določenih v Uredbi (EU) št. 575/2013, na posamični in/ali konsolidirani podlagi v skladu z nadzorniškimi zahtevami, in nasprotnim strankam, ki so pod nadzorom, ki je po standardu primerljiv, kakor je navedeno v členu 56(b)(iii), vendar ne izpolnjujejo zahtev, primerljivih kapitalskim zahtevam, določenim v Uredbi (EU) št. 575/2013, na posamični in/ali konsolidirani podlagi, se samodejno omeji dostop do operacij denarne politike Eurosistema iz razlogov skrbnega in varnega poslovanja. Omejitev mora ustrezati stopnji dostopa do operacij denarne politike Eurosistema v času, ko je Eurosistem o takem neizpolnjevanju uradno obveščen. Ta omejitev ne posega v nadaljnje diskrecijske ukrepe, ki jih lahko sprejme Eurosistem. Nasprotnim strankam se samodejno začasno onemogoči dostop do operacij denarne politike Eurosistema iz razlogov skrbnega in varnega poslovanja, razen če Svet ECB na zahtevo Banke Slovenije odloči drugače, kadar velja eno od naslednjega:
(a) izpolnjevanje kapitalskih zahtev se ne vzpostavi znova s primernimi in pravočasnimi ukrepi najpozneje v 20 tednih od referenčnega datuma zbiranja podatkov, pri katerem je bilo neizpolnjevanje teh kapitalskih zahtev ugotovljeno;
(b) neizpolnjevanje je bilo ugotovljeno zunaj obsega zbiranja podatkov in se izpolnjevanje kapitalskih zahtev ne vzpostavi znova v osmih tednih od dneva, ko je zadevni nadzorni organ potrdil, da nasprotna stranka ne izpolnjuje več minimalnih kapitalskih zahtev, in najpozneje v 20 tednih po koncu zadevnega četrtletja.
3. Eurosistem lahko iz razlogov skrbnega in varnega poslovanja v okviru ocene finančne trdnosti nasprotne stranke na podlagi člena 56(c), in brez poseganja v druge diskrecijske ukrepe omeji dostop do operacij denarne politike Eurosistema naslednjim nasprotnim strankam:
(a) nasprotnim strankam, za katere informacije o količnikih kapitala in/ali finančnega vzvoda v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 niso popolne ali niso dane na voljo zadevni NCB in ECB pravočasno in najpozneje v 14 tednih po zaključku upoštevnega četrtletja;
(b) nasprotnim strankam, ki niso zavezane poročati količnikov kapitala in finančnega vzvoda v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013, vendar informacije po primerljivem standardu iz člena 56(b)(iii) niso popolne ali niso dane na voljo zadevni NCB in ECB pravočasno in najpozneje v 14 tednih po zaključku upoštevnega četrtletja.
Dostop se znova vzpostavi, ko se zadevni NCB dajo na voljo ustrezne informacije in se presodi, da nasprotna stranka izpolnjuje kriterij finančne trdnosti v skladu s členom 56(c). Če se ustrezne informacije ne dajo na voljo najpozneje v 20 tednih po koncu upoštevnega četrtletja, se dostop nasprotne stranke do operacij denarne politike Eurosistema samodejno začasno onemogoči iz razlogov skrbnega in varnega poslovanja.
4. Eurosistem lahko nasprotnim strankam, ki usmerjajo likvidnost Eurosistema k drugemu subjektu, ki spada v isto bančno skupino (kakor je opredeljena v točki (26) člena 2(1) Direktive 2014/59/EU in točki (11) člena 2 Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta16), iz razlogov skrbnega in varnega poslovanja začasno ali trajno onemogoči ali omeji dostop do operacij denarne politike, če je subjekt, ki prejme to likvidnost, (i) neprimerni subjekt za prenehanje ali (ii) subjekt, za katerega velja diskrecijski ukrep iz razlogov skrbnega in varnega poslovanja.
5. Eurosistem lahko iz razlogov skrbnega in varnega poslovanja začasno ali trajno onemogoči ali omeji dostop do operacij denarne politike Eurosistema nasprotnim strankam, ki kršijo zahtevo glede ustanovnega kapitala iz člena 93 Uredbe (EU) št. 575/2013 in ustrezne nacionalne zakonodaje.
6. Eurosistem iz razlogov skrbnega in varnega poslovanja brez poseganja v druge diskrecijske ukrepe omeji dostop do operacij denarne politike Eurosistema nasprotnim strankam, za katere pristojni organi na podlagi pogojev, določenih v členu 18(4)(a) do (d) Uredbe (EU) št. 806/2014, ali pogojev, določenih v nacionalni zakonodaji o izvajanju člena 32(4)(a) do (d) Direktive 2014/59/EU, ocenijo, da »propadajo ali bodo verjetno propadle«. Omejitev mora ustrezati stopnji dostopa do operacij denarne politike Eurosistema v trenutku, ko se za take nasprotne stranke ugotovi, da »propadajo ali bodo verjetno propadle«. Omejitev dostopa zadevni nasprotni stranki je avtomatična in začne učinkovati naslednji dan po dnevu, ko ustrezni organi ocenijo, da zadevna nasprotna stranka »propada ali bodo verjetno propadla«. Ta omejitev ne posega v nadaljnje diskrecijske ukrepe, ki jih lahko sprejme Eurosistem.
7. Eurosistem lahko iz razlogov skrbnega in varnega poslovanja, poleg omejitve dostopa do operacij denarne politike Eurosistema v skladu z odstavkom 5, začasno ali trajno onemogoči ali dodatno omeji dostop nasprotnih strank do operacij denarne politike Eurosistema, če se zanje šteje, da »propadajo ali bodo verjetno propadle« v skladu z odstavkom 5, in izpolnjujejo katerega od naslednjih pogojev:
(a) zaradi priprave alternativnih ukrepov zasebnega sektorja ali nadzornih ukrepov organi za reševanje zanje ne uvedejo ukrepov za reševanje zaradi razumne verjetnosti, da bi alternativni ukrepi zasebnega sektorja ali nadzorni ukrepi, kakor so navedeni v členu 18(1)(b) Uredbe (EU) št. 806/2014 in v nacionalni zakonodaji o izvajanju člena 32(1)(b) Direktive 2014/59/EU, preprečili propad institucije v razumnem času;
(b) zaradi priprave ukrepov za reševanje se zanje oceni, da izpolnjujejo pogoje za reševanje v skladu s členom 18(1) Uredbe (EU) št. 806/2014 ali nacionalno zakonodajo o izvajanju člena 32(1) Direktive 2014/59/EU;
(c) izhajajo iz ukrepov za reševanje, kakor so opredeljeni v členu 3(10) Uredbe (EU) št. 806/2014 in nacionalni zakonodaji o izvajanju člena 2(40) Direktive 2014/59/EU, ali iz alternativnih ukrepov zasebnega sektorja ali nadzornih ukrepov, kakor so navedeni v členu 18(1)(b) Uredbe (EU) št. 806/2014 in v nacionalni zakonodaji o izvajanju člena 32(1)(b) Direktive 2014/59/EU.
8. Eurosistem, poleg omejitve dostopa do operacij denarne politike Eurosistema v skladu z odstavkom 5, iz razlogov varnega in skrbnega poslovanja začasno ali trajno onemogoči ali dodatno omeji dostop do operacij denarne politike Eurosistema nasprotnim strankam, za katere je bilo ocenjeno, da »propadajo ali bodo verjetno propadle«, vendar zanje niso bili zagotovljeni ukrepi za reševanje niti ne obstaja razumna verjetnost, da bi lahko alternativni ukrepi zasebnega sektorja ali nadzorni ukrepi preprečili propad institucije v razumnem času, kakor je navedeno v členu 18(1)(b) Uredbe (EU) št. 806/2014 in v nacionalni zakonodaji o izvajanju člena 32(1)(b) Direktive 2014/59/EU.
9. V primeru, da diskrecijski ukrep temelji na bonitetnih informacijah, mora Eurosistem vse take informacije, ki jih zagotovijo nadzorniki ali nasprotne stranke, uporabljati zgolj v obsegu, ki je ustrezen in potreben za opravljanje nalog Eurosistema pri izvajanju denarne politike.
10. Eurosistem lahko v primeru kršitve v skladu s členom 184 začasno ali trajno onemogoči ali omeji dostop do operacij denarne politike Eurosistema nasprotnim strankam, ki kršijo obveznosti v skladu s členom 183, iz katerega koli pogodbenega dogovora ali predpisa, ki ga uporablja Banka Slovenije.
11. Eurosistem lahko nasprotni stranki namesto omejitve takoj začasno onemogoči dostop do operacij denarne politike Eurosistema, če velja vse naslednje:
(a) izpolnjeni so pogoji za omejitev iz odstavkov 2, 3 in 6;
(b) stanje izpostavljenosti nasprotne stranke do operacij denarne politike Eurosistema v času neizpolnjevanja je enako nič;
(c) nasprotna stranka v zadnjih 90 delovnih dneh pred odločitvijo o uvedbi ukrepa ni imela izpostavljenosti iz naslova posojila čez dan in avtokolateralizacije.
12. Eurosistem vse diskrecijske ukrepe uporablja sorazmerno in nediskriminatorno ter jih ustrezno utemelji.
Diskrecijski ukrepi v zvezi z bonitetno oceno Eurosistema
1. Eurosistem ugotovi, ali izdaja, izdajatelj, dolžnik ali garant izpolnjuje zahteve Eurosistema glede kreditne kvalitete, na podlagi katerih koli informacij, ki jih šteje za pomembne.
2. Eurosistem lahko finančno premoženje zavrne, omeji njegovo mobilizacijo ali uporabo ali zanj uporabi dodatne odbitke iz razlogov, navedenih v odstavku 1, če je taka odločitev potrebna za zagotovitev zadostne zaščite Eurosistema pred tveganjem.
3. V primeru, da zavrnitev, kakor je navedena v odstavku 2, temelji na bonitetnih informacijah, mora Eurosistem vse take informacije, ki so jih posredovale nasprotne stranke ali nadzorniki, uporabljati zgolj v obsegu, ki je ustrezen in potreben za opravljanje nalog Eurosistema pri izvajanju denarne politike.
4. Eurosistem lahko s seznama primernega tržnega finančnega premoženja izključi naslednje finančno premoženje:
(a) finančno premoženje, ki ga izdajo, soizdajo ali servisirajo ali zanj jamčijo nasprotne stranke ali subjekti, ki so z nasprotnimi strankami v tesni povezavi, za katere veljajo zamrznitev sredstev in/ali drugi ukrepi, vključno z omejevalnimi ukrepi, ki jih uvede Unija po členu 75 ali členu 215 ali ustreznih podobnih določbah Pogodbe ali država članica, s katerimi se omeji uporaba sredstev; in/ali
(b) finančno premoženje, ki ga izdajo, soizdajo ali servisirajo ali zanj jamčijo nasprotne stranke ali subjekti, ki so z nasprotnimi strankami v tesni povezavi, ki jim je Eurosistem začasno ali trajno onemogočil ali omejil dostop do operacij denarne politike Eurosistema.
Poročanje podatkov o izračunanih obveznih rezervah
1. Na podlagi podatkov, ki jih institucije, za katere veljajo zahteve glede obveznih rezerv, kot je določeno v členu 1 Uredbe Evropske centralne banke (EU) 2021/378 z dne 22. januarja 2021 o uporabi zahtev glede obveznih rezerv (prenovitev) (ECB/2021/1) (UL L 73, 3. 3. 2021, str. 1), poročajo Banki Slovenije znotraj splošnega okvira denarne in finančne statistike ECB, Banka Slovenije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2531/98 z dne 23. novembra 1998 o uporabi obveznih rezerv Evropske centralne banke (UL L 318, 27. 11. 1998, str. 1) in Uredbo (EU) 2021/378 (ECB/2021/1) izračuna obvezne rezerve za vsako institucijo ter ji najpozneje pet delovnih dni Banke Slovenije pred začetkom obdobja izpolnjevanja prek sistema za izmenjavo datotek B2B posreduje podatek o njenih obveznih rezervah. Institucije predložijo morebitne popravke postavk v bilanci stanja, ki sodijo v osnovo za obvezne rezerve, najkasneje do predzadnjega delovnega dne Banke Slovenije pred začetkom obdobja izpolnjevanja. Banka Slovenije najpozneje do zadnjega delovnega dne Banke Slovenije posreduje institucijam morebitne spremembe njihovih obveznih rezerv. Institucije potrdijo svoje obvezne rezerve najpozneje na zadnji delovni dan Banke Slovenije pred začetkom obdobja izpolnjevanja. Če institucija ne odgovori na prejeto obvestilo Banke Slovenije s podatkom o njenih obveznih rezervah do konca tega dne, se šteje, da je bila potrditev o njenih obveznih rezervah za ustrezno obdobje izpolnjevanja podana. Ko so obvezne rezerve institucije potrjene, se za ustrezno obdobje izpolnjevanja ne morejo več popraviti.
2. Banka Slovenije javno objavi datume za posredovanje podatka o obveznih rezervah, datume potrditve in datume dokončnosti podatkov o obveznih rezervah skupaj s koledarjem obdobij izpolnjevanja na svoji spletni strani.
1. Institucijam se v imetjih rezerv pri Banki Slovenije, kot zahteva Uredba (EU) 2021/378 (ECB/2021/1), upošteva stanje na računih pri Banki Slovenije v sistemu TARGET-Slovenija konec dneva.
2. Za sredstva na računu obveznih rezerv ne sme veljati nobena zakonska, pogodbena, regulativna ali druga omejitev, ki bi instituciji preprečila likvidacijo, prenos, dodelitev ali odsvojitev takih sredstev v zadevnem obdobju izpolnjevanja. Institucije brez odlašanja obvestijo Banko Slovenije o kakršnih koli omejitvah iz predhodnega stavka.
3. Za namene dela 7 ima »račun obveznih rezerv« enak pomen kakor izraz »račun rezerv« v Uredbi (EU) 2021/378 (ECB/2021/1).
Obrestovanje imetij na računih obveznih rezerv
1. Imetja na računu obveznih rezerv institucije se do višine njenih obveznih rezerv obrestujejo v skladu s členom 9 Uredbe (EU) 2021/378 (ECB/2021/1). Imetja na računu obveznih rezerv institucije, ki presegajo njene obvezne rezerve (v nadaljevanju: presežne rezerve), se obrestujejo v skladu s členom 1 Sklepa Evropske centralne banke (EU) 2019/1743 z dne 15. oktobra 2019 o obrestovanju imetij presežnih rezerv in nekaterih vlog (prenovitev) (ECB/2019/31) (UL L 267, 21. 10. 2019, str. 12).
2. Plačilo obresti za imetja obveznih rezerv se izvede v skladu s členom 9 Uredbe (EU) 2021/378 (ECB/2021/1), plačilo obresti za izvzeta in neizvzeta imetja presežnih rezerv pa se izvede v skladu s členom 1 Sklepa (EU) 2019/1743 (ECB/2019/31). Dolgovane ali zaslužene obresti od izvzetih in neizvzetih imetij presežnih rezerv se, odvisno od primera, odštejejo z bremenitvijo glavnega denarnega računa v sistemu TARGET-Slovenija zadevne institucije ali izplačajo na glavni denarni račun zadevne institucije na drugi delovni dan po koncu obdobja izpolnjevanja, za katerega so bile obresti izračunane.
3. Stanje ob koncu dneva v sistemu TARGET v obdobju več delovnih dni trajajoče motnje v sistemu TARGET iz člena 202.a se pri izračunu obresti, kot je določen v členu 9 Uredbe (EU) 2021/378 (ECB/2021/1), upošteva za nazaj po odpravi motnje v sistemu TARGET. Stanje ob koncu dneva, ki se uporabi za število dni pri več delovnih dneh trajajoči motnji v sistemu TARGET, se določi na podlagi najboljših informacij, ki so na voljo ECB. Stanje, ki se vodi čez dan ali za daljše obdobje v rešitvi za izredne razmere, ki se uporablja med več delovnih dni trajajočo motnjo v sistemu TARGET, se obrestuje po obrestni meri nič odstotkov.
DEL 8 – DODATNE MINIMALNE ZNAČILNOSTI V ZVEZI Z OPERACIJAMI DENARNE POLITIKE EUROSISTEMA
Banka Slovenije lahko za izvedbo posameznih opravil, povezanih s sklepanjem ali z izvršitvijo poslov, sklenjenih v skladu s temi splošnimi pogoji, pisno pooblasti tretjo osebo.
POGLAVJE 1 – DODATNE MINIMALNE ZNAČILNOSTI, KI SE UPORABLJAJO V ZVEZI Z OPERACIJAMI DENARNE POLITIKE EUROSISTEMA
Spremembe pri izvajanju okvira denarne politike Eurosistema
1. Banka Slovenije lahko te splošne pogoje kadarkoli spremeni.
2. O vseh spremembah teh splošnih pogojev in začetku njihovega učinkovanja Banka Slovenije obvesti svoje nasprotne stranke na način, ki ga običajno uporablja pri komunikaciji z njimi. Sklenjene okvirne pogodbe štejejo za pogodbe o pristopu k novim splošnim pogojem. Nasprotna stranka lahko odstopi od okvirne pogodbe v skladu z določbami okvirne pogodbe.
Vsa plačila v zvezi z operacijami denarne politike Eurosistema so v eurih, razen plačil v tuji valuti pri valutnih zamenjavah za namene denarne politike in morebitnem posredovanju nekaterih denarnih tokov pri finančnem premoženju, ki je denominirano v tuji valuti.
Pristop k splošnim pogojem o izvajanju okvira denarne politike in pooblaščeni podpisniki za sklepanje poslov
1. Nasprotna stranka, ki želi sodelovati pri instrumentih denarne politike, pristopi k pravilom za izvajanje denarne politike po teh splošnih pogojih s podpisom okvirne pogodbe z Banko Slovenije. Banka Slovenije pristop nasprotne stranke k pogodbi zavrne, če slednja ne izpolnjuje splošnih pravil primernosti po teh splošnih pogojih, in jo o tem pisno obvesti.
2. Nasprotna stranka predloži Banki Slovenije pisni seznam oseb, ki so pooblaščene zastopati nasprotno stranko pri sklepanju poslov in drugih aktivnostih v imenu nasprotne stranke na podlagi teh splošnih pogojev. Nasprotna stranka mora predložiti tudi vzorce podpisov oseb, ki so pooblaščene podpisovati dokumentacijo v imenu nasprotne stranke v skladu z internimi organizacijskimi pravili nasprotne stranke. Pri predložitvi protiponudb na operacijah odprtega trga morajo osebe, ki so pooblaščene podpisovati dokumentacijo v imenu nasprotne stranke, v skladu z Uporabniškim priročnikom za uporabo spletne aplikacije eAvkcije, objavljenim na spletni strani Banke Slovenije, pridobiti tudi kvalificirana digitalna potrdila, ki so potrebna za elektronsko poslovanje z Banko Slovenije.
3. Nasprotna stranka mora vnaprej pisno obvestiti Banko Slovenije o vsakršni spremembi pooblastil oziroma oseb, ki so pooblaščene zastopati nasprotno stranko pri poslih v skladu s temi splošnimi pogoji. Sprememba pooblastil za zastopanje, ki je nasprotna stranka ni vnaprej, pisno in izrecno sporočila Banki Slovenije, ne učinkuje v razmerjih z Banko Slovenije po teh splošnih pogojih, čeprav je bila sprememba vpisana v javni register.
4. Banka Slovenije posreduje nasprotni stranki seznam oseb, ki so pooblaščene zastopati Banko Slovenije pri sklepanju poslov na podlagi teh splošnih pogojev. Nasprotna stranka lahko vzorce podpisov pooblaščenih oseb za zastopanje Banke Slovenije pridobi na sedežu Banke Slovenije.
Obrazci, nosilci podatkov in sredstva komunikacije
1. Izmenjava sporočil med nasprotno stranko in Banko Slovenije poteka na način, ki je določen s temi splošnimi pogoji ali z uporabniškimi priročniki za nasprotne stranke, ki jih Banka Slovenije objavi na svoji spletni strani. Druge oblike izmenjave sporočil se lahko uporabljajo v primeru, če se stranki za določen način izmenjave sporočil v posameznem primeru izrecno dogovorita.
2. Nalogi in sporočila, ki jih predloži nasprotna stranka, v razmerju do Banke Slovenije učinkujejo le, če so predloženi na način, ki je določen s temi splošnimi pogoji oziroma uporabniškimi priročniki. Šteje se, da je nasprotna stranka sporočilo prejela, ko ji je bilo dostavljeno na dogovorjeni način.
3. Posel med nasprotno stranko in Banko Slovenije je sklenjen, ko Banka Slovenije pošlje nasprotni stranki potrditev o sklenitvi posla, razen če je za posamezne primere izrecno določeno drugače. Potrditev o sklenitvi posla se predloži v skladu s temi splošnimi pogoji ali z uporabniškimi priročniki, razen če je za določene primere izrecno določeno ali dogovorjeno drugače.
1. Banka Slovenije obravnava kršitve, ki se lahko štejejo za samodejne (»samodejni primeri kršitev«) ali diskrecijske (»diskrecijski primeri kršitev«), kakor je določeno v tem členu.
2. Za samodejne primere kršitev iz odstavka 1 se šteje naslednje:
(a) pristojni sodni ali drug organ sprejme odločitev, da v zvezi z nasprotno stranko izvede postopek prenehanja nasprotne stranke ali imenovanja likvidacijskega upravitelja ali podobnega uradnika za nasprotno stranko ali kateri koli drug podoben postopek. Za namene te točke (a) se sprejetje ukrepov za preprečevanje krize ali ukrepov kriznega upravljanja v smislu Direktive 2014/59/EU v zvezi z nasprotno stranko ne šteje za samodejni primer kršitve;
(b) za nasprotno stranko veljajo zamrznitev sredstev in/ali drugi ukrepi, vključno z omejevalnimi ukrepi, ki jih uvede Unija po členu 75 ali členu 215 ali ustreznih podobnih določbah Pogodbe, s katerimi se ji omeji možnost uporabe svojih sredstev;
(c) za nasprotno stranko ne velja več sistem obveznih rezerv Eurosistema, kakor se zahteva po členu 56(a);
(d) nasprotna stranka ni več pod harmoniziranim nadzorom Unije/EGP ali primerljivim nadzorom v skladu s členom 56(b);
(e) nasprotna stranka postane subjekt za prenehanje, kakor je opredeljen v členu 2(105).
3. Za diskrecijske primere kršitev iz odstavka 1 se šteje naslednje:
(a) pristojni sodni ali drug organ sprejme odločitev, da v zvezi z nasprotno stranko izvede intervencijski ukrep razen ukrepa iz odstavka 2(a), s katerim se omeji njena poslovna dejavnost, vključno z moratorijem, ali ukrep reorganizacije ali drug podoben postopek, namenjen zaščiti ali ponovni vzpostavitvi finančnega položaja nasprotne stranke in temu, da bi se izognili sprejetju odločitve, kakršna je navedena v odstavku 2(a);
(b) nasprotna stranka ne izpolnjuje več katere od operativnih zahtev Banke Slovenije iz člena 56(d);
(c) nasprotna stranka pisno izjavi, da ni zmožna plačati vseh ali dela svojih dolgov ali izpolniti svojih obveznosti, ki izhajajo iz transakcij denarne politike ali katerih koli drugih transakcij z Banko Slovenije ali drugo NCB, ali nasprotna stranka preneha uresničevati cilje v skladu s svojim statutom ali podobnimi ustanovitvenimi dokumenti ali izjavi, da namerava prenehati uresničevati cilje v skladu s svojim statutom ali podobnimi ustanovitvenimi dokumenti, ali nasprotna stranka s svojimi upniki sklene prostovoljno splošno pogodbo ali dogovor, ali če je nasprotna stranka insolventna ali se šteje za insolventno, ali če se šteje za nezmožno plačati svoje dolgove;
(d) izvedejo se postopkovni koraki pred sprejetjem odločitve iz odstavka 2(a), ali točke (a) ali (f) tega odstavka, vključno s predlogom za odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti v skladu z: (a) Direktivo 2013/36/EU in Uredbo (EU) št. 575/2013 ali (b) Direktivo 2014/65/EU;
(e) imenovan je začasni upravitelj ali drug podoben uradnik s pooblastili za omejitev zmožnosti nasprotne stranke, da izpolni svoje obveznosti do Eurosistema;
(f) za celotno premoženje nasprotne stranke ali bistven del tega premoženja je imenovan upravitelj, skrbnik ali podoben uradnik;
(g) nasprotna stranka poda nepravilno ali neresnično izrecno ali implicitno izjavo ali predpogodbeno navedbo po veljavnih pravnih določbah v zvezi s:
(i) transakcijami denarne politike ali drugimi transakcijami z Banko Slovenije ali z drugo NCB ali
(ii) skladnostjo s katerimi koli zakoni ali drugimi predpisi, ki veljajo zanjo, če bi to lahko ogrozilo izpolnjevanje obveznosti nasprotne stranke po dogovoru, ki ga je sklenila za izvajanje operacij denarne politike Eurosistema;
(h) nasprotni stranki se začasno ali dokončno odvzame dovoljenje za opravljanje dejavnosti po Direktivi 2014/65/EU;
(i) nasprotna stranka je začasno ali trajno izključena iz udeležbe v katerem koli plačilnem sistemu ali ureditvi, prek katere se izvajajo plačila pri transakcijah denarne politike, ali (razen pri transakcijah valutnih zamenjav) je začasno ali trajno izključena iz udeležbe v katerem koli SPVP, ki se uporablja za poravnavo operacij denarne politike Eurosistema;
(j) proti nasprotni stranki se sprejmejo ukrepi, kakor so navedeni v členih 41(1) in 43(1) ter členu 44 Direktive 2013/36/EU;
(k) v zvezi s povratnimi transakcijami, nasprotna stranka ne izpolnjuje določb o ukrepih za obvladovanje tveganj;
(l) v zvezi s transakcijami začasne prodaje, nasprotna stranka ne plača nakupne cene ali cene povratnega odkupa ali ne dostavi kupljenega ali začasno prodanega finančnega premoženja; ali, v zvezi z zavarovanimi posojili, nasprotna stranka ne dostavi finančnega premoženja ali ne poplača posojila na ustrezne datume, veljavne za taka plačila in dostave;
(m) v zvezi z valutnimi zamenjavami za namene denarne politike in vezanimi depoziti, nasprotna stranka ne plača zneska v eurih; ali, v zvezi z valutnimi zamenjavami za namene denarne politike, nasprotna stranka ne plača zneskov v tuji valuti na datum plačila;
(n) v zvezi z nasprotno stranko nastane primer kršitve, ki ni bistveno drugačen od tistih, opredeljenih v tem členu, po pogodbi, sklenjeni za namene upravljanja z deviznimi rezervami ali lastnimi sredstvi ECB ali katere koli NCB;
(o) nasprotna stranka ne zagotovi ustreznih informacij in tako povzroči resne posledice za Banko Slovenije;
(p) nasprotna stranka ne izpolni katere koli druge obveznosti iz ureditev o povratnih transakcijah in transakcijah valutnih zamenjav ter, če je to mogoče popraviti, ne odpravi te kršitve v primeru zavarovanih transakcij v največ 30 dneh oziroma pri transakcijah valutnih zamenjav v največ 10 dneh po tem, ko je NCB z obvestilom od nje zahtevala, da to stori;
(q) v zvezi z nasprotno stranko, vključno z njenimi podružnicami, nastane primer kršitve po kateri koli pogodbi ali transakciji z Eurosistemom, sklenjeni zaradi izvedbe operacij denarne politike Eurosistema;
(r) za nasprotno stranko veljajo zamrznitev sredstev in/ali drugi ukrepi države članice, katere valuta je euro, s katerimi se ji omeji možnost uporabe svojih sredstev;
(s) vse finančno premoženje nasprotne stranke ali njegov bistven del je predmet odredbe o zamrznitvi sredstev, prepovedi razpolaganja, odvzema ali katerega koli drugega postopka, katerega namen je zaščita javnega interesa ali pravic upnikov nasprotne stranke;
(t) vse finančno premoženje nasprotne stranke ali njegov bistven del se prenese na drug subjekt ali se celotno poslovanje ali dejavnost nasprotne stranke ali bistven del njenega poslovanja ali dejavnosti proda, razpusti, likvidira ali preneha ali se sprejme odločitev v zvezi s tem; ter
(u) kateri koli drug preteč ali obstoječ dogodek, ki ogroža izpolnitev obveznosti nasprotne stranke po dogovorih, ki jih je sklenila za izvajanje operacij denarne politike Eurosistema, ali po katerih koli drugih pogodbenih in/ali zakonskih pravilih, ki se uporabljajo za razmerje med nasprotno stranko in ECB ali katero koli NCB; ali nasprotna stranka krši ali ne izpolni pravilno katere koli druge obveznosti, pogodbe ali transakcije z Banko Slovenije po dogovorih, ki jih je sklenila za izvajanje operacij denarne politike Eurosistema, ali po katerih koli drugih pogodbenih in/ali zakonskih pravilih, ki se uporabljajo za razmerje med nasprotno stranko in ECB ali katero koli NCB.
4. V primeru diskrecijskih primerov kršitev iz odstavka 3 Banka Slovenije primer kršitve ugotovi v skladu s postopki Eurosistema, ki jih sprejme Svet ECB, izvede pa se šele na podlagi vročitve obvestila o kršitvi. Tako obvestilo o kršitvi lahko vsebuje »odlog« do največ tri delovne dni za odpravo zadevne kršitve.
Sredstva v primeru kršitve ali iz razlogov skrbnega in varnega poslovanja
1. Banka Slovenije ima iz razlogov skrbnega in varnega poslovanja pravico uporabiti naslednja sredstva:
(a) nasprotni stranki začasno ali trajno onemogoči ali omeji dostop do operacij odprtega trga;
(b) nasprotni stranki začasno ali trajno onemogoči ali omeji dostop do odprtih ponudb;
(c) odstopi od vseh neizpolnjenih pogodb in transakcij z nasprotno stranko;
(d) nasprotna stranka mora pospešeno izpolniti še nezapadle in pogojne terjatve Banke Slovenije;
(e) uporabi depozite nasprotne stranke pri Banki Slovenije za pobotanje s terjatvami do te nasprotne stranke;
(f) začasno ustavi izpolnjevanje obveznosti do nasprotne stranke, dokler terjatev do te nasprotne stranke ni poplačana;
(g) opravi obračun v skladu z določbami člena 185;
(h) Banka Slovenije lahko izvede ukrepe po tem členu ne glede na krivdo nasprotne stranke.
2. Banka Slovenije mora uporabljati dogovore ali predpise, ki zagotavljajo, da:
(a) ima po nastanku samodejnega primera kršitve iz člena 183(2) pravico uporabiti katero koli sredstvo iz odstavka 1, razen omejitev za nasprotno stranko, kakor sta določeni v odstavku 1, točki (a) in (b); ter
(b) ima po nastanku diskrecijskega primera kršitve iz člena 183(2) pravico uporabiti katero koli sredstvo iz odstavka 1.
3. Ob nastanku primera kršitve ima Banka Slovenije pravico, da poleg sredstev, navedenih v odstavku 2, uporabi tudi katero koli od naslednjih sredstev:
(a) zahtevo po plačilu zamudnih obresti; in
(b) zahtevo po plačilu nadomestila za izgubo, ki je posledica kršitve nasprotne stranke.
4. Banka Slovenije ima iz razlogov skrbnega in varnega poslovanja pravico, da finančno premoženje, ki ga nasprotna stranka mobilizira kot zavarovanje pri kreditnih poslih Eurosistema, zavrne, omeji njegovo uporabo ali zanj uporabi dodatne odbitke.
5. Banki Slovenije je kadar koli pravno omogočeno, da izvrši zavarovanje za vse finančno premoženje, ki je predloženo kot zavarovanje, brez nepotrebne zamude in na tak način, da ima Banka Slovenije pravico izvršiti zavarovanje za vrednost danega posojila, če nasprotna stranka takoj ne poravna svojega negativnega stanja.
6. Banka Slovenije v primeru, če nima na voljo nobenega sredstva iz odstavka 2, naloži denarno kazen za neizpolnitev obveznosti nasprotne stranke, da v celoti ali delno povrne ali plača kateri koli znesek posojila ali cene povratnega nakupa ali dostavi kupljeno finančno premoženje ob zapadlosti ali ko je to drugače dolžna storiti. Denarna kazen se izračuna v skladu z oddelkom III Priloge VI, ob upoštevanju zneska denarnih sredstev, ki ga nasprotna stranka ni mogla plačati ali vrniti, ali vrednosti finančnega premoženja, ki ga nasprotna stranka ni mogla dostaviti, in števila koledarskih dni, ko nasprotna stranka ni izvedla plačila, vračila ali dostave.
7. Za zagotovitev enotnega izvajanja naloženih ukrepov lahko Svet ECB odloči o sredstvih, vključno s tem, da začasno ali trajno onemogoči ali omeji dostop do operacij odprtega trga in odprtih ponudb.
Obračun zapadlih obveznosti ob odstopu
1. Če Banka Slovenije odstopi od vseh pogodb/posamičnih poslov, se šteje, da so obveznosti iz pogodb/poslov zapadle z datumom, ko Banka Slovenije pošlje obvestilo o odstopu.
2. Pri zapadlosti posamičnih poslov iz naslova valutnih zamenjav se višina zapadlih obveznosti določi tako, da Banka Slovenije določi nadomestne vrednosti zneskov v eurih in zneskov povratnega prenosa v tuji valuti, tako da so te nadomestne vrednosti za Banko Slovenije ekonomsko ekvivalentne zneskom, ki bi si jih stranki izmenjali sicer. Na osnovi tako določenih zneskov Banka Slovenije izračuna, koliko je vsaka stranka dolžna drugi na datum povratnega odkupa. Dolgovani zneski posamezne stranke se, kjer je potrebno, preračunajo v eure v skladu s členom 197 in pobotajo s terjanimi zneski te stranke iz naslova valutnih zamenjav. Stranka, pri kateri je vsota dolgovanih zneskov večja od vsote terjanih zneskov, plača razliko v zneskih, ki zapade v plačilo prvi naslednji dan po dnevu odpošiljanja obvestila Banke Slovenije iz predhodnega odstavka, ko je sistem TARGET operativen.
3. V primeru zamude roka iz prejšnjega odstavka tečejo tudi zakonske zamudne obresti.
4. Pri zapadlosti ostalih posamičnih poslov se pogodbene obresti obračunajo do dneva zapadlosti poslov, kot je določen v odstavku 1. Tako obračunane obveznosti iz posamičnih poslov se pobotajo na datum zapadlosti.
5. Banka Slovenije ali nasprotna stranka morata najkasneje v roku treh delovnih dni Banke Slovenije od datuma odpošiljanja obvestila Banke Slovenije o odstopu poplačati nepobotane obresti in glavnice.
6. Po preteku roka iz prejšnjega odstavka tečejo tudi zakonske zamudne obresti.
7. Banka Slovenije lahko vse svoje terjatve, vključno z zamudnimi obrestmi, poplača z izvršitvijo zavarovanja iz finančnega premoženja v delu 4.
Zagotovitev informacij s strani nasprotnih strank
Banka Slovenije lahko pridobi od nasprotnih strank vse ustrezne informacije v zvezi z operacijami denarne politike Eurosistema.
Varovanje zaupnih podatkov in predložitev podatkov
1. Vse informacije in podatki, povezani s sklenitvijo ali izvršitvijo poslov, sklenjenih na podlagi teh splošnih pogojev, se med strankama obravnavajo kot poslovna skrivnost in se ne smejo razkriti tretjim osebam brez izrecne privolitve druge stranke.
2. Obveznost varovanja poslovne skrivnosti iz prejšnjega odstavka ne velja, ko so podatki potrebni Eurosistemu za potrebe izvajanja denarne politike. Nasprotna stranka je dolžna na zahtevo Banke Slovenije predložiti podatke v zvezi z operacijami denarne politike Eurosistema. Banka Slovenije lahko posreduje ostalim članicam Eurosistema individualne podatke, kot so operativni podatki, ki se nanašajo na nasprotne stranke pri operacijah Eurosistema. Taki podatki se obravnavajo v skladu z zahtevo o poklicni zaupnosti v skladu s členom 38 Statuta ESCB.
3. Obveznost varovanja poslovne skrivnosti iz prvega odstavka tega člena prav tako ne velja v primeru posredovanja podatkov pristojnim državnim organom, ki so pooblaščeni pridobiti navedene podatke v skladu z zakonskimi pristojnostmi.
1. Nasprotna stranka ne sme odstopiti, zastaviti ali prenesti svojih pravic in obveznosti, nastalih na podlagi teh splošnih pogojev, ali z njimi kakor koli drugače razpolagati brez predhodnega pisnega soglasja Banke Slovenije.
2. Samo pogodbena NCB ali Banka Slovenije in konkretna nasprotna stranka imata pravice in obveznosti, ki izhajajo iz transakcije. Dovoljena so razmerja med NCB in/ali ECB:
(a) ki izhajajo iz čezmejne uporabe primernega finančnega premoženja; in
(b) po potrebi tudi operacije, izvedene z nasprotnimi strankami, ki delujejo prek posredniške institucije.
Veljavno pravo in jurisdikcija
1. Te splošne pogoje in vse transakcije po teh splošnih pogojih (razen, če se pri čezmejni uporabi primernega finančnega premoženja zahteva drugače), ureja slovensko pravo.
2. Če nasprotna stranka za zavarovanje terjatev Banke Slovenije iz poslov, sklenjenih v skladu s temi splošnimi pogoji, zagotovi v korist Banke Slovenije finančno zavarovanje na tržnem finančnem premoženju, ki se hrani v euroobmočju izven Slovenije, ali na netržnem finančnem premoženju, pri katerem se glede razmerja med nasprotno stranko (ali upnikom) in dolžnikom/izdajateljem uporablja pravo druge države članice, se glede pravne narave takšnega zavarovanja, glede učinkovanja zavarovanja, zahtev po obličnosti dogovora o zagotovitvi in prenehanju finančnega zavarovanja ter glede poplačila terjatev Banke Slovenije iz zavarovanja, uporablja pravo države članice, v kateri se nahaja tržno finančno premoženje oziroma pravo države članice, ki velja med nasprotno stranko (ali upnikom) in njenim dolžnikom/izdajateljem netržnega finančnega premoženja.
3. Za potrebe ugotavljanja prava, ki se uporablja za presojanje pravnih razmerij iz prejšnjega odstavka, se kot država, v kateri se nahaja finančno premoženje, šteje država, katere pravo velja za register, v katerem je finančno premoženje vpisano.
4. Za reševanje sporov iz teh splošnih pogojev je pristojno sodišče v Ljubljani, brez poseganja v pristojnost Sodišča Evropske unije.
Dnevi poravnave v zvezi z vezanimi depoziti
Poravnava v zvezi z vezanimi depoziti tako pri njihovem sprejemu kot izplačilu, se opravi na dneve, ki jih določi ECB v najavi depozitne operacije.
Čas poslovanja ob delovnih dneh Banke Slovenije
1. Posli iz naslova operacij denarne politike Eurosistema se ob delovnih dneh Banke Slovenije praviloma izvajajo med 8:30 uro in 17:00 uro, če ni s temi splošnimi pogoji ali z uporabniškimi priročniki za nasprotne stranke, ki jih Banka Slovenije objavi na svoji spletni strani, za določene operacije izrecno drugače določeno, ali če se za posamezne primere Banka Slovenije in nasprotna stranka izrecno ne dogovorita drugače.
2. Vse ure, navedene v teh splošnih pogojih, se nanašajo na srednjeevropski čas (CET).
1. Vsaka stranka je dolžna skrbeti za pravilno delovanje strojne in programske opreme, ki omogoča sklepanje in izvedbo poslov v skladu s temi splošnimi pogoji ter preprečiti tretjim osebam nepooblaščen dostop do komunikacijskih sredstev ter druge opreme, ki je namenjena izmenjavi sporočil med Banko Slovenije in nasprotno stranko.
2. Banka Slovenije ne odgovarja za škodo, ki jo nasprotna stranka utrpi zaradi neizpolnitve, zamude ali nepravilne izpolnitve posla, sklenjenega na podlagi teh splošnih pogojev, razen če nasprotna stranka dokaže, da je škoda posledica ravnanja Banke Slovenije ali njenih delavcev, ki so pri izvrševanju svojih obveznosti ravnali naklepno ali z veliko malomarnostjo.
3. Banka Slovenije zlasti ne odgovarja za škodo, ki je posledica nedelovanja ali nepravilnega delovanja strojne ali programske opreme ter nedelovanja ali nepravilnega delovanja komunikacij med Banko Slovenije in nasprotno stranko.
4. V primeru, ko je Banka Slovenije za posamezna opravila v zvezi s sklenitvijo ali izvršitvijo poslov v skladu s temi splošnimi pogoji pooblastila tretjo osebo, Banka Slovenije v razmerju do nasprotne stranke odgovarja le za izbiro tretje osebe. Banka Slovenije ne odgovarja za škodo, če je pri izbiri tretje osebe ravnala s skrbnostjo dobrega gospodarja.
5. Banka Slovenije v nobenem primeru ne odgovarja za posredno škodo, ki jo nasprotna stranka utrpi v zvezi s posli, sklenjenimi na podlagi teh splošnih pogojev.
Nasprotna stranka je dolžna za storitve Banke Slovenije, povezane s sklenitvijo oziroma izvedbo posla, sklenjenega na podlagi teh splošnih pogojev, Banki Slovenije plačati nadomestila v skladu z vsakokrat veljavno tarifo, po kateri se zaračunavajo nadomestila za storitve, ki jih opravlja Banka Slovenije.
Nasprotna stranka svoje obveznosti do Banke Slovenije iz poslov, sklenjenih na podlagi teh splošnih pogojev, ne more izpolniti na podlagi pobota s svojo terjatvijo, ki jo ima do Banke Slovenje iz istovrstnih ali drugih poslov, razen če se stranki v posameznem primeru izrecno dogovorita drugače.
POGLAVJE 2 – DODATNE MINIMALNE ZNAČILNOSTI, KI SE UPORABLJAJO PRI POGODBAH O ZAČASNI PRODAJI IN ZAVAROVANEM POSOJILU
Datum povratnega dela transakcije
Datum povratnega dela transakcije, vključno z datumom poplačila po pogodbi o zavarovanem posojilu, kjer je primerno, je fiksno določen ob začetku transakcije.
1. V pogodbi o začasni prodaji mora razlika med prodajno ceno in ceno povratnega odkupa ustrezati skupnemu znesku, pridobljenemu z uporabo določene obrestne mere na prodajno ceno v obdobju od načrtovanega datuma prodaje do datuma ponovnega odkupa.
2. Pri zavarovanem posojilu se obrestna mera določi z uporabo določene obrestne mere na znesek posojila v obdobju do zapadlosti operacije.
3. Obrestna mera, ki se uporablja pri povratnih transakcijah, je enaka linearni obrestni meri, pri čemer se za štetje dni uporablja konvencija »dejansko število dni/360 dni v letu«.
Mehanizmi za preračun zneskov, ki niso v eurih
Tečaj, ki ga Banka Slovenije uporablja pri preračunu zneskov, ki niso v eurih, je dnevni referenčni devizni tečaj ECB za eure, če ta ni na voljo, pa promptni devizni tečaj, ki ga ECB navede na delovni dan pred dnevom, ko se opravi preračun, za svojo prodajo eurov proti nakupu druge valute.
POGLAVJE 3 – DODATNE MINIMALNE ZNAČILNOSTI POGODB O ZAČASNI PRODAJI
Predmet pogodb o začasni prodaji
1. Ob sklenitvi pogodb o začasni prodaji ob prodaji primernega finančnega premoženja za plačilo v eurih velja, da se enakovredno finančno premoženje ob določenem času proda nazaj za denarna sredstva v eurih.
2. »Enakovredno finančno premoženje« je opredeljeno kot finančno premoženje istega izdajatelja, ki tvori del iste izdaje, ne glede na datum izdaje, in je iste vrste, nominalne vrednosti, zneska in opisa kot tisto finančno premoženje, s katerim se primerja.
3. Če je bilo finančno premoženje, ki se primerja po odstavku 2, konvertirano, redenominirano ali odpoklicano, se opredelitev enakovrednosti spremeni tako, da:
(a) v primeru konverzije pomeni tisto finančno premoženje, v katero je bilo finančno premoženje konvertirano;
(b) v primeru odpoklica pomeni finančno premoženje, ki je enakovredno vplačanemu finančnemu premoženju, pod pogojem, da je prodajalec plačal kupcu vsoto, enako vrednosti odpoklica;
(c) v primeru redenominacije pomeni finančno premoženje, enakovredno tistemu, v katero je bilo prvotno finančno premoženje redenominirano, po potrebi z vsoto denarja, enako kakršni koli razliki v vrednosti finančnega premoženja pred redenominacijo in po njej.
Dogovor o pobotu zaradi predčasnega prenehanja pri pogodbah o začasni prodaji
1. Banka Slovenije ima ob nastanku primera neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke pravico do prekinitve in predčasnega prenehanja vseh neporavnanih transakcij začasne prodaje.
2. Določbe o pobotu, namenjenem doseganju ekonomskih učinkov, so sledeče:
(a) Ob nastanku primera neizpolnitve obveznosti se šteje, da datum povratnega odkupa za vsako transakcijo nastopi takoj, in je treba storiti naslednje:
(i) vse enakovredno finančno premoženje za kritje je treba takoj dostaviti, tako da se izpolnitev ustreznih obveznosti strank glede dostave finančnega premoženja in plačila cene povratnega odkupa za začasno prodano finančno premoženje izvede samo v skladu s točko (b); ali
(ii) transakcija začasne prodaje se prekine.
(b) Tržne vrednosti začasno prodanega finančnega premoženja in enakovrednega finančnega premoženja za kritje v času neplačila, ki ju je treba prenesti, ter ceno povratnega odkupa, ki jo mora plačati vsaka stranka, določi Banka Slovenije za vse transakcije na datum povratnega odkupa na komercialno smotrn način.
(c) Na podlagi točke (b) mora Banka Slovenije izračunati, koliko je vsaka stranka dolžna drugi na datum povratnega odkupa. Zneski, ki jih dolguje ena stranka, se pobotajo z zneski, ki jih terja od druge, in samo stranka, ki ima terjatev, vrednoteno v nižji vrednosti kot obveznost, plača neto znesek.
(d) Ta neto znesek zapade in je plačljiv naslednji dan, ko je sistem TARGET odprt za izvršitev plačila. Za namene tega izračuna je treba vse zneske, ki niso denominirani v eurih, pretvoriti v eure na ustrezne datume in po tečaju, ki se izračuna v skladu s členom 197.
3. »Tržna vrednost v času neizpolnitve obveznosti« je opredeljena, kot je določeno v členu 2.
POGLAVJE 4 – DODATNE MINIMALNE ZNAČILNOSTI VALUTNIH ZAMENJAV ZA NAMENE DENARNE POLITIKE
Dogovor o istočasni promptni in terminski prodaji ter nakupu
Vsaka transakcija je zasnovana kot istočasna promptna in terminska prodaja ter nakup eura za eno tujo valuto.
Opredelitev posebnih pojmov
Posebni pojmi pomenijo sledeče:
(a) »tuja valuta« pomeni vsako zakonito valuto razen eura;
(b) »promptni tečaj« pomeni v zvezi z določeno transakcijo tečaj (kakor se izračuna v skladu s členom 197), ki se uporabi za preračun zneska v eurih v znesek v ustrezni tuji valuti za to transakcijo, ki ga bo morala ena stranka na datum prvega dela valutne zamenjave prenesti drugi proti plačilu zneska v eurih, in ta tečaj se določi v potrditvi posla;
(c) »terminski tečaj« pomeni tečaj, izračunan v skladu s členom 197, ki se uporabi za preračun zneska v eurih v tak znesek v tuji valuti, ki ga bo morala ena stranka prenesti drugi na datum drugega dela valutne zamenjave proti plačilu zneska v eurih, in ta tečaj se določi v potrditvi posla in opredeli v zadevnih pogodbenih dogovorih ali predpisih, ki jih uporablja zadevna NCB;
(d) »znesek drugega dela valutne zamenjave v tuji valuti« pomeni tak znesek v tuji valuti, kakor je potreben za nakup zneska v eurih na datum drugega dela valutne zamenjave;
(e) »datum prvega dela valutne zamenjave« pomeni v zvezi s katero koli transakcijo datum in, kjer je primerno, čas na ta datum, ko je treba izvesti prenos zneska v eurih od ene stranke k drugi, tj. datum in, kjer je primerno, čas na ta datum, za katerega sta se stranki dogovorili, da bo potekala poravnava prenosa zneska v eurih;
(f) »datum drugega dela valutne zamenjave« pomeni v zvezi s katero koli transakcijo datum in, kjer je primerno, čas na ta datum, ko mora ena stranka prenesti znesek v eurih nazaj drugi stranki.
Dogovor o pobotu zaradi predčasnega prenehanja pri valutnih zamenjavah
1. Banka Slovenije ima ob nastanku primera neplačila pravico do prekinitve in predčasnega prenehanja vseh neporavnanih transakcij.
2. Ob nastanku primera neplačila se vsaka transakcija šteje za prekinjeno in Banka Slovenije določi nadomestne vrednosti zneskov v eurih in zneskov drugega dela valutne zamenjave v tuji valuti, tako da so te nadomestne vrednosti za Banko Slovenije ekonomsko enakovredne zneskom, ki bi si jih stranki izmenjali sicer. Na podlagi tako določenih zneskov mora Banka Slovenije izračunati, koliko je vsaka stranka dolžna drugi na datum drugega dela valutne zamenjave. Zneske, ki jih dolguje ena stranka, je treba po potrebi pretvoriti v eure v skladu s členom 197 in pobotati z zneski, ki jih terja od druge stranke. Samo stranka, ki ima terjatev, vrednoteno v nižji vrednosti kot obveznost, plača neto znesek. Ta neto znesek zapade in je plačljiv naslednji dan, ko je sistem TARGET odprt za izvršitev tega plačila.
DEL 8A – POSEBNE DOLOČBE V PRIMERU VEČ DELOVNIH DNI TRAJAJOČE MOTNJE V SISTEMU TARGET
Več delovnih dni trajajoča motnja v sistemu TARGET
1. ECB lahko razglasi, da je motnja v sistemu TARGET, ki ovira normalno obdelavo plačil, “več delovnih dni trajajoča motnja v sistemu TARGET”, če:
(a) se zaradi motnje aktivira »rešitev za izredne razmere«, kot je opredeljena v Splošnih pogojih za udeležbo v sistemu TARGET-Slovenija v členu 2(20) v Dodatku VIII (Opredelitev pojmov), in
(b) motnja traja več kot en delovni dan ali ECB pričakuje, da bo motnja trajala več kot en delovni dan.
Ob aktivaciji rešitve za izredne razmere iz točke (a) se lahko redne operacije denarne politike odložijo ali prekličejo.
2. Razglasitev iz odstavka 1 se sporoči prek spletne strani ECB. ECB v okviru te razglasitve ali po njej sporoči, kakšne so posledice motnje za posamezne operacije in instrumente denarne politike.
3. Po razglasitvi v skladu s tem členom se lahko v zvezi z nekaterimi operacijami in instrumenti denarne politike uporabijo posebni ukrepi in določbe, kakor so določeni v teh splošnih pogojih, zlasti v členih 202.b, 202.c in 202.d.
4. Ko se motnja v sistemu TARGET odpravi, ECB prek svoje spletni strani izda sporočilo, da se posebni ukrepi in določbe, sprejeti zaradi več delovnih dni trajajoče motnje v sistemu TARGET, ne uporabljajo več.
Obravnava operacij denarne politike Eurosistema v primeru več delovnih dni trajajoče motnje v sistemu TARGET
V primeru razglasitve več delovnih dni trajajoče motnje v sistemu TARGET v skladu s členom 202.a se lahko v zvezi z obravnavo operacij denarne politike Eurosistema uporabljajo naslednje določbe.
(a) Poravnava operacij odprtega trga v eurih, kakor je določena v poglavju 2 naslova III v delu 2 teh splošnih pogojev, se ne izvede prek rešitve za izredne razmere, kakor je opredeljena v členu 2(20) v Dodatku VIII (Opredelitev pojmov) Splošnih pogojev za udeležbo v sistemu TARGET-Slovenija. Zato se lahko poravnava teh operacij odloži do ponovnega začetka normalnega delovanja sistema TARGET.
(b) Plačila obresti za take operacije se izračunajo (i) kot da ne bi bilo odloga poravnave poslov ali (ii) glede na dejansko trajanje, in sicer po tisti možnosti, po kateri mora nasprotna stranka plačati nižji znesek ali prejeti višji znesek obresti.
(c) Eurosistem pri izračunu plačila obresti v skladu s točko (b) opravi izravnavo z vsemi obrestmi na dodatno stanje na tekočem računu, do katerih je nasprotna stranka upravičena ali jih mora v primeru negativnih obrestnih mer plačati zaradi odložene poravnave.
(d) Obresti se izplačajo ali prejmejo, ko ECB izda sporočilo iz člena 202.a (4).
Dostop do mejnega posojila v primeru več delovnih dni trajajoče motnje v sistemu TARGET
V primeru razglasitve več delovnih dni trajajoče motnje v sistemu TARGET v skladu s členom 202.a se lahko v zvezi z dostopom do mejnega posojila uporabljajo naslednje določbe.
(a) Ne glede na člen 19(6) se negativno stanje na TARGET računih nasprotne stranke pri Banki Slovenije ob koncu dneva obravnava kot likvidnost čez dan in obrestuje po obrestni meri nič odstotkov.
(b) Za stanje posojila, ki se odobri v okviru mejnega posojila iz člena 20 na dan pred aktivacijo rešitve za izredne razmere, se uporabi obrestna mera nič odstotkov. Ta obrestna mera se uporablja za obdobje, ko motnja traja. Mejno posojilo, ki se poravna v realnem času na dan razglasitve več delovnih dni trajajoče motnje v sistemu TARGET pred to razglasitvijo, se obravnava kot posojilo, odobreno na delovni dan, ko je bila več delovnih dni trajajoča motnja v sistemu TARGET odpravljena. Obresti, ki jih je treba plačati za mejno posojilo, se plačajo skupaj z odplačilom mejnega posojila šele po tem, ko se deaktivira rešitev za izredne razmere in ECB izda sporočilo v skladu s členom 202.a(4). Pri izračunu plačila obresti se izključijo delovni dnevi, ko je trajala več delovnih dni trajajoča motnja v sistemu TARGET.
Ni naložitve sankcij v primeru več delovnih dni trajajoče motnje v sistemu TARGET
Če je bila v skladu s členom 202.a razglašena več delovnih dni trajajoča motnja v sistemu TARGET, ki vpliva na zmožnost nasprotne stranke, da izpolni obveznosti v skladu s temi splošnimi pogoji, se tej nasprotni stranki ne naloži nobena sankcija v skladu s členom 169.
NCB si lahko med seboj izmenjujejo posamezne informacije, na primer operativne podatke, v zvezi z nasprotnimi strankami, ki sodelujejo pri operacijah denarne politike Eurosistema, če je to potrebno za izvajanje denarne politike. Za te informacije velja zahteva po varovanju poslovne skrivnosti iz člena 38 Statuta ESCB.
Zakonodaja o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma
Nasprotne stranke Banke Slovenije pri operacijah denarne politike Eurosistema morajo biti seznanjene z vsemi obveznostmi, ki jih zanje določa zakonodaja o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, in jih izpolnjevati.
Splošni pogoji o izvajanju okvira denarne politike (Uradni list RS, št. 60/2023) prenehajo veljati na dan uveljavitve teh splošnih pogojev.
Objava in začetek učinkovanja
Ti splošni pogoji in njihove spremembe se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije in začnejo veljati 6. maja 2024. Neuradno prečiščeno besedilo splošnih pogojev se objavlja na spletni strani Banke Slovenije.
Ljubljana, dne 25. aprila 2024
1 Uredba (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o bonitetnih agencijah (UL L 302, 17.11.2009, str. 1).
2 Uredba (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L 257, 28.8.2014, str. 1).
3 Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).
4 V agendi za trajnostni razvoj do leta 2030, ki jo je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov 25. septembra 2015.
5 Uredba (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ter o spremembah direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES in 2011/61/EU ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 648/2012 (UL L 347, 28.12.2017, str. 35).
6 Uredba (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (ESR 2010) (UL L 174, 26.6.2013, str. 1).
7 Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.06.2013, str. 338).
8 Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.06.2013, str. 1).
9 Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).
10 Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29. 10. 2013, str. 63).
11 Uredba (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L 225, 30. 7. 2014, str. 1).
12 Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12. 6. 2014, str. 190).
13 Srednjeevropski čas upošteva spremembo na srednjeevropski poletni čas.
14 Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L 145, 30. 4. 2004, str. 1).
15 Uredba Evropske centralne banke (EU) 2016/867 z dne 18. maja 2016 o zbiranju podrobnih podatkov o kreditih in kreditnem tveganju (ECB/2016/13) (UL L 144, 1. 6. 2016, str. 44).
16 Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29. 6. 2013, str. 19).
