Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Energetskega zakona (EZ-2)
Razglašam Energetski zakon (EZ-2), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 23. aprila 2024.
Št. 003-02-1/2024-83
Ljubljana, dne 1. maja 2024
Republike Slovenije
E N E R G E T S K I Z A K O N
I. POGLAVJE: SPLOŠNE DOLOČBE
Ta zakon določa načela in ukrepe upravljanja energetske politike, ureja pristojnosti, organizacijo in delovanje Agencije za energijo (v nadaljnjem besedilu: agencija) in energetske inšpekcije, opredeljuje energetsko infrastrukturo in njeno gradnjo ter vzdrževanje, postopke dodeljevanja spodbud in ureja nekatera druga skupna vprašanja na področju energetike.
Določbe tega zakona se uporabljajo za področja energetike, urejena z zakonom, ki ureja oskrbo z električno energijo, zakonom, ki ureja oskrbo s plini, zakonom, ki ureja oskrbo s toploto iz distribucijskih sistemov, zakonom, ki ureja spodbujanje rabe obnovljivih virov energije, in zakonom, ki ureja učinkovito rabo energije (v nadaljnjem besedilu: zakoni s področja energetike), če ni v teh zakonih določeno vprašanje urejeno drugače.
(prenos in izvrševanje predpisov Evropske unije)
(1) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive Evropske unije:
– Direktiva (EU) 2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o skupnih pravilih notranjega trga električne energije in spremembi Direktive 2012/27/EU (UL L št. 158 z dne 14. 6. 2019, str. 125; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2019/944/EU), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2022/869 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2022 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo, spremembi uredb (ES) št. 715/2009, (EU) 2019/942 in (EU) 2019/943 ter direktiv 2009/73/ES in (EU) 2019/944 in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 347/2013 (UL L št. 152 z dne 3. 6. 2022, str. 45), v delu, ki se nanaša na regulativni organ;
– Direktiva 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 2003/55/ES (UL L št. 211 z dne 14. 8. 2009, str. 94; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2009/73/ES), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2022/869 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2022 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo, spremembi uredb (ES) št. 715/2009, (EU) 2019/942 in (EU) 2019/943 ter direktiv 2009/73/ES in (EU) 2019/944 in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 347/2013 (UL L št. 152 z dne 3. 6. 2022, str. 45), v delu, ki se nanaša na regulativni organ;
– Direktiva 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida in spremembi Direktive Sveta 85/337/EGS, Direktiv 2000/60/ES, 2001/80/ES, 2004/35/ES, 2006/12/ES, 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 1013/2006 (UL L št. 140 z dne 5. 6. 2009, str. 114), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 328 z dne 21. 12. 2018, str. 1), v delu, ki se nanaša transport ogljikovega dioksida;
– Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (prenovitev) (UL L št. 328 z dne 21. 12. 2018, str. 82), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2022/759 z dne 14. decembra 2021 o spremembi Priloge VII k Direktivi (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta glede metodologije za izračun energije iz obnovljivih virov, ki se uporablja za hlajenje in daljinsko hlajenje (UL L št. 139 z dne 18. 5. 2022, str. 1);
– Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L št. 315 z dne 14. 11. 2012, str. 1), zadnjič spremenjena z Delegirano Uredbo Komisije (EU) 2023/807 z dne 15. decembra 2022 o spremembi faktorja primarne energije za električno energijo pri uporabi Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 101 z dne 14. 4. 2023, str. 16).
(2) Ta zakon določa tudi pristojne organe in kazenske določbe za izvajanje:
– Uredbe (EU) 2019/942 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o ustanovitvi Agencije Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev (prenovitev) (UL L št. 158 z dne 14. 6. 2019, str. 22; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2019/942/EU), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2022/869 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2022 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo, spremembi uredb (ES) št. 715/2009, (EU) 2019/942 in (EU) 2019/943 ter direktiv 2009/73/ES in (EU) 2019/944 in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 347/2013 (UL L št. 152 z dne 3. 6. 2022, str. 45);
– Uredbe (EU) 2019/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o notranjem trgu električne energije (prenovitev) (UL L št. 158 z dne 14. 6. 2019, str. 54; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2019/943/EU), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2022/869 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2022 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo, spremembi uredb (ES) št. 715/2009, (EU) 2019/942 in (EU) 2019/943 ter direktiv 2009/73/ES in (EU) 2019/944 in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 347/2013 (UL L št. 152 z dne 3. 6. 2022, str. 45), v delu, ki se nanaša na naloge Agencije za energijo;
– Uredbe (EU) št. 1227/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o celovitosti in preglednosti veleprodajnega energetskega trga (UL L št. 326 z dne 8. 12. 2011, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1227/2011/EU);
– Uredbe (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 328 z dne 21. 12. 2018 str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2018/1999/EU);
– Uredbe (EU) 2016/1952 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o evropski statistiki cen zemeljskega plina in električne energije in o razveljavitvi Direktive 2008/92/ES (UL L št. 311 z dne 17. 11. 2016, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2016/1952/EU);
– Odločbe Sveta z dne 22. aprila 1999 o postopku Skupnosti za obveščanje in posvetovanje o nabavnih stroških za surovo nafto in porabniških cenah za naftne derivate (UL L št. 110 z dne 28. 4. 1999, str. 8; v nadaljnjem besedilu: Odločba 1999/280/ES) v delu, ki se nanaša na porabniške cene za naftne derivate.
(1) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1. »ACER« je Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev, kot je urejena v Uredbi 2019/942/EU;
2. »gospodinjski odjemalec« pomeni odjemalca, ki kupuje električno energijo, plin, toploto ali drug energetski plin za svojo lastno rabo v gospodinjstvu, kar izključuje rabo za opravljanje trgovskih ali poklicnih dejavnosti;
3. »končna poraba energije« pomeni energijo ali energent, dobavljen za energetske namene industriji, prometu, gospodinjstvom, storitvenemu sektorju, vključno z javnim sektorjem, kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, razen dobave sektorju pretvorbe energije;
4. »končni odjemalec« pomeni fizično ali pravno osebo, ki kupuje energijo za lastno končno rabo;
5. »lokalna skupnost« pomeni samoupravno lokalno skupnost;
6. »lokalni energetski koncept« je koncept razvoja lokalne skupnosti ali več lokalnih skupnosti na področju oskrbe in rabe energije, ki vključuje ukrepe za učinkovito rabo energije ter način oskrbe z energijo iz obnovljivih virov, soproizvodnje, odvečne toplote in iz drugih virov;
7. »nizkoogljični viri energije« so jedrska energija, vodik, sintetični plini in odvečna toplota;
8. »obnovljivi viri energije« so obnovljivi nefosilni viri, in sicer vetrna, sončna (sončni toplotni in sončni fotovoltaični viri) in geotermalna energija, energija okolice, energija plimovanja, valovanja in druga energija morja, vodna energija ter iz biomase, deponijskega plina, plina, pridobljenega z napravami za čiščenje odplak, in bioplina;
9. »odjemalec« oziroma odjemalka (v nadaljnjem besedilu: odjemalec) je pravna ali fizična oseba, ki kupuje energijo ali gorivo za lastno rabo ali za nadaljnjo prodajo;
10. »operater« pomeni elektrooperater ali operater sistema;
11. »operater sistema« je operater prenosnega sistema plina ali operater distribucijskega sistema plina;
12. »revizor« je revizijska družba ali samostojni revizor oziroma revizorka (v nadaljnjem besedilu: revizor), ki ima po zakonu, ki ureja revidiranje, dovoljenje za opravljanje revidiranja;
13. »soproizvodnja« pomeni postopek sočasne proizvodnje toplote in električne ali mehanske energije.
(2) Drugi izrazi s področja energetike, ki niso opredeljeni s tem zakonom, imajo enak pomen, kot ga določajo zakoni s področja energetike.
(1) Določbe tega zakona se, če ni v posameznih členih drugače določeno, uporabljajo za pravne osebe javnega in zasebnega prava ter fizične osebe, ki opravljajo dejavnosti na naslednjih področjih energetskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: izvajalci energetskih dejavnosti):
1. skladiščenje plinastih, tekočih in trdih goriv,
2. transport energije in goriv po omrežjih,
3. proizvodnja, pridobivanje in distribucija trdih, tekočih in plinastih goriv ter trgovanje z njimi,
4. proizvodnja električne energije,
5. shranjevanje električne energije,
6. agregiranje na trgu z električno energijo,
7. proizvodnja in distribucija toplote za daljinsko ogrevanje in hlajenje,
8. dejavnost operaterja,
9. dobava električne energije, plina ali toplote,
10. dejavnost operaterja trga z električno energijo,
11. trgovanje, zastopanje in posredovanje na trgu z električno energijo oziroma plinom,
12. dejavnost pridobivanja premoga.
(2) Določbe tega zakona se, če ni v posameznih členih drugače določeno, uporabljajo tudi za druge pravne osebe javnega in zasebnega prava ter fizične osebe (v nadaljnjem besedilu: drugi zavezanci), in sicer za:
1. lokalne skupnosti,
2. pravne osebe javnega in zasebnega prava ter fizične osebe, ki so lastniki oziroma uporabniki energetskih postrojev, naprav in napeljav,
3. končne odjemalce energije.
II. POGLAVJE: UPRAVLJANJE ENERGETSKE POLITIKE
1. oddelek: Temeljna načela energetske politike
(1) Ukrepi za povečanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje rabe energije imajo pri primerljivih stroških, upoštevanih v življenjski dobi ukrepa, prednost pred zagotavljanjem novih zmogljivosti za oskrbo z energijo.
(2) Ukrepi za zagotavljanje novih zmogljivosti za oskrbo z energijo iz obnovljivih in nizkoogljičnih virov energije imajo pri primerljivih stroških, upoštevanih v življenjski dobi naprave, prednost pred zagotavljanjem novih zmogljivosti za oskrbo z energijo iz drugih virov.
(načelo stroškovne učinkovitosti)
Državni organi in organi lokalnih skupnosti si morajo pri sprejemanju politik, strategij, programov, načrtov, splošnih in konkretnih pravnih aktov ter pri izvedbi ukrepov na podlagi tega zakona in zakonov s področja energetike prizadevati doseči čim nižje neposredne stroške ukrepov za pravne in fizične osebe in čim nižje zunanje stroške glede na dosežene rezultate, ob upoštevanju načela stroškov v celotni življenjski dobi.
(načelo socialne kohezivnosti)
Oskrba z energijo in energetskimi storitvami omogoča primerne življenjske razmere ranljivejšim skupinam prebivalstva oziroma gospodinjstvom.
(načelo enakega obravnavanja)
Postopki, ki so povezani z gradnjo zmogljivosti za oskrbo z energijo, z oskrbo z energijo ali z rabo energije, ki jih vodi država ali lokalne skupnosti, morajo biti vodeni na način, ki zagotavlja enakopravno obravnavanje vseh udeležencev v postopku.
Postopki, ki so povezani z gradnjo zmogljivosti za oskrbo z energijo, z oskrbo z energijo ali z rabo energije, ki jih vodi država ali lokalne skupnosti, morajo biti vodeni na način, ki zagotavlja preglednost vodenja postopkov in sprejemanja odločitev.
(1) Količinski podatki o dobavah energije po vrstah odjema in po skupinah končnih odjemalcev so javni, če ni z zakonom drugače določeno.
(2) Javnost je vključena v postopke sprejemanja politik, strategij, programov in načrtov, ki se nanašajo na oskrbo in rabo energije, v skladu s tem zakonom in zakoni s področja energetike.
(3) Javnost je vključena v postopke izdajanja splošnih pravnih aktov, ki se nanašajo na oskrbo in rabo energije, v skladu s tem zakonom in zakoni s področja energetike.
(načelo varstva potrošnikov)
Pri oskrbi z energijo morajo biti upoštevane pravice potrošnikov kot končnih odjemalcev energije in zagotovljeno njihovo učinkovito varstvo.
Država in lokalna skupnost morata pri sprejemanju politik, strategij, programov, načrtov in splošnih pravnih aktov ter pri izvajanju drugih zadev iz svoje pristojnosti upoštevati njihove vplive na doseganje ciljev s področja razogljičenja, obnovljivih virov energije, energijske učinkovitosti, zanesljive oskrbe z energijo, zmanjševanja energetske revščine in okoljske sprejemljivosti.
14. člen
(1) Država in lokalna skupnost v skladu s svojimi pristojnostmi spodbujata dejavnosti za povečanje energetske učinkovitosti ter deleža obnovljivih in nizkoogljičnih virov energije.
(2) Pri določanju spodbud morajo biti okolju prijaznejše naprave, tehnologije, oprema, proizvodi ter storitve in dejavnosti deležne večjih ugodnosti od okolju manj prijaznih.
(3) Država in lokalne skupnosti spodbujajo ozaveščanje, informiranje in izobraževanje o razogljičenju, energetski učinkovitosti in obnovljivih virih energije.
(načelo pregledne in nepristranske oskrbe z energijo)
Odjemalci energije iz omrežij imajo pravico do oskrbe na pregleden in nepristranski način pod pogoji, določenimi z zakoni s področja energetike in na njihovi podlagi sprejetimi predpisi ter s splošnimi akti za izvrševanje javnih pooblastil.
(1) Država je dolžna uveljavljati tržna pravila in spodbujati konkurenco pri proizvodnji energije in oskrbi z njo.
(2) Proizvajalce ali dobavitelje energije je treba obravnavati nepristransko v okviru pogojev za obratovanje sistemov, določenih z zakoni s področja energetike.
(načelo onesnaževalec plača)
Proizvajalci energije morajo nositi bremena in tveganja onesnaževanja okolja, ki jih njihova proizvodnja povzroča. Pri tem je treba upoštevati okoljska bremena in tveganja, ki nastajajo v celotnem življenjskem ciklu od proizvodnje surovin, med obratovanjem, v primeru nesreč, po zaključku delovanja, ob sanaciji okolja in ravnanju z odpadki.
(načelo okoljske trajnosti)
Državni organi in organi lokalnih skupnosti si morajo pri sprejemanju politik, strategij, programov, načrtov, splošnih in konkretnih pravnih aktov ter pri izvedbi ukrepov na podlagi tega zakona in na podlagi zakonov s področja energetike prizadevati doseči čim manjše negativne učinke na okolje, pri čemer se upoštevajo okoljska bremena v celotnem življenjskem ciklu. V primeru politik, strategij, programov, načrtov, splošnih in konkretnih pravnih aktov, ki imajo dolgoročne učinke na okolje, si je treba prizadevati za zmanjšanje okoljskega bremena za prihodnje generacije.
Država in lokalne skupnosti vzpostavljajo strukturne pogoje za opolnomočenje državljanov za sodelovanje pri prehodu v podnebno nevtralno družbo tako pri samooskrbi z energijo kakor v energetskih skupnostih državljanov.
2. oddelek: Ukrepi upravljanja energetske politike
(1) Energetska politika je postavljanje ciljev in določanje ukrepov v skladu z načeli tega zakona, s katerimi se zagotavlja zanesljiva, trajnostna in konkurenčna oskrba z energijo, in sicer s spodbujanjem:
1. dolgoročne uravnoteženosti razvoja energetskega gospodarstva s pričakovanim gibanjem porabe energije,
2. ukrepov za učinkovito rabo energije,
3. rabe obnovljivih in nizkoogljičnih virov energije ter odvečne toplote,
4. okoljske sprejemljivosti pri pridobivanju, proizvodnji, transportu in rabi vseh vrst energije,
5. načrtne diverzifikacije različnih primarnih virov energije glede njihovega prispevanja k cilju prehoda v podnebno nevtralno družbo, upoštevajoč njihovo ekonomiko,
6. konkurence na trgu z energijo,
7. varstva potrošnikov,
8. prilagajanja odjema iz omrežja in oddaje v omrežje uporabnikov sistema,
9. razvoja povezovanja sektorjev, ki porabljajo in proizvajajo energijo,
10. zagotavljanja zanesljivih, kakovostnih ter okoljsko, podnebno in družbeno sprejemljivih energetskih storitev,
11. zmanjševanja energetske revščine.
(2) Cilji energetske politike morajo biti usklajeni z dolgoročnimi razvojnimi cilji Slovenije ter energetskimi in podnebnimi cilji, ki so določeni v dolgoročni podnebni strategiji in v celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (v nadaljnjem besedilu: NEPN) ter v strateških, operativnih in akcijskih načrtih za posamezna področja oskrbe in ravnanja z energijo. Ukrepi morajo zajemati regulativno urejanje oskrbe z energijo, sklepanje in izvajanje mednarodnih pogodb s področja energije ter izvajanje in spodbujanje investicij na področju energije ter druge aktivnosti. Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) na predlog ministrstva, pristojnega za energijo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) sprejme strateške, operativne in akcijske načrte za posamezna področja oskrbe in ravnanja z energijo.
(3) Izvajanje ukrepov za doseganje ciljev energetske politike je v splošnem gospodarskem interesu države.
(lokalni energetski koncept)
(1) Lokalna skupnost sprejme lokalni energetski koncept (v nadaljnjem besedilu: LEK) kot program ravnanja z energijo v lokalni skupnosti, ga objavi na svojih spletnih straneh in s tem seznani ministrstvo.
(2) LEK je obvezna strokovna podlaga za načrtovanje prostorskega in gospodarskega razvoja lokalne skupnosti, za usmerjanje razvoja lokalnih energetskih gospodarskih javnih služb, oskrbe z energijo, energetskih skupnosti, povezovanja sektorjev, načrtovanja učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih ter drugih nizkoogljičnih virov energije, priprave načrta za opuščanje rabe fosilnih virov energije, uporabe naprednih tehnologij in digitalizacije, za izrabo odvečne toplote, za izboljšanje kakovosti zraka in obvladovanje energetske revščine na območju lokalne skupnosti.
(3) V LEK se opredelijo cilji in ukrepi, ki morajo biti usklajeni z dolgoročno podnebno strategijo, NEPN in drugimi energetskimi strategijami, programi, načrti in smernicami. LEK se sprejme na vsakih sedem let. V LEK lokalne skupnosti opredelijo izhodišča in cilje za obdobje sedmih let glede doseganja deleža prihranka rabe energije in povečanja deleža obnovljivih virov energije ter ciljev glede energetske prenove javnih stavb.
(4) Več lokalnih skupnosti lahko sprejme skupen LEK, iz katerega morajo biti razvidni cilji in ukrepi posamezne lokalne skupnosti.
(5) Lokalne skupnosti z več kot 10.000 prebivalcev morajo v LEK vključiti načrt za vzpostavitev vsaj ene energetske skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov.
(6) Lokalne skupnosti in izvajalci energetskih dejavnosti na območju, ki ga pokriva LEK, so dolžni svoje razvojne dokumente in delovanje uskladiti s cilji in ukrepi, predvidenimi v LEK.
(7) Lokalna skupnost mora svoje prostorske načrte usklajevati z LEK. V primeru neskladnosti med LEK in prostorskim načrtom lokalna skupnost neskladnost upošteva v postopku priprave oziroma sprememb in dopolnitev prostorskega načrta. Če lokalna skupnost med sprejemanjem LEK ne vodi postopka priprave oziroma sprememb in dopolnitev prostorskega načrta, začne ta postopek na podlagi ugotovljenih neskladnosti z LEK. Prostorski načrti morajo ob spremembi upoštevati prednostno rabo virov energije in energentov v skladu s 22. členom tega zakona.
(8) Končni odjemalci energije, ki niso gospodinjski odjemalci, distributerji in dobavitelji energije, morajo lokalni skupnosti na zahtevo predati podatke o porabi in proizvodnji energije, ki so potrebni za pripravo in izvajanje LEK, in sicer podatke o porabi in proizvodnji energentov za proizvodnjo toplote ali plina, proizvedeni toploti, potrebni toploti in odvečni toploti ter ocene za prihodnje petletno obdobje.
(9) Ministrstvo vsaki dve leti izvede analizo sprejetih LEK in stanja njihovega izvajanja ter ovrednoti skladnost ciljev LEK z veljavnim NEPN. V okviru analize ministrstvo oceni skladnost in prispevek ukrepov k doseganju ciljev NEPN in po potrebi pozove lokalne skupnosti k ustrezni dopolnitvi in posodobitvi LEK.
(10) Lokalne skupnosti vsako leto do 31. marca za preteklo leto ministrstvu poročajo o izvajanju ukrepov in ciljev LEK.
(11) LEK se izdela v digitalni obliki v skladu z metodologijo priprave LEK iz dvanajstega odstavka tega člena in vnese v aplikacijo za izdelavo in poročanje LEK v digitalni obliki, ki jo upravlja ministrstvo.
(12) Minister ali ministrica, pristojna za energijo (v nadaljnjem besedilu: minister) predpiše metodologijo priprave LEK, ki vključuje sodelovanje javnosti, podrobnejšo vsebino LEK in druge zahteve glede izdelave LEK in poročanja o njem.
(sistemi za oskrbo z energijo ter prednostna raba virov energije in energentov)
(1) Lokalna skupnost v okviru LEK pripravi načrt za opuščanje fosilnih goriv za potrebe ogrevanja, na podlagi katerega s prostorskimi načrti ali odloki določi prednostno rabo virov energije ali energentov. Prednostno rabo virov energije in energentov lokalna skupnost lahko določi samo za določena območja, določene stavbe ali določene objekte v skladu s pravili tega člena.
(2) Pri določanju prednostne rabe virov energije in energentov se upoštevajo naslednja pravila:
– raba energije in energentov iz obnovljivih virov in odvečne toplote ima prednost pred rabo energije in energentov iz neobnovljivih virov;
– raba energije z uporabo tehnologij z nižjo emisijo toplogrednih plinov in nizkoogljičnih virov energije ima prednost pred rabo energije z uporabo tehnologij z višjo emisijo toplogrednih plinov.
(3) Energetsko učinkoviti sistemi daljinskega ogrevanja imajo prednost na območju distribucije toplote tega sistema pred drugimi posameznimi sistemi in tehnologijami oskrbe s toploto. To ne velja za stavbe, ki imajo letno potrebno toploto za ogrevanje pod 4000 kWh in se v celoti ogrevajo na obnovljive ali nizkoogljične vire.
(4) Lokalna skupnost lahko v LEK ali v drugem predpisu lokalne skupnosti določi območja za izvajanje izbirne gospodarske javne službe distribucije toplote in plina, ki vključuje tudi območje kratkoročne širitve za naslednjih pet let. Če po petih letih od prve določitve območja na tem območju priključitev na distribucijski sistem še ni mogoča, se končni uporabnik, ki je zgradil ali prenovil stavbo v skoraj ničenergijsko, ni dolžan obvezno priključiti na tak sistem.
(5) Pri graditvi stanovanjske stavbe projektiranje in vgradnja kotla na zemeljski plin ali utekočinjen naftni plin nista dovoljena, v poslovno-stanovanjski stavbi ali stanovanjsko-poslovni stavbi pa nista dovoljena projektiranje in vgradnja kotla na zemeljski plin ali utekočinjen naftni plin samo za stanovanjski del stavbe.
(6) V večstanovanjski, poslovno-stanovanjski in stanovanjsko-poslovni stavbi se lahko pravila iz prejšnjega odstavka ne upoštevajo v primeru hibridnega sistema ogrevanja, kjer je glavni vir ogrevanje brez emisij toplogrednih plinov na lokaciji sami in se za sekundarni vir ogrevanja uporablja zemeljski plin ali utekočinjen naftni plin samo za potrebe pokrivanja vršnih potreb.
(7) Podeljevanje koncesij za izvajanje gospodarske javne službe dejavnost operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina je dovoljeno, če je omrežje za distribucijo plina načrtovano v LEK tako, da se načrtuje priključevanje proizvodnih virov plina obnovljivega izvora za vsaj 80 % načrtovane porabe.
(8) Obstoječe koncesije za izvajanje gospodarske javne službe dejavnost operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina se lahko za določeno obdobje večkrat podaljšajo v naslednjih primerih:
– če je na plinovodno omrežje priključen proizvodni vir plina obnovljivega izvora ali če ima koncesionar plinovodnega omrežja dokazila o načrtovanem priključevanju tega na omrežje podeljene ali predvidene koncesije, in sicer največ za obdobje sedmih let;
– če so na območju podeljene koncesije odjemalci z letno porabo več kot 100.000 kWh, ki uporabljajo plin pri proizvodnji izdelkov ali opravljanju storitev in nimajo možnosti oskrbe z alternativnim virom energije oziroma bi bila taka oskrba nesorazmerno dražja, in sicer največ za obdobje petih let;
– če distribucijski sistem oskrbuje več kot 5 % gospodinjskih odjemalcev v primerjavi z največjim številom gospodinjskih odjemalcev od začetka izvajanja dejavnosti distribucije plina, in sicer največ za obdobje petih let.
(9) Za javna podjetja, ki izvajajo izbirno gospodarsko javno službo dejavnost operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina, se smiselno uporabljajo določbe sedmega in osmega odstavka tega člena.
(10) Odjemalci zemeljskega plina imajo pravico, da se ne priklopijo ali da se odklopijo od sistema za distribucijo zemeljskega plina ne glede na določbe lokalne skupnosti o prednostni rabi virov energije in energentov, o obvezni priključitvi na omrežje za distribucijo plina in o obvezni uporabi plina za ogrevanje stavb in pripravo sanitarne tople vode v LEK, občinskih prostorskih načrtih ali drugih aktih občine, če dokažejo, da se bodo ogrevali na obnovljive vire energije. Vsebino tega odstavka morata pogodbeni stranki izvajati ne glede na določbe sklenjene pogodbe. Odjemalci zemeljskega plina, ki se odklopijo od sistema za distribucijo zemeljskega plina, ne glede na določbe v pogodbah o uporabi sistema in dobavi plina ne plačajo pogodbene kazni, ki bi bila posledica odklopa, ne glede na njeno poimenovanje.
(lokalne energetske organizacije)
(1) Ena ali več lokalnih skupnosti lahko za izvajanje nalog iz tega zakona, zakona, ki ureja učinkovito rabo energije, in zakona, ki ureja spodbujanje rabe obnovljivih virov energije, ki so v pristojnosti lokalnih skupnosti, ustanovi oziroma pooblasti lokalno energetsko organizacijo.
(2) Naloge, ki jih lokalne energetske organizacije izvajajo v javnem interesu, so:
– priprava in izvajanje LEK,
– naloge, povezane z vzpostavitvijo in izvajanjem sistema upravljanja z energijo,
– izvajanje in vodenje projektov s področja učinkovite rabe in obnovljivih virov energije,
– sodelovanje z enotno kontaktno točko, ki je določena v zakonu, ki ureja spodbujanje rabe obnovljivih virov energije.
(3) Lokalne energetske organizacije vodijo ločene računovodske evidence za sredstva, namenjena opravljanju nalog v javnem interesu iz prejšnjega odstavka.
Obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih pogodb in sporazumov, predvsem glede trga energije, naložb, prenosa energije in energentov, povezovanja v mednarodne energetske sisteme ter glede omejevanja podnebnih sprememb, so sestavni del energetske politike in načrtovanja razvoja energetskih dejavnosti.
(1) Energetske bilance so strokovne podlage za pripravljanje dokumentov dolgoročnega energetskega in podnebnega načrtovanja, ugotavljanje izpolnjevanja mednarodnih zavez in doseganja nacionalnih energetskih in podnebnih ciljev ter za odločanje o uvajanju potrebnih aktivnosti in ukrepov za izvajanje energetske in podnebne politike.
(2) Z energetskimi bilancami se na podlagi projekcije okoljskega, gospodarskega in družbenega razvoja Republike Slovenije napoveduje oskrba z energijo za prihodnjih 20 let in okvirno za 40 let ob vsakokratnem sprejemanju ali prenavljanju dolgoročne podnebne strategije, NEPN in drugih energetskih strategij, programov in načrtov.
(priprava strokovnih podlag s področja energetike)
(1) Ministrstvo pripravlja strokovne podlage s področja energetike.
(2) Priprava strokovnih podlag s področja energetike obsega:
1. pripravo energetske bilance;
2. analizo podatkov energetske statistike Statističnega urada Republike Slovenije in iz poročil izvajalcev energetskih dejavnosti;
3. razlago metod obdelave in predpostavk uporabljenih energetskih podatkov in rezultatov energetskih bilanc;
4. izvedbo javnih predstavitev strokovnih podlag in dokumentov dolgoročnega energetskega in podnebnega načrtovanja v postopkih njihovega sprejemanja;
5. spremljanje izvajanja in poročanje o izvajanju NEPN in drugih nacionalnih energetskih strategij, programov in načrtov.
(zagotavljanje in dostop do podatkov)
(1) Izvajalci energetskih dejavnosti ministrstvu zagotavljajo potrebne podatke za izvajanje nalog iz prejšnjega člena.
(2) Zainteresiranim pravnim in fizičnim osebam ministrstvo omogoča dostop do podatkov in drugih podlag, ki so uporabljeni za pripravo energetskih bilanc in pridobljeni za izvedbo nalog iz drugega odstavka prejšnjega člena.
(strokovna usposobljenost)
(1) Za zagotavljanje varnosti in zanesljivosti obratovanja energetskih naprav ter učinkovite rabe energije morajo biti delavci, ki opravljajo dela in naloge upravljanja energetskih naprav, strokovno usposobljeni.
(2) Za namen priznavanja strokovne usposobljenosti upravljavcev energetskih naprav iz drugih držav članic Evropske unije se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja učinkovito rabo energije.
(3) Minister predpiše način izpolnjevanja pogoja strokovne usposobljenosti iz prvega odstavka tega člena.
(1) Ministrstvo v zvezi z energetskim načrtovanjem in spremljanjem izvajanja energetske politike opravlja naslednje naloge:
1. spremlja naložbe v energetsko infrastrukturo;
2. zbira in analizira podatke o proizvodnji, pridobivanju, skladiščenju, transportu, distribuciji, uvozu, izvozu, porabi, cenah energije in goriv in trgovanju z njimi ter druge podatke, potrebne za energetsko načrtovanje;
3. načrtuje in izvaja aktivnosti v zvezi s spodbujanjem proizvodnje in porabe električne energije in toplote iz obnovljivih virov energije;
4. načrtuje in izvaja aktivnosti v zvezi s spodbujanjem proizvodnje tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov energije;
5. načrtuje in izvaja aktivnosti v zvezi z učinkovito rabo primarne energije za proizvodnjo električne energije in toplote;
6. načrtuje in izvaja aktivnosti v zvezi s spodbujanjem učinkovite rabe energije pri končnih odjemalcih;
7. izvaja naloge nosilca urejanja prostora v skladu s predpisi, ki urejajo urejanje prostora, sodeluje pri pripravi državnega prostorskega načrta v skladu s predpisi, ki urejajo načrtovanje prostorskih ureditev državnega pomena v prostor s področja energetske infrastrukture za oskrbo z električno energijo, plini in naftnimi derivati;
8. sodeluje pri pripravi dolgoročne podnebne strategije;
9. izvaja sektorsko politiko iz NEPN, akcijskih načrtov in operativnih programov, ter drugih strateških dokumentov, ki urejajo področje energije;
10. podpira aktivnosti nevladnih organizacij za uresničevanje javnega interesa na področju energije;
11. zbira in analizira podatke o proizvedenih, prevzetih in oddanih količinah električne energije na prenosnem in distribucijskem omrežju ter omrežju zaprtega distribucijskega sistema;
12. zbira podatke o cenah zemeljskega plina in električne energije na maloprodajnem trgu in jih za izvajanje Uredbe 2016/1952/EU pošilja Statističnemu uradu Republike Slovenije;
13. zbira in analizira podatke iz LEK;
14. zbira in analizira podatke o cenah naftnih derivatov na veleprodajnem in maloprodajnem trgu ter je odgovorno za izvajanje Odločbe Sveta 1999/280/ES v delu, ki se nanaša na porabniške cene naftnih derivatov;
15. zbira in objavlja aktualne maloprodajne cene naftnih derivatov na vseh prodajnih mestih bencinskih servisov v Sloveniji za potrebe preglednega obveščanja potrošnikov.
(2) Minister za ugotavljanje primernosti oziroma zadostnosti ukrepov za učinkovito izvajanje sprejete energetske politike predpiše obseg in vrsto potrebnih podatkov, ki so mu jih dolžni sporočati izvajalci energetskih dejavnosti in drugi zavezanci, ter periodiko in roke za pošiljanje teh podatkov.
(tehnični predpisi in obveznost periodičnih pregledov)
(1) Postavitev, načrtovanje, gradnja, obratovanje in vzdrževanje energetskih naprav, postrojev, objektov, napeljav, omrežij in sistemov morajo zagotavljati varno in zanesljivo obratovanje oziroma uporabo energetskih naprav, postrojev, napeljav, omrežij, sistemov in energentov.
(2) Odgovorna oseba pravne ali fizične osebe in posameznik, ki upravlja energetske objekte, naprave, postroje ali napeljave, morata zagotoviti izvedbo predpisanih periodičnih pregledov in preizkusov v skladu s predpisi iz četrtega odstavka tega člena.
(3) Če se tehnični predpis sklicuje na standarde in so energetske naprave, postroji, objekti, napeljave, omrežja in sistemi skladni z njimi, velja domneva, da so energetske naprave, postroji, objekti, napeljave, omrežja in sistemi skladni z zahtevami tehničnega predpisa.
(4) Minister izdaja tehnične predpise za postavitev, načrtovanje, gradnjo, obratovanje in vzdrževanje energetskih naprav, postrojev, objektov, napeljav, omrežij in sistemov, s katerimi dobaviteljem, upravljavcem oziroma uporabnikom predpiše pogoje za zagotavljanje varnega in zanesljivega obratovanja oziroma uporabe energetskih naprav, postrojev, napeljav, omrežij, sistemov in energentov.
(1) Državni organi, agencija in drugi nosilci javnih pooblastil, ki na podlagi tega zakona in zakonov s področja energetike zbirajo podatke od izvajalcev energetskih dejavnosti in drugih zavezancev za poročanje, so dolžni zagotoviti učinkovito sodelovanje pri izmenjavi podatkov.
(2) Pri izmenjavi podatkov se lahko organom in osebam iz prejšnjega odstavka pošljejo samo tisti podatki, ki jih ta organ ali oseba potrebuje za opravljanje svojih nalog po tem zakonu in zakonih s področja energetike ali drugih nalog s področja energetike. Podatki se izmenjujejo na način, ki ne obsega pošiljanja ali razkritja osebnih podatkov.
(3) Ministrstvo usklajuje poenotenje postopkov izmenjave podatkov med organi in osebami iz prvega odstavka tega člena ter skrbi zanj.
III. POGLAVJE: AGENCIJA ZA ENERGIJO
1. oddelek: Splošne določbe
(1) Agencija je nacionalni regulativni organ Republike Slovenije na področju trga z energijo.
(2) Za agencijo se ne uporablja zakon, ki ureja javne agencije. Agencija je pravna oseba javnega prava.
(3) Agencija spremlja, usmerja in nadzira izvajalce energetskih dejavnosti na področju električne energije in plina ter opravlja z zakonom določene naloge reguliranja izvajalcev energetskih dejavnosti na področju toplote in drugih energetskih plinov.
(samostojnost in neodvisnost agencije)
(1) Pri izvrševanju nalog in pristojnosti je agencija samostojna in neodvisna.
(2) Direktor ali direktorica agencije (v nadaljnjem besedilu: direktor), zaposleni v agenciji in člani ali članice sveta agencije (v nadaljnjem besedilu: člani sveta) pri svojem delu niso vezani na sklepe, stališča, navodila ali usmeritve državnih organov, organov lokalne skupnosti ali drugih organov, pravnih oseb ali posameznikov, niti jih ne smejo zahtevati.
(3) Agencija samostojno določa svojo notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest.
(4) Agencija samostojno odloča o potrebnem številu zaposlenih in finančnih virih za učinkovito izvajanje svojih nalog in pristojnosti, ki jih opredeli v programu dela in finančnem načrtu.
(temeljni cilji delovanja agencije)
Agencija pri svojem delovanju sledi naslednjim temeljnim ciljem:
1. spodbujanje zanesljivega, konkurenčnega, prožnega in okoljsko trajnostnega trga z električno energijo in plinom ter učinkovito odpiranje trga za vse odjemalce in dobavitelje;
2. razvoj konkurenčnih in pravilno delujočih regionalnih čezmejnih trgov z električno energijo in plinom;
3. odprava omejitev pri trgovanju z električno energijo in plinom;
4. na stroškovno učinkovit način spodbujati razvoj varnih, zanesljivih in učinkovitih nediskriminatornih sistemov, usmerjenih k odjemalcem, ki spodbujajo zadostno zmogljivost sistema, ter v skladu s splošnimi cilji energetske politike energetsko učinkovitost in vključevanje proizvodnje električne energije in plina v manjšem in večjem obsegu iz obnovljivih virov energije ter porazdeljene proizvodnje v prenosnih in distribucijskih omrežjih ter olajšati obratovanje teh sistemov v povezavi z drugimi plinskimi ali toplotnimi energetskimi omrežji;
5. omogočanje lažjega vključevanja v omrežje novih proizvodnih zmogljivosti in objektov za shranjevanje energije, zlasti z odpravljanjem ovir, ki bi lahko novim udeležencem preprečile vstop na trg električne energije in plina iz obnovljivih virov energije;
6. zagotavljanje ustreznih spodbud za operaterje in uporabnike sistemov, kratkoročno in dolgoročno, da bi povečali učinkovitost omrežij in spodbudili povezovanje trgov;
7. zagotavljanje koristi odjemalcev električne energije in plina preko učinkovitega delovanja trga, spodbujanjem učinkovite konkurence in pomoči pri zagotavljanju visoke ravni varstva potrošnikov v sodelovanju z organi, pristojnimi za varstvo potrošnikov;
8. pomoč pri doseganju visokih standardov osnovne oskrbe in javnih storitev pri oskrbi z električno energijo in plinom ter prispevanje k zaščiti ranljivih odjemalcev in skladnosti potrebnih postopkov izmenjave podatkov, da se odjemalcem omogoči zamenjava dobavitelja.
(mednarodno sodelovanje agencije)
(1) Agencija sodeluje z ACER pri čezmejnih zadevah.
(2) Visokega predstavnika agencije v odboru regulatorjev ACER v skladu s prvim odstavkom 21. člena Uredbe 2019/942/EU in njegovega namestnika imenuje svet agencije izmed zaposlenih na agenciji za dobo pet let. Visok predstavnik in njegov namestnik sta po preteku te dobe lahko znova imenovana. Izpolnjevati morata pogoje iz prvega odstavka 42. člena tega zakona.
(3) Visokemu predstavniku agencije in njegovemu namestniku predčasno preneha mandat iz razlogov, navedenih v prvem odstavku 43. člena tega zakona, in z dnem prenehanja delovnega razmerja v agenciji.
(4) Agencija sodeluje, se posvetuje in zagotavlja podatke, ki so potrebni za izpolnjevanje nalog ACER, drugih nacionalnih regulativnih organov, sistemskih operaterjev in operaterjev prenosnih sistemov drugih držav članic Evropske unije neposredno in v okviru regionalnega sodelovanja, po potrebi pa tudi z ustreznimi organi drugih držav.
(5) Agencija spodbuja in omogoča sodelovanje sistemskih operaterjev na regionalni ravni, vključno s čezmejnimi vprašanji, da se ustvari konkurenčen notranji trg za električno energijo in plin, ter spodbuja usklajenost pravnega, regulativnega in tehničnega okvira na geografskih območjih, ki so opredeljena v skladu s tretjim odstavkom 34. člena Uredbe 943/2019/EU, ali na drugih geografskih območjih.
(6) Agencija sodeluje z regulativnimi organi v drugih državah članicah Evropske unije pri izvajanju ukrepov, s katerimi:
1. spodbuja uvajanje obratovalnih dogovorov, da bi omogočili optimalno upravljanje omrežja, spodbudili skupne borze električne energije in plina in dodeljevanje čezmejnih zmogljivosti ter vključno z novimi povezavami omogočili ustrezno raven zmogljivosti za povezovanje v regiji in med regijami, da se omogoči razvoj učinkovite konkurence in izboljša zanesljivost dobave brez razlikovanja med dobavitelji v različnih državah članicah;
2. uskladi vse omrežne kodekse za operaterje prenosnih sistemov in druge udeležence na trgu;
3. uskladi skupni nadzor nad subjekti, ki opravljajo funkcije na regionalni ravni;
4. uskladi skupni nadzor, v sodelovanju z drugimi vključenimi organi, nad nacionalnimi, regionalnimi in vseevropskimi ocenami zadostnosti;
5. uskladi pravila za upravljanje omrežij in
6. izvaja svoje pristojnosti v skladu z Uredbo 1227/2011/EU.
(7) Agencija lahko sklepa sporazume z drugimi regulativnimi organi za pospešitev regulativnega sodelovanja. Pri izvajanju ukrepov iz prejšnjega odstavka se agencija, če je to potrebno, posvetuje z ministrstvom, sistemskim operaterjem in operaterjem trga.
(8) Agencija pri čezmejnih zadevah sodeluje z regulativnim organom ali organi zadevnih držav članic Evropske unije in ACER. Glede delovanja plinske infrastrukture, ki poteka v tretjo državo ali iz nje, se lahko agencija posvetuje in sodeluje s pristojnimi organi tretje države. Kadar je v Republiki Sloveniji prva povezovalna točka plinske infrastrukture v tretjo državo ali iz nje, se agencija pred sodelovanjem s pristojnimi organi tretje države posvetuje z regulativnimi organi drugih držav članic, ki jih ta infrastruktura zadeva.
(sodelovanje agencije z organoma, pristojnima za varstvo konkurence in regulacijo trga finančnih instrumentov)
(1) Agencija, organ, pristojen za varstvo konkurence, in organ, pristojen za regulacijo trga finančnih instrumentov, si izmenjujejo podatke in informacije, ki jih potrebujejo za izvrševanje svojih pristojnosti. Pri tem morajo ohraniti stopnjo zaupnosti teh podatkov, vključno s poslovno občutljivimi podatki.
(2) Podatki in informacije iz prejšnjega odstavka morajo biti omejeni in sorazmerni glede na namen njihove izmenjave.
2. oddelek: Statusne določbe o agenciji
1. pododdelek: Splošno
(1) Ustanovitelj agencije je Republika Slovenija.
(2) Agencija letno poroča Državnemu zboru Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor) o svojem delu. Letno poročilo o delu agencije za preteklo leto mora agencija predložiti državnemu zboru do 30. junija tekočega leta.
(1) Agencija ima poslovnik, ki določa podrobnejše poslovanje agencije in njenih organov.
(2) Poslovnik agencije sprejme svet agencije z večino glasov vseh članov.
2. pododdelek: Organa agencije
Organa agencije sta:
– svet agencije,
– direktor agencije.
(pristojnosti sveta agencije)
(1) Svet agencije je organ upravljanja agencije.
(2) Svet agencije:
1. sprejema splošne akte agencije za izvrševanje javnih pooblastil;
2. izdaja soglasja k splošnim aktom izvajalcev energetskih dejavnosti, h katerim na podlagi zakonov s področja energetike daje soglasja agencija;
3. sprejema program dela agencije, finančni načrt in poslovno poročilo agencije;
4. sprejema poročilo agencije o stanju na področju energetike;
5. nadzira direktorja agencije glede zakonitosti njegovega dela ter doseganja rezultatov dela agencije in njenega poslovanja;
6. imenuje in razrešuje direktorja agencije;
7. opravlja druge naloge, določene s tem zakonom ali splošnim aktom agencije.
(sestava in delovanje sveta agencije)
(1) Svet agencije sestavljajo predsednik in pet članov.
(2) Predsednika in člane sveta imenuje in razrešuje državni zbor na predlog vlade.
(3) Minister obvesti vlado in državni zbor o izteku mandata predsednika oziroma člana sveta agencije najpozneje šest mesecev pred iztekom mandata.
(4) Minister objavi v 30 dneh po pošiljanju obvestila iz prejšnjega odstavka v Uradnem listu Republike Slovenije poziv za zbiranje predlogov kandidatov za predsednika oziroma člana sveta agencije. Rok za oddajo predlogov ne sme biti krajši od 30 dni, v primeru predčasnega prenehanja mandata pa ne krajši od 15 dni po objavi poziva. Predlog mora biti obrazložen, priloženo pa mu mora biti pisno soglasje kandidata, da je kandidaturo pripravljen sprejeti.
(5) Izmed kandidatov za predsednika oziroma člana sveta agencije minister sestavi listo kandidatov in jo pošlje vladi. Vlada na podlagi liste kandidatov oblikuje predlog kandidatov, o katerih bo odločal državni zbor. Kandidata za predsednika oziroma člana sveta lahko predlaga tudi vlada sama. Predlog vlade mora biti obrazložen, s priloženim pisnim soglasjem kandidata, da kandidaturo sprejema. Rok za oddajo predloga vlade je 30 dni po izteku roka iz prejšnjega odstavka.
(6) Državni zbor glasuje o predlaganem kandidatu za predsednika oziroma člana sveta v 30 dneh po prejemu predloga vlade.
(7) Če predlagani kandidat za predsednika oziroma člana sveta agencije ne dobi potrebne večine poslanskih glasov, predsednik državnega zbora o tem takoj obvesti vlado, ki v 14 dneh sporoči predsedniku državnega zbora svojo odločitev o nadaljnjem postopku za imenovanje predsednika oziroma člana sveta agencije.
(8) Predsednik ali član sveta se imenuje za dobo šest let. Član sveta je lahko še enkrat imenovan, pri čemer se imenovanje za predsednika šteje tudi za imenovanje za člana sveta.
(9) Vsaka tri leta se imenuje polovica članov sveta. Če je zaradi predčasnega prenehanja funkcije predsednika ali člana sveta treba imenovati novega predsednika ali člana sveta, se ta imenuje za preostanek trajanja funkcije.
(10) Predsednik in člani sveta niso zaposleni v agenciji.
(11) Svet agencije veljavno odloča, če so na seji navzoči predsednik ali njegov namestnik in vsaj trije člani sveta.
(12) Svet agencije odloča z večino vseh glasov. Če je število glasov enako, odloči glas predsedujočega.
(13) Predsednik in člani sveta agencije so upravičeni do sejnin in povračil stroškov, za katere se uporabljajo predpisi, ki urejajo sejnine in povračila stroškov v pravnih osebah javnega prava.
(imenovanje predsednika in članov sveta agencije)
(1) Za predsednika ali člana sveta agencije je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. je državljan Republike Slovenije;
2. ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, ali raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih, ki v skladu zakonom, ki ureja visoko šolstvo, ustrezajo izobrazbi druge stopnje ustrezne smeri;
3. je strokovnjak za elektrotehniška, strojnotehniška, ekonomska ali pravna vprašanja, pri čemer mora biti iz vsakega od navedenih strokovnih področij imenovan v svet agencije vsaj en član oziroma predsednik;
4. ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti, na kazen zapora šest mesecev ali več;
5. ni poslanec državnega zbora, član vlade, državni sekretar ali član organa politične stranke.
(2) Predsednik ali član sveta ne sme biti:
1. funkcionar v državnem organu,
2. javni uslužbenec v državnem organu,
3. župan ali podžupan v občini,
4. direktor občinske uprave,
5. zaposlen pri izvajalcu gospodarskih javnih služb, ki jih regulira agencija,
6. zaposlen pri izvajalcu drugih energetskih dejavnosti, če bi to lahko vplivalo na njegovo neodvisno odločanje v okviru njegove funkcije,
7. član organa vodenja ali organa nadzora pri izvajalcu energetskih dejavnosti.
(3) Predsednik ali član sveta ali z njim povezana oseba ne sme:
– imeti lastniškega deleža pri izvajalcu energetskih dejavnosti; z lastniškim deležem v smislu te alineje so izenačene druge pravice, na podlagi katerih ima navedena oseba pravico do udeležbe pri dobičku, glasovalne pravice ali lahko prejme plačilo od takega izvajalca energetskih dejavnosti,
– opravljati kakršnega koli dela ali storitev ali dobavljati blaga za izvajalce gospodarskih javnih služb, ki jih regulira agencija, ali
– opravljati kakršnega koli dela ali storitev za druge izvajalce energetskih dejavnosti, če bi to lahko vplivalo na neodvisno odločanje predsednika ali člana sveta v okviru njegove funkcije.
(4) Povezana oseba v smislu prejšnjega odstavka je:
– zakonec predsednika ali člana sveta ali njegov zunajzakonski partner,
– pravna oseba, ki jo predsednik ali član sveta v svetu neposredno ali posredno obvladuje na način, da ima on ali oseba iz prejšnje alineje ali pravna oseba, ki jo obvladuje, večinski delež v kapitalu te pravne osebe ali večino glasovalnih pravic v organu upravljanja ali nadzora te pravne osebe.
(5) Če pri predsedniku, članu sveta ali pri povezani osebi ob imenovanju obstaja kateri od razlogov iz drugega ali tretjega odstavka tega člena ali če ta razlog nastane v času opravljanja funkcije, mora predsednik oziroma član sveta najpozneje v dveh mesecih od imenovanja oziroma nastanka razloga uskladiti svoj položaj. Predsednik ali član sveta je prost te obveznosti, če je razlog iz tretjega odstavka tega člena tak, da to ne vpliva na neodvisnost njegovega odločanja.
(razrešitev predsednika ali člana sveta agencije)
Državni zbor razreši predsednika ali člana sveta agencije na predlog vlade, če:
1. to sam zahteva;
2. pri opravljanju funkcije huje krši ta ali drug področni zakon, predpis Evropske unije ali splošni akt agencije, ki ureja izvajanje nalog sveta;
3. se ugotovi, da ob imenovanju ni izpolnjeval katerega od pogojev iz prvega odstavka prejšnjega člena;
4. je pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti, na kazen zapora šest mesecev ali več;
5. ne izpolnjuje pogoja iz 1. ali 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena;
6. je pri njem podan kateri od razlogov iz drugega odstavka prejšnjega člena, pa ga v roku iz petega odstavka prejšnjega člena ne odpravi;
7. je pri njem podan kateri od razlogov iz tretjega odstavka prejšnjega člena, pa ga v roku iz petega odstavka prejšnjega člena ne odpravi, razen če je mogoče pričakovati, da to ne vpliva na neodvisnost njegovega odločanja;
8. iz zdravstvenih razlogov ni več sposoben opravljati svoje funkcije.
(1) Direktor je poslovodni organ agencije.
(2) Direktor ima naslednje naloge:
1. predstavlja agencijo in jo zastopa v pravnem prometu;
2. izdaja soglasja k drugim splošnim aktom, h katerim na podlagi 2. točke drugega odstavka 40. člena tega zakona ne izdaja soglasja svet agencije oziroma kadar tako določa področni zakon;
3. izdaja posamične akte agencije;
4. vodi agencijo in njeno poslovanje;
5. odloča o pravicah iz delovnega razmerja zaposlenih na agenciji;
6. določi notranjo organizacijo agencije in sistemizacijo delovnih mest;
7. imenuje vodilne delavce agencije.
(3) Direktor odgovarja za zakonitost dela agencije.
(4) Glede odškodninske odgovornosti direktorja za poslovanje agencije se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, o odškodninski odgovornosti člana uprave.
(1) Za direktorja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje naslednje pogoje:
1. je državljan Republike Slovenije;
2. ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, ali raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih, ki v skladu zakonom, ki ureja visoko šolstvo, ustrezajo izobrazbi druge stopnje ustrezne smeri;
3. je strokovnjak za tehnična, ekonomska ali pravna vprašanja s področja energetike, ki ima najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju trga z električno energijo ali plinom;
4. ima najmanj deset let delovnih izkušenj, od tega pet let na vodilnih delovnih mestih;
5. obvlada angleški jezik;
6. ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti, na kazen zapora šest mesecev ali več;
7. ni poslanec državnega zbora, član vlade, državni sekretar ali član organa politične stranke.
(2) Direktorja imenuje svet agencije po opravljenem javnem natečaju za dobo šest let in je lahko še enkrat imenovan.
(3) Direktor za čas opravljanja funkcije sklene pogodbo o zaposlitvi. Doba imenovanja se šteje od dneva nastopa funkcije v skladu s pogodbo o zaposlitvi.
(1) Funkcija direktorja agencije ni združljiva s funkcijo predsednika ali člana sveta agencije. Če je za direktorja imenovana oseba, ki opravlja funkcijo, s katero je njegova funkcija nezdružljiva, mora pred nastopom funkcije direktorja uskladiti svoj položaj.
(2) Direktor agencije ne sme:
1. biti funkcionar v državnem organu ali organu lokalne skupnosti, ki opravlja funkcijo nepoklicno,
2. biti zaposlen pri katerem koli drugem delodajalcu, razen pri agenciji,
3. biti član organa vodenja ali član organa nadzora v izvajalcu energetskih dejavnosti,
4. imeti lastniškega deleža v izvajalcu energetskih dejavnosti; z lastniškim deležem v smislu te točke so izenačene druge pravice, na podlagi katerih ima navedena oseba pravico do udeležbe pri dobičku, glasovalne pravice v katerem koli organu takega izvajalca ali lahko prejme kakršno koli plačilo od takega izvajalca,
5. za izvajalca gospodarskih javnih služb, ki jih regulira agencija, opravljati dela in storitev ali dobavljati blaga ali
6. opravljati kakršnegakoli dela ali storitev za druge izvajalce energetskih dejavnosti, če bi to lahko vplivalo na neodvisno odločanje predsednika ali člana sveta v okviru njegove funkcije.
(3) Prepoved iz 4. in 5. točke prejšnjega odstavka velja tudi za z direktorjem povezano osebo v smislu četrtega odstavka 42. člena tega zakona, če bi to lahko vplivalo na neodvisno odločanje direktorja v okviru njegove funkcije.
(4) Če pri direktorju kot tudi pri povezani osebi ob imenovanju obstaja kateri od razlogov iz drugega ali tretjega odstavka tega člena ali če ta razlog nastane v času opravljanja funkcije, mora direktor najpozneje v dveh mesecih od imenovanja oziroma nastanka razloga storiti vse potrebno, da razlog preneha. Direktor je prost te obveznosti, če je razlog iz prejšnjega odstavka, ki se nanaša na povezano osebo, tak, da to ne vpliva na neodvisnost njegovega odločanja.
Svet agencije razreši direktorja, če:
1. ugotovi, da ob imenovanju ni izpolnjeval katerega od pogojev iz drugega odstavka prejšnjega člena;
2. je pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti, na kazen zapora šest mesecev ali več;
3. pri opravljanju funkcije huje krši ta ali drug področni zakon, predpis Evropske unije ali splošni akt agencije, ki ureja izvajanje njegovih nalog;
4. svojo funkcijo opravlja nevestno;
5. ne izpolnjuje pogoja iz 1. ali 7. točke prvega odstavka 45. člena tega zakona;
6. je pri njem podan kateri od razlogov iz 1., 2. in 3. točke drugega odstavka prejšnjega člena, pa ga v roku iz četrtega odstavka prejšnjega člena ne odpravi;
7. je pri njem podan kateri od razlogov iz 4. in 5. točke drugega odstavka prejšnjega člena, pa ga v roku iz četrtega odstavka prejšnjega člena ne odpravi, razen če je mogoče pričakovati, da to ne bo vplivalo na neodvisnost njegovega odločanja;
8. iz zdravstvenih razlogov ni več sposoben opravljati svoje funkcije.
3. pododdelek: Poslovanje agencije
(letno poročilo, program dela in finančni načrt agencije)
(1) Agencija vodi poslovne knjige in izdeluje letno poročilo v skladu z zakonom, ki ureja računovodstvo.
(2) Ne glede na zakon iz prejšnjega odstavka mora svet agencije do 31. marca vsakega leta sprejeti letno poročilo za prejšnje leto. O sprejetju odloča svet agencije z večino glasov vseh članov.
(3) Letno poročilo agencije mora pregledati pooblaščeni revizor.
(4) Svet agencije mora do 30. novembra tekočega leta sprejeti program dela in finančni načrt agencije za prihodnje leto. Program dela in finančni načrt agencije vključuje program nalog, ki jih je treba izvesti v prihodnjem letu, načrt finančnih sredstev, potrebnih za njihovo izvajanje, kadrovski načrt agencije ter višino nadomestila sistemskega operaterja, nadomestila operaterja prenosnega sistema in distributerja toplote, katerega cena je regulirana s strani agencije na podlagi zakona, ki ureja oskrbo s toploto (v nadaljnjem besedilu: distributer toplote). O sprejetju programa dela in finančnega načrta agencije odloča svet agencije z večino glasov vseh članov.
(5) S sprejetim programom dela in finančnim načrtom ter sprejetim letnim poročilom agencija seznani državni zbor.
(1) Agencija se financira izključno iz:
– nadomestil operaterjev prenosnih sistemov, sistemskih operaterjev in distributerjev toplote za izvajanje regulativnih nalog agencije,
– drugih prihodkov, ki jih ustvari agencija s svojim poslovanjem.
(2) Agencija v zvezi s svojimi nalogami ne sme sprejemati donacij in drugih plačil, razen plačil iz prejšnjega odstavka.
50. člen
(nadomestilo operaterjev)
(1) Operaterji prenosnih sistemov, sistemski operaterji in distributerji toplote plačujejo agenciji letno nadomestilo v višini, določeni v skladu s tretjim odstavkom tega člena.
(2) Nadomestilo je prihodek agencije.
(3) Nadomestilo iz prvega odstavka tega člena določi svet agencije v programu dela in finančnem načrtu agencije za posamezno leto na enoto prenesene električne energije, plina in distribuirane toplote tako, da skupaj z drugimi predvidenimi prihodki agencije in višino rezerv iz preteklih let nad zneskom rezerve agencije, ki mora biti trajno zagotovljena, zadošča za pokritje načrtovanih odhodkov agencije v zvezi z izvrševanjem njenih nalog.
(presežek in primanjkljaj agencije)
(1) Presežek prihodkov nad odhodki agencije v zvezi z izvrševanjem njenih nalog se izloči v rezerve agencije.
(2) Svet agencije določi minimalno višino rezerv agencije vsaj v višini dvomesečnih povprečnih odhodkov za tekoče poslovanje (odhodki za plače in drugi izdatki zaposlenim, prispevki delodajalcev za socialno varnost in izdatki za blago in storitve), ki jo enkrat letno preveri na podlagi rezultatov poslovanja preteklega leta. Tako ugotovljena minimalna rezerva mora biti trajno zagotovljena, razen v primeru začasnega pokritja razlike. Če v določenem koledarskem letu sredstva rezerv presežejo višino minimalnih trajnih rezerv, se presežek uporabi za financiranje agencije v naslednjem letu.
(3) Če v posameznem koledarskem letu agencija iz prihodkov, skupaj s presežkom rezerv, ki se uporabi za financiranje agencije po prejšnjem odstavku, ne pokrije vseh odhodkov agencije, se razlika začasno pokrije iz sredstev minimalne rezerve agencije.
(1) Za položaj, pravice in obveznosti zaposlenih v agenciji se uporablja zakon, ki ureja delovna razmerja.
(2) Za plače zaposlenih se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo sistem plač v javnem sektorju, pri čemer obseg sredstev za posebne projekte, ki terjajo povečan obseg dela, in plačilo za tako povečan obseg dela določi agencija sama v okviru razpoložljivih sredstev znotraj finančnega načrta tekočega leta.
(3) Akt, s katerim se določi sistemizacija delovnih mest v agenciji, sprejme direktor agencije.
4. pododdelek: Poročanje agencije in nadzor nad uporabo sredstev agencije
(poročilo o stanju na področju energetike)
(1) Agencija najmanj enkrat letno najpozneje do 30. junija za preteklo leto vladi in državnemu zboru predloži poročilo o stanju na področju energetike.
(2) Poročilo iz prejšnjega odstavka mora obsegati tudi:
1. podatke o alokaciji čezmejnih zmogljivosti;
2. podatke o mehanizmih za odpravljanje prezasedenosti v prenosnem in distribucijskih omrežjih;
3. čas, ki ga potrebujejo operaterji za priključitev in popravila;
4. podatke o dostopu do omrežij in do skladišč plina oziroma terminalov za utekočinjen zemeljski plin;
5. podatke o priključitvi novih proizvajalcev električne energije na omrežje;
6. podatke o ločenih obračunih izvajalcev energetskih dejavnosti po tem zakonu;
7. podatke o izvajanju nalog operaterjev;
8. oceno stopnje preglednosti in konkurenčnosti na trgu električne energije in plina;
9. podatke o deležu posameznih proizvodnih virov v celotni strukturi električne energije posameznega dobavitelja v preteklem letu;
10. podatke o predvidenem povpraševanju po električni energiji in plinu ter ravnotežju med ponudbo in povpraševanjem;
11. podatke o predvidenih dodatnih zmogljivostih, ki se načrtujejo ali gradijo;
12. podatke o kakovosti in ravni vzdrževanja sistemov električne energije in plina;
13. podatke o ukrepih ob konični obremenitvi in izpadu enega ali več dobaviteljev električne energije oziroma plina;
14. podatke o morebitnem prevladujočem položaju na trgu z električno energijo in plinom ter o dejanjih omejevanja konkurence;
15. pregled sprememb lastništva podjetij in ukrepov na državni ravni, s katerimi država zagotavlja zadostno število udeležencev trga, ali ukrepov, s katerimi država spodbuja povečevanje čezmejne izmenjave in konkurenco;
16. oceno naložbenih načrtov operaterjev prenosnega sistema glede njihove skladnosti z razvojnim načrtom omrežja za celotno Unijo iz točke b) prvega odstavka 30. člena Uredbe 2019/943/EU; takšna ocena lahko vključuje priporočila za spremembo teh naložbenih načrtov;
17. analizo doseganja sprejetih nacionalnih okvirnih ciljev za električno energijo, proizvedeno v soproizvodnji z visokim izkoristkom, in iz obnovljivih virov energije. V analizi se upoštevajo tudi podnebni dejavniki, ki lahko vplivajo na doseganje sprejetih ciljev, in ugotovitve, v kolikšni meri so sprejeti ukrepi skladni z nacionalnimi energetskimi zavezami v zvezi s podnebnimi spremembami;
18. podatke o ukrepih, ki so bili sprejeti, da bi se zagotovila zanesljivost sistema jamstev ter da so potrdila o izvoru natančna in zanesljiva;
19. podatke o dejavnostih in ukrepih, ki jih je agencija izvedla v zvezi z izpolnjevanjem svojih nalog;
20. informacije o glavnih spremembah v zvezi s pogodbami z dinamičnimi cenami, vključno s tržnimi ponudbami in vplivom na račune porabnikov, zlasti stopnjo nestanovitnosti cen;
21. ukrepe, uveljavljene za izpolnitev zasilne oskrbe in obveznosti javnih storitev, vključno z varstvom potrošnikov in okolja, ter o njihovem možnem vplivu na nacionalno in mednarodno konkurenco;
22. rezultate spremljanja izvajanja načrta za izvedbo ukrepov za zagotovitev zadostnosti virov iz zakona, ki ureja oskrbo z električno energijo.
(3) Poročilo iz prvega odstavka tega člena agencija objavi na javnosti dostopen način. Pred objavo se iz poročila izločijo podatki, do katerih se po predpisih o dostopu do informacij javnega značaja dostop zavrne.
(4) Poročilo iz prvega odstavka tega člena agencija najpozneje do 31. julija za preteklo leto pošlje Evropski komisiji in ACER.
(nadzor nad uporabo sredstev)
Nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo ter gospodarno in učinkovito rabo sredstev agencije opravlja Računsko sodišče Republike Slovenije.
3. oddelek: Naloge agencije
(1) Agencija kot javno pooblastilo izvaja upravne in druge naloge, določene s tem zakonom, uredbami Evropske unije, ki določajo pristojnost nacionalnih regulatorjev na področju energije, ali na podlagi zakona sprejetega splošnega akta agencije.
(2) Agencija z izvajanjem svojih nalog zagotavlja, da:
– elektrooperaterji ter po potrebi tudi lastniki sistema in elektroenergetska podjetja izpolnjujejo obveznosti, ki jim jih nalagajo ta in drugi področni zakoni, predpisi Evropske unije in splošni akti agencije, vključno s čezmejnimi zadevami;
– operaterji prenosnih in distribucijskih sistemov plina ter po potrebi tudi lastniki sistema in podjetja plinskega gospodarstva izpolnjujejo obveznosti, ki jim jih nalagajo ta in drugi področni zakoni, uredbe Evropske unije in splošni akti agencije, vključno s čezmejnimi zadevami.
(3) Agencija izvaja na področju oskrbe z električno energijo tudi naslednje naloge:
1. spremlja in ocenjuje uspešnost sistemskega in distribucijskega operaterja v zvezi z razvojem naprednega omrežja, ki spodbuja energetsko učinkovitost, vključno z uravnavanjem obremenitev in prilagajanja odjema, vključevanjem obnovljivih virov energije, ki temelji na omejenem naboru kazalnikov, ter vsaki dve leti objavi nacionalno poročilo, vključno s priporočili za izboljšave, ki so jih operaterji dolžni upoštevati v svojih razvojnih načrtih;
2. spremlja naložbe v proizvodne zmogljivosti in zmogljivosti shranjevanja v zvezi z zanesljivostjo dobave;
3. spremlja odpravo neupravičenih ovir in omejitev za razvoj samooskrbe z električno energijo in energetskih skupnosti državljanov;
4. spremlja tehnično sodelovanje med operaterji prenosnih sistemov Evropske unije in tretjih držav;
5. objavlja priporočila glede skladnosti cen za dobavo, v skladu s točko s) prvega odstavka 59. člena Direktive 2019/944/EU;
6. prispeva k implementaciji izmenjave podatkov in dostopa do njih, ki mora temeljiti na minimalnih zahtevah po medsebojni obratovalnosti ter stanju tehnike;
7. prispeva k združljivosti postopkov izmenjave podatkov za najpomembnejše tržne procese vsaj na regionalni ravni na način, da izvaja nadzor nad skladnostjo implementacije izmenjave podatkov na nacionalni ravni z določbami tega pododdelka.
(4) Agencija izpolnjuje in izvaja vse pravno zavezujoče odločitve ACER in Evropske komisije.
(5) Agencija preprečuje navzkrižno subvencioniranje med dejavnostmi prenosa, distribucije in dobave, pri čemer se lahko zaradi preprečitve pomembnega dviga omrežnine presežki in primanjkljaji omrežnine elektrooperaterjev na ravni sistema pobotajo. Enako velja v primeru načrtovanih presežkov in primanjkljajev omrežnine pri načrtovanju regulativnega okvira.
(naloge agencije v zvezi z regionalnim koordinacijskim centrom)
(1) Agencija je dolžna zagotoviti, da v tesnem usklajevanju z regionalnimi regulativnimi organi regije obratovanja sistema, kjer je sedež regionalnega koordinacijskega centra, skupaj z njimi:
a) odobri predlog za ustanovitev regionalnih koordinacijskih centrov v skladu s prvim odstavkom 35. člena Uredbe 2019/943/EU;
b) odobri stroške, povezane z dejavnostmi regionalnega koordinacijskega centra, ki jih krijejo operaterji prenosnih sistemov in se upoštevajo pri izračunu tarif, vendar le, če so razumni in ustrezni;
c) odobri postopek sodelovalnega odločanja;
č) zagotovi, da imajo regionalni koordinacijski centri na voljo vse potrebne človeške, tehnične, fizične in finančne vire za izpolnjevanje svojih obveznosti iz Direktive 2019/944/EU ter za neodvisno in nepristransko opravljanje svojih nalog;
d) predlaga, da države članice regije obratovanja sistema regionalnim koordinacijskim centrom dodelijo morebitne dodatne naloge in dodatne pristojnosti;
e) zagotovi spoštovanje obveznosti na podlagi zakonodajnih in drugih pravnih aktov Evropske unije, zlasti pri čezmejnih vprašanjih, ter se posvetuje in ugotovi, ali regionalni koordinacijski centri ne izpolnjujejo svojih obveznosti; če regulativni organi v štirih mesecih po začetku posvetovanj ne dosežejo sporazuma za namen skupnega odkritja neizpolnjevanja obveznosti, se v skladu z desetim odstavkom 6. člena Uredbe 2019/942/EU zadeva prenese v odločanje ACER;
f) spremlja uspešnost koordinacije sistema in o tem letno poroča ACER v skladu s 46. členom Uredbe 2019/943/EU.
(2) Za hitro izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka ima agencija naslednja pooblastila:
a) zahtevati informacije od regionalnih koordinacijskih centrov;
b) izvajati nadzor nad regionalnim koordinacijskim centrom v skladu z določbami tega zakona o nadzoru agencije, če je njegov sedež na območju Republike Slovenije;
c) izdajati skupne zavezujoče odločitve o regionalnih koordinacijskih centrih.
(zahteva za pošiljanje podatkov)
(1) Za potrebe izvajanja upravnih in drugih nalog agencije iz tega zakona, zakonov s področja energetike ter drugih zakonov, ki določajo naloge agencije, ter na njihovi podlagi izdanih podzakonskih aktov, morajo izvajalci energetskih dejavnosti in druge fizične ali pravne osebe, ki so zavezani za pošiljanje podatkov agenciji oziroma jih nadzira agencija (v nadaljnjem besedilu tega člena: zavezanci), ne glede na to, ali se zoper njih vodi postopek nadzora ali ne, agenciji na njeno zahtevo nemudoma poslati resnične, pravilne in popolne podatke, dokumente in druge dokaze, s katerimi razpolagajo, vključno s podatki, ki so v skladu s predpisi s področja gospodarskih družb določeni kot poslovna skrivnost.
(2) Zavezanec lahko v petih delovnih dneh po predložitvi podatkov zaradi formalnih pomanjkljivosti oziroma pomot v imenih in številkah, pisnih ali računskih pomot predloži popravek podatkov iz prejšnjega odstavka. Zavezanec lahko popravek predloži samo enkrat. Po poteku roka iz prvega stavka tega odstavka se lahko poslani podatki popravijo oziroma spremenijo samo, če agencija v okviru izvajanja svojih upravnih in drugih nalog ugotovi, da so nepravilni, nepopolni ali zavajajoči.
(3) Če na zahtevo agencije iz prvega odstavka tega člena zavezanec ne pošlje zahtevanih podatkov, če agenciji pošlje nepravilne, nepopolne ali zavajajoče podatke ali če agencija v okviru izvajanja svojih nalog ugotovi, da je poslal nepravilne, nepopolne ali zavajajoče podatke, agencija naloži pošiljanje podatkov s posebnim sklepom, ki vsebuje pravno podlago, namen zahteve, opredelitev zahtevanih podatkov, določitev roka za njihovo pošiljanje, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, in opozorilo o zagroženi denarni kazni zaradi pošiljanja nepravilnih, nepopolnih ali zavajajočih podatkov ali zaradi nepošiljanja podatkov v določenem roku.
(4) Če zavezanec pošlje agenciji nepravilne, nepopolne ali zavajajoče podatke ali če jih ne pošlje v določenem roku, lahko agencija ne glede na 38. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14) izda sklep o plačilu denarne kazni do 50.000 eurov. Rok za plačilo denarne kazni ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od enega meseca.
(5) S sklepom iz prejšnjega odstavka agencija določi tudi nov rok za pošiljanje podatkov, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni. Zoper zavezanca, ki zavrača sodelovanje, agencija izdaja sklepe o plačilu denarne kazni, dokler seštevek denarnih kazni iz posameznih sklepov ne doseže 1 % letnega prometa osebe iz prvega odstavka tega člena v predhodnem poslovnem letu.
(6) Sklep iz četrtega odstavka tega člena je izvršilni naslov. Izvršbo opravi davčni organ po postopku, predpisanem za izvršbo davčnih obveznosti.
(7) Način pošiljanja podatkov in dokumentov zavezancev agencija določi s splošnim aktom.
4. oddelek: Splošni akti agencije
(1) Agencija izdaja splošne akte, kadar je za to pooblaščena s tem zakonom in zakoni s področja energetike ali uredbo Evropske unije.
(2) Splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil agencija objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(izdajanje splošnih aktov o omrežnini in tarifi za uporabo sistema)
(1) Pred sprejetjem splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil, s katerim se urejata metodologija za ugotavljanje upravičenih stroškov operaterjev in za določanje višine omrežnine ter metodologija za obračun tarife za uporabo sistema, mora agencija predlog akta objaviti na svojih spletnih straneh.
(2) Agencija mora omogočiti javno obravnavo predloga splošnega akta iz prejšnjega odstavka za najmanj en mesec po njegovi objavi. V okviru javne obravnave mora agencija omogočiti sprejemanje pripomb in predlogov, ki se nanašajo na akt v javni obravnavi.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena agencija sprejme splošni akt brez postopka javne obravnave, če gre za:
– manjše spremembe splošnega akta, ki nimajo bistvenih posledic za operaterje in za uporabnike sistemov;
– spremembe splošnega akta, ki jih je nujno uveljaviti čim prej, da se odvrne nevarnost za zdravje in življenje ljudi ali za premoženje večje vrednosti.
(1) Oseba, ki izkaže, da je zaradi splošnega akta iz prejšnjega člena utrpela škodo, lahko v dveh mesecih po njegovi objavi vloži pri agenciji zahtevo za pregled splošnega akta, s katero zahteva od agencije ponovni pregled vsebine ali posameznega dela.
(2) V zahtevi za pregled mora oseba iz prejšnjega odstavka izkazati nastanek škode in jasno navesti razloge, zaradi katerih zahteva ponovni preizkus splošnega akta in obseg tega preizkusa.
(3) Zahteva za pregled ne zadrži uveljavitve splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil.
(4) Agencija v dveh mesecih od prejema zahteve za pregled opravi ponovni pregled splošnega akta v izpodbijanem delu in vlagatelja obvesti o svojih odločitvah v zvezi s tem. Če je vlagatelj zahtevo za pregled vložil prepozno, ni izkazal nastanka škode ali v zahtevi navaja neutemeljene razloge, agencija zahtevo v enem mesecu od prejema zavrže.
(odprava ali razveljavitev splošnega akta)
(1) Če Evropska komisija odloči, da mora agencija delno ali v celoti spremeniti, razveljaviti ali odpraviti splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, ker ni skladen s smernicami iz Direktive 2019/944/EU, Direktive 2009/73/ES ali z uredbo Evropske unije, je agencija dolžna v dveh mesecih po prejemu odločitve Evropske komisije izdati splošni akt, s katerim spremeni, deloma ali v celoti razveljavi ali odpravi neskladni splošni akt, in o tem nemudoma obvestiti Evropsko komisijo.
(2) Odprava splošnega akta učinkuje od dneva uveljavitve odpravljenega splošnega akta agencije.
(3) Agencija najpozneje v enem mesecu od uveljavitve splošnega akta, s katerim je neskladen splošni akt odpravljen, po uradni dolžnosti začne obnovo postopka odločanja o posamičnih aktih, ki jih je izdala na podlagi odpravljenega splošnega akta.
(pooblastilo agencije za urejanje vprašanj namesto operaterja)
(1) Če operater oziroma druga oseba, ki izvaja energetsko dejavnost, nima s področnim zakonom in splošnimi akti agencije usklajenega splošnega akta, h kateremu daje po tem zakonu soglasje agencija, lahko agencija s svojim splošnim aktom za izvrševanje javnih pooblastil uredi vprašanja, ki jih operater ali druga oseba ni uredila v skladu s področnim zakonom in splošnimi akti agencije. V delu, v katerem je agencija drugače uredila vprašanja, ki jih ureja splošni akt operaterja ali druge osebe, se ta splošni akt operaterja oziroma druge osebe ne uporablja. Agencija lahko objavi splošni akt operaterja ali druge osebe, h kateremu je dala soglasje, pa ga ta oseba ni objavila.
(2) Agencija z odločbo naloži osebi iz prejšnjega odstavka plačilo stroškov objave splošnega akta.
5. oddelek: Odločanje agencije v posamičnih zadevah
(1) Če se spor nanaša na obveznosti, ki izvirajo iz uredbe Evropske unije, področnega zakona ali na njegovi podlagi izdanega podzakonskega akta ali akta za izvrševanje javnih pooblastil, je agencija pristojna za odločanje v naslednjih sporih iz razmerij med uporabniki elektroenergetskega sistema, uporabniki sistema plina, člani bilančne sheme oziroma dobavitelji plina na eni strani in operaterji oziroma operaterjem trga z električno energijo na drugi strani:
1. o dostopu do sistema,
2. v zvezi z obračunanim zneskom za uporabo sistema,
3. v zvezi s kršitvami sistemskih obratovalnih navodil,
4. v zvezi z ugotovljenimi odstopanji in zneski za pokrivanje stroškov izravnave odstopanj ter v zvezi s kršitvami splošnih aktov, ki urejajo odstopanja in njihovo izravnavo,
5. v zvezi s kršitvami predpisov s področja samooskrbe,
6. za katere tako določa področni zakon.
(2) V primeru sporov iz 1. točke prejšnjega odstavka se za uporabnika sistema šteje tudi potencialni uporabnik, ki želi v skladu s področnim zakonom pridobiti dostop do sistema.
O izločitvi uradne osebe agencije odloča direktor, o izločitvi direktorja pa predsednik sveta agencije.
(postopek odločanja v sporu)
(1) Kadar stranka zahteva, da agencija odloči o sporu z drugo stranko, je vložitev zahteve dopustna le, če prva stranka izkaže, da je od stranke, zoper katero vlaga zahtevo (v nadaljnjem besedilu: nasprotna stranka), pisno zahtevala, naj ugodi njeni zahtevi, ki je predmet spora, in ji dala primeren rok, ki teče od prejema te zahteve, da na zahtevo odgovori. Ta rok ne sme biti krajši od 15 dni.
(2) Zahtevo, da agencija odloči o sporu z nasprotno stranko, sme stranka vložiti v 15 dneh od vročitve pisnega odgovora nasprotne stranke, s katerim je ta v celoti ali deloma zavrnila pisno zahtevo stranke, oziroma v 15 dneh od poteka roka za odgovor, če nasprotna stranka na pisno zahtevo ni odgovorila.
(3) Nasprotna stranka lahko v 15 dneh po vročitvi zahteve stranke za odločitev agencije v sporu vloži nasprotni zahtevek, če je ta zahtevek v zvezi z zahtevkom stranke ali če se zahtevek prve stranke in nasprotni zahtevek lahko pobotata.
(1) V postopkih, vezanih na določitev regulativnega okvira, tarifnih postavk omrežnine in tarifnih postavk za druge storitve, ter postopkih ugotavljanja odstopanj od regulativnega okvira agencija odloči brez ustne obravnave in usklajevalnega naroka, razen če uradna oseba, ki vodi postopek, presodi, da je treba zaradi razjasnitve ali ugotovitve določenih dejstev opraviti usklajevalni narok.
(2) Na usklajevalnem naroku lahko poleg uradne osebe agencije sodelujejo tudi drugi javni uslužbenci in strokovni pomočniki agencije.
(3) Na usklajevalnem naroku je javnost izključena. Izključitev javnosti ne velja za stranke, zakonite zastopnike, njihove pooblaščence in strokovne pomočnike.
(4) Na usklajevalnem naroku si morata agencija in stranka prizadevati, da se sporazumeta o dejstvih, pomembnih za odločitev o zadevi.
(5) Na usklajevalnem naroku agencija in stranka lahko skleneta dogovor o posameznih vprašanjih v postopku določitve regulativnega okvira.
(6) Na usklajevalnem naroku se vodi zapisnik. Ne glede na zakon, ki ureja splošni upravni postopek, obsega zapisnik le usklajene ugotovitve glede dejstev, pomembnih za odločanje v zadevi, morebitne dogovore med agencijo in stranko ter izjave stranke, za katere stranka zahteva, da se vpišejo v zapisnik.
(1) Agencija lahko zahteva od stranke, ki je izvajalec energetske dejavnosti, lastnik omrežja ali izvajalec storitev na omrežju, naj predloži listine in druge dokumente ali podatke, vključno s potrebnimi izračuni, v skladu s pooblastili agencije za zbiranje podatkov v postopku nadzora oziroma poročanja iz tega zakona.
(2) Agencija lahko v postopku odločanja o posamični zadevi uporabi dejstva, ki jih je ugotovila v postopku poročanja in nadzora ter v drugih postopkih odločanja v posamičnih zadevah nad to stranko.
(3) Če so predmet postopka nadzora agencije podatki, ki so bili upoštevani pri določitvi regulativnega okvira ali v izračunu odstopanja od regulativnega okvira, in je bila odločba za regulativni okvir ali odstopanje od regulativnega okvira, v kateri so se ti podatki uporabili, že izdana, se ugotovitve iz postopka nadzora agencije upoštevajo pri pripravi naslednjega regulativnega okvira v postavki odstopanja preteklih let. Agencija v okviru te postavke preračuna element regulativnega okvira, v katerem so bili uporabljeni podatki, ki so bili predmet nadzora, po predpisih, ki so veljali v času izdaje odločbe iz prejšnjega stavka.
(pravna sredstva v upravnem postopku)
(1) Zoper odločbo in sklep agencije ni pritožbe.
(2) Odločbe agencije ni mogoče odpraviti ali razveljaviti po nadzorstveni pravici.
(3) Odločbo agencije lahko izreče za nično le agencija pod pogoji in po postopku, določenimi v zakonu, ki ureja splošni upravni postopek.
(4) Postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, se poleg razlogov iz zakona, ki ureja splošni upravni postopek, obnovi tudi, če odločba temelji na upravni odločbi, ki je bila pravnomočno spremenjena, razveljavljena ali odpravljena.
(1) Rok za izdajo odločbe v postopku, začetem na zahtevo stranke, je dva meseca od vložitve popolne vloge, če področni zakon ne določa drugače, oziroma štiri mesece, če je treba izvesti poseben ugotovitveni postopek. Rok štirih mesecev se lahko podaljša s soglasjem stranke. Ta rok lahko agencija podaljša s soglasjem vlagatelja zahteve.
(2) Kadar se začne postopek po uradni dolžnosti, če je to v interesu stranke, pa pred odločitvijo ni potreben poseben ugotovitveni postopek, mora agencija izdati odločbo v dveh mesecih od začetka postopka oziroma štirih mesecih, če je treba izvesti poseben ugotovitveni postopek.
(3) Z odločbo agencija:
1. odloči o zahtevku stranke ali drugem predmetu postopka;
2. naloži stranki ravnanje, v skladu z zakonom in splošnim aktom agencije za izvrševanje javnih pooblastil, vključno s sklenitvijo ustreznih pogodb;
3. prepove stranki ravnanje, ki ni v skladu z zakonom in splošnim aktom agencije za izvrševanje javnih pooblastil;
4. delno ali v celoti razveljavi pogodbo ali drug akt, sklenjen v nasprotju z zakonom, splošnim aktom agencije za izvrševanje javnih pooblastil in splošnim aktom operaterja, izdanim za izvrševanje javnih pooblastil;
5. odloči o zahtevku zaradi preveč ali premalo plačanega zneska omrežnine ali cene za druge storitve operaterja;
6. odloči o drugih vprašanjih, če tako določa področni zakon.
(4) Agencija lahko za določen čas do izdaje pravnomočne odločbe zadrži sklepanje pogodb, ki so povezane s postopkom, ki ga vodi, če je to nujno potrebno za varstvo pravic prizadete stranke in drugih oseb na trgu in sorazmerno glede na potrebe delovanja trga in oskrbe z energijo.
(5) Pogodbe, sklenjene v nasprotju z odločbo agencije, so nične.
(1) Če sodišče odpravi odločbo ali sklep, izdan v postopkih, vezanih na določitev regulativnega okvira, tarifnih postavk omrežnine, tarifnih postavk za druge storitve, ali postopku ugotavljanja odstopanj od regulativnega okvira, se do izdaje odločbe v ponovljenem postopku uporabljajo regulativni okvir, tarifne postavke omrežnine in tarifne postavke za druge storitve ter odstopanje od regulativnega okvira, kot so bili določeni v skladu z odpravljeno odločbo oziroma sklepom.
(2) Pri ponovljenem odločanju zaradi odprave odločbe ali sklepa iz prejšnjega odstavka se uporabljajo predpisi in splošni akti agencije, veljavni v času izdaje odpravljene odločbe ali sklepa.
(3) Če sodišče odpravi odločbo o določitvi regulativnega okvira za zadevno regulativno obdobje in agencija v ponovljenem postopku z odločbo ugotovi drugačen regulativni okvir, se za zadevno regulativno obdobje ugotavlja odstopanje od regulativnega okvira, ki je bil določen v ponovljenem postopku. Razlika, med že z odločbo ugotovljenim odstopanjem od regulativnega okvira, ki je bil z odpravo odločbe o določitvi regulativnega okvira odpravljen, in ugotovljenim odstopanjem od regulativnega okvira za zadevno regulativno obdobje, ki ga je v ponovljenem postopku ugotovila agencija z odločbo, se v skladu s 113. členom Zakona o oskrbi z električno energijo (Uradni list RS, št. 172/21; v nadaljnjem besedilu: ZOEE) oziroma 109. členom Zakona o oskrbi s plini (Uradni list RS, št. 204/21 in 122/22; v nadaljnjem besedilu: ZOP) poračuna v prvem odprtem postopku ugotavljanja odstopanj od regulativnega okvira, za katerega še ni bila izdana odločba o ugotovljenem odstopanju.
(4) Če sodišče odpravi odločbo o ugotovljenem odstopanju od regulativnega okvira in agencija v ponovljenem postopku z odločbo ugotovi drugačno odstopanje od regulativnega okvira in je bilo ugotovljeno odstopanje od regulativnega okvira iz odpravljene odločbe z odločbo oziroma s soglasjem agencije že upoštevano pri določitvi regulativnega okvira za naslednje regulativno obdobje, se razlika med odstopanjem iz odpravljene odločbe in odstopanjem, ki ga je v ponovljenem postopku ugotovila agencija, v skladu s 113. členom ZOEE oziroma 109. členom ZOP poračuna v regulativnem okviru za prvo naslednje regulativno obdobje, za katero še ni bila izdana odločba o regulativnem okviru ali za katero še ni bilo podano soglasje k regulativnemu okviru.
6. oddelek: Nadzor agencije
1. pododdelek: Splošne določbe o postopku nadzora
(1) Agencija nadzira izvajanje določb tega zakona, ki se nanašajo na agencijo, zakona, ki ureja oskrbo z električno energijo, zakona, ki ureja oskrbo s plini, ter na njihovi podlagi izdanih predpisov in splošnih aktov, razen v delu, ki po navedenih zakonih spadajo v izrecno pristojnost posameznih pristojnih inšpekcij. Agencija nadzira tudi izvajanje posameznih določb zakona, ki ureja spodbujanje rabe obnovljivih virov energije, in zakona, ki ureja učinkovito rabo energije, ter na njuni podlagi izdanih predpisov in splošnih aktov, kadar je v teh zakonih izrecno določeno, da je za njihov nadzor pristojna agencija.
(2) Agencija nadzira tudi izvajanje določb uredb Evropske unije s področja notranjega trga z električno energijo in plinom.
(3) Agencija vodi postopek nadzora in izreka ukrepe, ki so določeni v skladu s tem zakonom in področnimi zakoni, po uradni dolžnosti.
(uporaba predpisov, ki urejajo inšpekcijski nadzor)
Glede vprašanj postopka nadzora se uporabljajo določbe zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor, če ta zakon ne določa drugače. Če se nadzorni postopek ustavi, ker kršitev ni bila ugotovljena, vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.
(stranka postopka nadzora)
(1) Stranka postopka nadzora je oseba, nad katero agencija opravlja nadzor (v nadaljnjem besedilu: zavezanec za nadzor).
(2) Vlagatelj pobude, prijave, sporočila ali druge vloge nima položaja stranke.
(varovanje tajnosti vira)
(1) Agencija mora na zahtevo osebe, ki je vir prijave ali drugih informacij, ki jih agencija uporablja pri izvajanju svojih pristojnosti, varovati tajnost njene identitete, če ta izkaže za verjetno, da bi ji razkritje povzročilo občutno škodo.
(2) Oseba, ki zahteva varstvo svoje identitete, mora agenciji ob predložitvi dokumentov predložiti tudi različico dokumentov, ki ne vsebuje podatkov, ki bi pomenili razkritje vira.
(pooblaščene osebe agencije)
(1) Naloge nadzora agencije opravljajo osebe, ki so zaposlene na agenciji in imajo za to pooblastilo direktorja agencije.
(2) Pooblaščena oseba agencije pri opravljanju nalog nadzora samostojno vodi postopek ter izdaja odločbe in sklepe v upravnem in prekrškovnem postopku.
(3) Pooblaščene osebe agencije morajo izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje zakon, ki ureja inšpekcijski nadzor, za inšpektorje.
(4) Posamezna strokovna dela v postopku nadzora lahko na podlagi pooblastila direktorja, kadar to ni v nasprotju z javnim interesom ali interesom strank, opravljajo tudi strokovno usposobljene pravne ali fizične osebe.
V postopku nadzora agencija odloči brez ustne obravnave, razen če uradna oseba, ki vodi postopek, presodi, da je treba zaradi razjasnitve ali ugotovitve odločilnih dejstev opraviti ustno obravnavo.
(1) Agencija v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, odloča kot prekrškovni organ o prekrških za kršitve tega zakona v primeru opustitve ravnanja v skladu z izvršljivo odločbo agencije in zakonov iz prvega odstavka 71. člena tega zakona, ter na njihovi podlagi izdanih predpisov, katerih izvajanje nadzira.
(2) Agencija odloča tudi o prekrških za kršitve določb Uredbe 1227/2011/EU.
(3) Za nadzor pooblaščene osebe agencije so hkrati tudi pooblaščene uradne osebe, ki vodijo postopek prekrškovnega organa in v njem odločajo pod pogoji in v skladu z zakonom, ki ureja prekrške.
2. pododdelek: Pooblastila agencije
(1) Pooblaščene osebe agencije imajo v postopku nadzora poleg pooblastil iz zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor, še naslednja pooblastila:
1. zahtevati od izvajalcev energetske dejavnosti, da jim v skladu z 57. členom tega zakona pošljejo podatke;
2. vstopiti in pregledati prosto dostopne prostore, zemljišča, postroje, naprave, napeljave, predmete, blago, snovi, delovna in prevozna sredstva na sedežu podjetij in na drugem kraju, kjer podjetje samo ali drugo podjetje po njegovem pooblastilu opravlja dejavnost in posle;
3. pregledovati poslovne knjige, pogodbe, listine, poslovno korespondenco, poslovne evidence in druge podatke v zvezi s poslovanjem podjetja, ne glede na nosilec, na katerem so zapisani ali shranjeni (v nadaljnjem besedilu: poslovne knjige in druga dokumentacija);
4. odvzeti ali pridobiti kopije, forenzične kopije ali izvlečke iz poslovnih knjig in druge dokumentacije z uporabo fotokopirnih sredstev in računalniške opreme podjetja s strani agencije ali strokovne pooblaščene osebe (izvedenca, forenzika). Če zaradi tehničnih razlogov ni mogoče narediti kopij z uporabo fotokopirnih sredstev in računalniške opreme podjetja ali agencije, se lahko poslovne knjige in druga dokumentacija odnesejo za čas, potreben za izdelavo kopij. O tem se naredi uradni zaznamek;
5. zapečatiti vse poslovne prostore ter poslovne knjige in drugo dokumentacijo za čas trajanja nadzora in v obsegu, potrebnem za njegovo izvedbo;
6. zaseči predmete ter poslovne knjige in drugo dokumentacijo za največ 20 delovnih dni, če je to pogojeno z obstojem utemeljenega suma kršitve zakonov ali drugih predpisov, pri tem pa ne sme ovirati izvajanja dejavnosti fizične ali pravne osebe;
7. zaslišati stranke in priče, če je to pogojeno z obstojem utemeljenega suma kršitve zakonov ali drugih predpisov, pri tem pa ne sme ovirati izvajanja dejavnosti fizične ali pravne osebe;
8. zahtevati od osebe, zaposlene v podjetju, da predloži v pregled poslovne knjige in drugo dokumentacijo, če se zahteva nanaša na dokumentacijo oziroma zbirko podatkov, ki jo je zavezanec za nadzor dolžan voditi na podlagi tega ali področnega zakona ali drugega predpisa. Če je predpisana dokumentacija shranjena na elektronskem mediju, ima pooblaščena oseba pravico zahtevati, da se ji omogoči dostop do predpisane zbirke podatkov;
9. zahtevati od osebe, zaposlene v podjetju, ali druge pravne ali fizične osebe, ki je navedena v pregledani ali zaseženi dokumentaciji, ustno ali pisno pojasnilo dejstev ali dokumentov, ki se nanašajo na predmet ali namen nadzora, ter o tem sestaviti zapisnik. Če pooblaščena oseba zahteva pisno pojasnilo, določi rok, v katerem mora biti to poslano;
10. iz uradnih evidenc in drugih zbirk podatkov, ki se nanašajo na zavezanca in ki so potrebne za izvedbo nadzora, brezplačno pridobiti naslednje osebne podatke: ime, priimek, naslov in davčno številko ter druge podatke, ki jih potrebuje za postopek nadzora;
11. pregledati listine, s katerimi lahko ugotovijo istovetnost oseb;
12. opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom nadzora.
(2) O zasegu predmetov se sestavi zapisnik o nadzoru, razen v primeru iz 4. točke prejšnjega odstavka, v katerem se opišejo predmeti, navede, kje so bili predmeti najdeni, in izda potrdilo o njihovem zasegu.
(3) Pooblaščene osebe morajo opravljati nadzor tako, da čim manj ovirajo poslovanje podjetja.
(4) Kadar se v kazenskem postopku, preiskovalnem postopku organa, pristojnega za varstvo konkurence, ali drugem sodnem ali uradnem postopku ob izvedbi preiskave prostorov ali kako drugače pridobijo poslovne knjige ali druga dokumentacija, ki bi bile lahko pomembne za odločitev agencije po tem zakonu, lahko agencija od sodišča, organa, pristojnega za varstvo konkurence, ali drugega organa zaprosi za izročitev kopij dokumentacije ali vpogled vanjo, razen če bi bilo to v nasprotju z interesi kazenskega ali drugega postopka, tajnostjo takega postopka ali bi očitno oviralo njegovo izvedbo.
(odredba sodišča za preiskavo poslovnih prostorov ali elektronskih nosilcev podatkov)
(1) Pri izvajanju nadzora v poslovnih prostorih podjetja, ki niso prosto dostopni javnosti, se lahko proti volji zavezanca za nadzor opravi podroben pregled prostorov, prevoznih sredstev, elektronskih in z njimi povezanih naprav ter nosilcev elektronskih naprav podatkov (v nadaljnjem besedilu člena: elektronskih naprav), poslovnih knjig in druge dokumentacije ter zemljišč s pripadajočo energetsko infrastrukturo na podlagi obrazložene pisne odredbe pristojnega okrožnega sodišča ob navzočnosti dveh polnoletnih prič (v nadaljnjem besedilu: preiskava).
(2) Odredba o preiskavi se izroči pred začetkom preiskave tistemu, pri katerem naj se preiskava opravi ali ki naj se preišče. Pri tem se ga pouči, da ima pravico obvestiti odvetnika, ki je lahko navzoč pri preiskavi. Če tisti, na katerega se nanaša odredba o preiskavi, zahteva, da je pri preiskavi navzoč odvetnik, se začetek preiskave odloži do prihoda odvetnika, vendar največ za dve uri.
(3) Sodišče izda odredbo iz prejšnjega odstavka na zahtevo agencije, če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je zavezanec za nadzor kršil ali krši predpise, in je verjetno, da se bodo pri pregledu prostorov, prevoznih sredstev, elektronskih naprav, poslovnih knjig in druge dokumentacije ter zemljišč s pripadajočo energetsko infrastrukturo našli dokazi, ki so pomembni za postopek nadzora ali prekrškovni postopek.
(4) Odredbo izda sodišče najpozneje v 24 urah od popolne zahteve za izvedbo preiskave, ki mora vsebovati zlasti:
– opredelitev prostorov, zemljišč z vso pripadajočo energetsko infrastrukturo, prevoznih sredstev, elektronskih naprav oziroma poslovnih knjig in druge dokumentacije, ki jo je treba pregledati;
– utemeljitev razlogov za preiskavo;
– opredelitev dokazov oziroma vsebine podatkov, ki se iščejo, in
– druge pomembne okoliščine, ki narekujejo uporabo tega preiskovalnega dejanja in določajo način njegove izvršitve.
(5) Pooblaščene osebe lahko na podlagi odredbe sodišča ob navzočnosti dveh polnoletnih prič:
1. vstopijo v prostore, na zemljišča z vso pripadajočo energetsko infrastrukturo in v prevozna sredstva (v nadaljnjem besedilu: prostori) ter jih pregledajo;
2. pregledujejo, odvzamejo ali pridobijo kopije, forenzične kopije ali izvlečke iz poslovnih knjig in druge dokumentacije. Kopije, forenzične kopije ali izvlečki v kakršni koli obliki se lahko odvzamejo oziroma pridobijo z uporabo fotokopirnih sredstev in računalniške opreme podjetja ali agencije. Če zaradi tehničnih razlogov ni mogoče narediti kopij z uporabo fotokopirnih sredstev in računalniške opreme podjetja ali agencije, lahko odnesejo poslovne knjige in drugo dokumentacijo za čas, potreben, da se naredijo kopije. O tem naredijo uradni zaznamek;
3. pregledajo in po potrebi kopirajo vsebino elektronskih naprav, kot so telefon, telefaks, računalnik, disketa, optični mediji in spominske kartice, ter podatke in informacije, ki so upravljane na informacijski infrastrukturi izven prostorov zavezanca za nadzor v okviru storitev, ki jih zavezancu za nadzor zagotavljajo ponudniki tovrstnih storitev, če obstaja utemeljen sum, da je zavezanec za nadzor kršil ali krši predpise, za kršitev katerih je po tem zakonu zagrožena kazen do 10 % letnega prometa ali 100.000 eurov in če je verjetno, da elektronska naprava vsebuje elektronske podatke, ki so pomembni za postopek nadzora oziroma prekrškovni postopek. Zavezanec za nadzor mora agenciji omogočiti prost dostop do teh podatkov in informacij;
4. pregledajo in kopirajo tudi vso poslovno korespondenco ne glede na obliko ter posnetke telefonskih pogovorov, ki se uporabljajo pri sprejemanju odločitev, povezanih z nakupi ali prodajo električne energije ali plina na veleprodajnih energetskih trgih in z njimi povezanimi izvedenimi finančnimi instrumenti;
5. zapečatijo vse poslovne prostore ter poslovne knjige in drugo dokumentacijo za čas trajanja preiskave in v obsegu, potrebnem za njeno izvedbo;
6. zasežejo predmete ter poslovne knjige in drugo dokumentacijo za največ 20 delovnih dni;
7. zahtevajo od osebe, zaposlene v podjetju, ali druge pravne ali fizične osebe, ki je navedena v pregledani ali zaseženi dokumentaciji, ustno ali pisno pojasnilo dejstev ali dokumentov, ki se nanašajo na predmet ali namen preiskave, ter o tem sestavijo zapisnik. Če pooblaščena oseba zahteva pisno pojasnilo, določi rok, v katerem mora biti poslano;
8. pregledajo listine, s katerimi lahko ugotovijo istovetnost oseb;
9. opravijo druga dejanja, ki so v skladu z namenom preiskave.
(6) Če se zasežejo predmeti iz 6. točke prejšnjega odstavka, mora agencija v poročilu o preiskavi navesti, kje so bili predmeti najdeni, jih opisati in izdati potrdilo o njihovem zasegu. Za zavarovanje podatkov na zaseženih predmetih, vključno z elektronskimi napravami in vsemi pridobljenimi kopijami, forenzičnimi kopijami ali izvlečki iz poslovnih knjig in druge dokumentacije, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja kazenski postopek, glede zavarovanja podatkov.
(7) Oseba, ki je uporabnik elektronske naprave, ki se pregleduje, mora pooblaščeni osebi agencije omogočiti dostop do naprave, predložiti šifrirne ključe oziroma gesla in dati pojasnila o uporabi naprave.
(8) Pregled elektronskih naprav mora biti opravljen na način, s katerim se v najmanjši možni meri posega v pravice oseb, ki niso zavezanci za nadzor, in varuje tajnost oziroma zaupnost podatkov ter ne povzroča nesorazmerna škoda. Če elektronsko napravo uporablja oseba, ki upravičeno pričakuje zasebnost na njej, ima pravico biti navzoča ob pregledu vsebine elektronske naprave.
(9) Preiskava se praviloma opravlja med 6. in 22. uro. Pooblaščene osebe morajo opravljati preiskavo tako, da čim manj ovirajo poslovanje podjetja.
(opravljanje nadzora ali preiskave)
(1) Osebe, zaposlene v agenciji, izkazujejo pooblastilo za opravljanje nadzora ali preiskave s službeno izkaznico ali s pisnim pooblastilom direktorja, ki vsebuje obseg pooblastil.
(2) Službeno izkaznico izda direktor agencije, ki tudi predpiše obliko službene izkaznice in postopek za njeno izdajo.
(3) Pred začetkom nadzora ali preiskave se zahteva od tistega, na katerega se nanaša nadzor ali odredba o preiskavi, naj prostovoljno izroči predmete, ki se iščejo.
(oviranje nadzora ali preiskave)
(1) Če podjetje ne dovoli vstopa v prostore ali ga ovira ali ne dovoli dostopa do poslovnih knjig ali druge dokumentacije ali ga ovira ali kako drugače ovira nadzor ali preiskavo ali če se to utemeljeno pričakuje, lahko pooblaščena oseba agencije vstopi v prostore ali dostopi do poslovnih knjig ali druge dokumentacije ob pomoči policije.
(2) Če podjetje ovira pooblaščene osebe pri izvajanju pooblastil iz 78. in 79. člena tega zakona, lahko agencija izda sklep, s katerim podjetju naloži denarno kazen v višini do 1 % njegovega letnega prometa v predhodnem poslovnem letu. Rok za plačilo denarne kazni ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od enega meseca.
(3) Če fizična oseba ovira pooblaščene osebe pri izvajanju pooblastil iz 78. in 79. člena tega zakona in se v skladu s petim odstavkom tega člena ne šteje, da nadzor ovira podjetje, lahko agencija izda sklep, s katerim ji naloži denarno kazen v višini do 50.000 eurov. Rok za plačilo denarne kazni ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od enega meseca.
(4) Sklep iz drugega in tretjega odstavka tega člena je izvršilni naslov. Izvršbo opravi davčni organ po postopku, predpisanem za izvršbo davčnih obveznosti.
(5) Šteje se, da podjetje ovira preiskavo, če jo ovirajo člani organov vodenja ali nadzora podjetja, zaposleni v podjetju, ali pogodbeni sodelavci podjetja.
(1) Agencija o preiskavi sestavi zapisnik, ki vsebuje:
– kraj, datum in uro začetka in konca opravljanja preiskave;
– zadevo, v kateri se preiskava opravlja;
– ime pooblaščene osebe, ki je vodila dejanje, zapisnikarja in drugih udeležencev, ki so sodelovali pri preiskavi;
– kratek opis poteka preiskave ter vsebino v postopku opravljenega dejanja in danih izjav ter
– seznam dokumentov in drugih predmetov, ki jih je agencija pridobila med preiskavo.
(2) Preden se zapisnik sklene, imajo udeleženci, ki so prisotni pri preiskavi, pravico prebrati ali poslušati branje zapisnika in dati nanj svoje pripombe. Na koncu zapisnika se navedeta pravica iz prejšnjega stavka in podatek, ali se udeleženci z vsebino zapisnika strinjajo oziroma ali imajo nanj kakšne pripombe. Če imajo udeleženci pripombe na zapisnik, se v zapisnik na kratko zapiše njihova vsebina. Udeleženci preiskave podpišejo zapisnik, tega pa overita uradna oseba, ki je preiskavo vodila, in zapisnikar.
3. pododdelek: Nadzorni ukrepi
(1) Če pooblaščena oseba agencije pri opravljanju nalog nadzora ugotovi, da je kršen zakon, drug predpis oziroma drug akt, katerega izvajanje nadzoruje, ima pravico in dolžnost:
– izreči opozorilo;
– izdati odločbo v skladu z 86. členom tega zakona;
– izvesti ukrepe za varovanje pravic drugih oseb;
– predlagati pristojnemu organu sprejetje ukrepov;
– odrediti druge ukrepe in opraviti dejanja, za katera je pooblaščena agencija z zakonom, ali drugim predpisom.
(2) Če pooblaščena oseba agencije pri opravljanju nalog nadzora ugotovi kršitev zakona, drugega predpisa oziroma akta, katerega izvajanje nadzoruje drug organ ali inšpekcija, sama ugotovi dejansko stanje ter o svojih ugotovitvah sestavi zapisnik in ga pošlje pristojnemu organu oziroma inšpekciji.
(3) Če je možnih več enako učinkovitih ukrepov za odpravo kršitev in njihovih posledic, agencija v skladu z načelom sorazmernosti zavezancu naloži tisti ukrep, ki je zanj najmanj obremenilen.
(1) Če pooblaščena oseba agencije pri opravljanju nalog nadzora ugotovi nepravilnosti in oceni, da glede na pomen dejanja zadostuje opozorilo, z zapisnikom zavezanca za nadzor opozori na nepravilnosti in njihove posledice ter določi primeren rok za njihovo odpravo. Če je narava nepravilnosti oziroma posledic takšna, da jih ni mogoče odpraviti, pooblaščena oseba agencije zapiše svoje ugotovitve in izrečeno opozorilo v zapisnik, s katerim tudi ustavi postopek.
(2) Če je bila zavezancu za nadzor naložena odprava nepravilnosti in njihovih posledic, zavezanec za nadzor pa jih odpravi v postavljenem roku, pooblaščena oseba agencije postopek nadzora ustavi po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
(3) Če zavezanec za nadzor v postavljenem roku nepravilnosti in njenih posledic ne odpravi, pooblaščena oseba agencije ravna v skladu s 85. členom tega zakona.
(obvestilo o ugotovljeni kršitvi)
Če agencija pri nadzoru ugotovi kršitve pri izvajanju določb zakona ali uredbe Evropske unije ter na njihovi podlagi izdanih predpisov in drugih splošnih aktov, zavezanca za nadzor obvesti o ugotovljenih kršitvah z možnostjo pojasnitve in ga pozove k odpravi kršitve oziroma njenih posledic v roku, ki ga določi agencija in ki je lahko krajši od 30 dni, če gre za ponavljajoče se kršitve ali če se zavezanec za nadzor s tem strinja, razen če ni z zakonom ali uredbo Evropske unije drugače določeno. Agencija lahko zavezancu za nadzor naloži tudi takojšnje prenehanje ugotovljenih kršitev.
(odločba za odpravo kršitev oziroma njihovih posledic)
(1) Če zavezanec za nadzor ugotovljenih kršitev oziroma njihovih posledic ne odpravi v postavljenem roku iz prejšnjega člena, pooblaščena oseba agencije odpravo kršitve in njenih posledic naloži z odločbo. Za zahtevo za odpravo kršitve se v smislu tega zakona šteje tudi prepoved nadaljnjih kršitev, če je taka narava kršitve.
(2) Odločba, s katero se zavezancu naloži odprava ugotovljenih kršitev oziroma njihovih posledic, mora v izreku vsebovati:
1. določen opis kršitev in njihovih posledic, katerih odprava je z odločbo naložena;
2. primeren rok, v katerem mora zavezanec odpraviti kršitve in njihove posledice ter predložiti poročilo o odpravi kršitev;
3. način odprave kršitev in njihovih posledic, kadar agencija zavezancu naloži, naj kršitve in njihove posledice odpravi na določen način;
4. listine oziroma druge dokaze, kadar agencija zavezancu naloži, naj o odpravi kršitev predloži določene listine oziroma druge dokaze.
(3) Odločba se izda kot odločba po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek.
(ukrepi v primeru neodprave kršitve)
Če zavezanec za nadzor v roku, določenem z odločbo iz prejšnjega člena, ne odpravi ugotovljene kršitve, lahko pooblaščena oseba agencije z novo odločbo, če je to potrebno, do odprave kršitve oziroma dokler je to potrebno, prepove opravljanje dejavnosti oziroma zaseže predmete ali dokumentacijo, ki jih zavezanec za nadzor uporablja za kršitve ali so s kršitvami nastali. Pooblaščena oseba agencije ima pravico odrediti tudi druge posebne ukrepe iz zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor.
(1) Pooblaščena oseba agencije lahko v primeru neposredne in resne grožnje za javni red, javno varnost ali življenje in zdravje ljudi ali v primeru možnosti povzročitve resnih gospodarskih ali obratovalnih težav izvajalcem energetske dejavnosti oziroma odjemalcem z odločbo določi nujne začasne ukrepe za odpravo tega stanja, brez predhodne določitve roka za odpravo nepravilnosti iz 85. člena tega zakona ali ugotovljenih kršitev iz 86. člena tega zakona.
(2) Agencija v izreku odločbe iz prejšnjega odstavka ugotovi izvršljivost odločbe.
(1) Če obstaja verjetnost kršitve določb zakona ali podzakonskega predpisa, katerega izvajanje nadzira agencija, zaradi katere bi lahko nastale težko odpravljive posledice, huda in težko popravljiva škoda ali bi bil ogrožen javni interes ali stabilnost delovanja elektroenergetskega sistema, lahko agencija ne glede na to, ali vodi nadzorni ali drug upravni postopek, po uradni dolžnosti izda začasno odločbo.
(2) S ciljem ohranjanja poštenih poslovnih praks, ki zagotavljajo konkurenčnost energetskega trga, preprečevanje morebitnih zlorab na energetskem trgu in zagotavljanja stabilnosti delovanja elektroenergetskega sistema agencija z začasno odločbo naloži izvedbo potrebnih ukrepov in obveznosti za zagotovitev skladnosti z zakonodajo ter zaščito javnega interesa, zlasti:
– začasno prepove ali omeji izvajanje trgovalnih dejavnosti,
– začasno odredi potrebna finančna kritja ter
– začasno odredi vsebino in pogostost poročanja.
(3) Agencija je dolžna v čim krajšem možnem času izvesti ustrezne postopke in sprejeti končno odločitev za ureditev razmerij. Začasna odločba velja do izdaje končne odločbe agencije.
(4) Zoper začasno odločbo ni pritožbe. Agencija v izreku odločbe ugotovi njeno takojšnjo izvršljivost. Zaradi nujnosti ukrepov v javnem interesu se začasna odločba izvrši takoj, ne glede na to, ali je bila že vročena stranki.
4. pododdelek: Monitoring delovanja trga z električno energijo in plinom
(monitoring delovanja trga)
(1) Agencija po tem zakonu izvaja monitoring delovanja trgov na področju reguliranih in tržnih energetskih dejavnosti s področja električne energije in plina.
(2) Izvajanje monitoringa iz prejšnjega odstavka obsega spremljanje dejavnikov, ki vplivajo na učinkovito konkurenco na trgu električno energijo in plina, zlasti pa na:
1. zagotavljanje nediskriminatornega dostopa do omrežij, zagotavljanje predpisane razpoložljivosti in zanesljivosti omrežja, zagotavljanje učinkovitega izvajanja ključnih procesov za delovanje trga (priključevanje uporabnikov sistema, merjenje, obračunavanje, menjava dobavitelja, zagotavljanje univerzalnih storitev in podobno);
2. raven preglednosti upoštevnega trga, vključno z veleprodajnimi cenami in cenami za končne odjemalce;
3. spremljanje ravni in učinkovitosti odprtosti trga in konkurence pri veleprodaji in maloprodaji, vključno z borzami električne energije, cenami za gospodinjske odjemalce, ki zajemajo tudi predplačilne sisteme, učinkom pogodb z dinamičnimi cenami električne energije in uporabe sistemov naprednega merjenja, deležem odjemalcev, ki zamenjajo dobavitelja, deležem odklopov, plačila za vzdrževalne storitve, izvedbo vzdrževalnih storitev, razmerjem med cenami za gospodinjstva in veleprodajnimi cenami, spreminjanjem tarif in pristojbin omrežja in pritožbami gospodinjskih odjemalcev, ter morebitnega izkrivljanja ali omejevanja konkurence, pri čemer organom, pristojnim za konkurenco, zagotavljajo potrebne informacije in jim pošiljajo zadevne primere;
4. zadovoljstvo in dobrobit odjemalcev z vidika učinkov delovanja trga (zahteve, pritožbe, razpoložljivost in zadostnost informacij in podobno);
5. pojav omejevalnih pogodbenih praks, zlasti določb o ekskluzivnosti dobave, ki lahko odjemalcem preprečijo sklenitev pogodb z več kot enim dobaviteljem hkrati ali jih pri tem omejujejo;
6. spremljanje trgovanja z veleprodajnimi energetskimi proizvodi s skladu z Uredbo (EU) št. 1227/2011 z namenom odkrivanja in preprečevanja trgovanja na podlagi notranjih informacij in tržnih manipulacij;
7. pojav drugih omejevalnih ravnanj udeležencev na trgu, ki preprečujejo, omejujejo ali izkrivljajo konkurenco na trgu, vključno z vidika ravnanja podjetij s prevladujočim položajem in vidika koncentracij;
8. spremljanje zanesljivosti oskrbe, od katere so odvisni ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem na nacionalnem trgu, raven predvidenega prihodnjega povpraševanja in predvidene dodatne zmogljivosti, ki se načrtujejo ali gradijo;
9. izdelavo in vzdrževanje primerjalnika cen za gospodinjske in male poslovne odjemalce;
10. preprečevanje navzkrižnega subvencioniranja med dejavnostmi prenosa, distribucije in proizvodnje.
(3) Agencija o izvajanju monitoringa sestavi poročilo, ki obsega oceno o stopnji preglednosti in konkurenčnosti na trgu električne energije in plina. Vsebina poročila je sestavni del letnega poročila o stanju na področju energetike iz 53. člena tega zakona.
(zbiranje podatkov in register udeležencev na trgu)
(1) Za namene izvajanja monitoringa delovanja trga so operaterji, proizvajalci električne energije in trgovci na debelo, dobavitelji končnim odjemalcem, operater trga z električno energijo, borze in druge oblike organiziranih trgov, center za podpore in končni odjemalci (v nadaljnjem besedilu: zavezanci za poročanje) dolžni na način, ki ga določi agencija v skladu z 57. členom tega zakona, sporočati zlasti naslednje sklope podatkov:
a) operaterji:
1. podatke o priključevanju uporabnikov na omrežje,
2. podatke o doseženi ravni kakovosti oskrbe in zagotavljanju kakovosti oskrbe z električno energijo (ki zajema neprekinjenost napajanja, komercialno kakovost, kakovost napetosti), vključno s podatki o pogodbah o nestandardni kakovosti oskrbe,
3. podatke o zahtevah za uveljavitev dostopa do omrežja, ločeno po tipih (potrebe po zmogljivostih, in podobno),
4. podatke o menjavah dobavitelja, ločeno po različnih kategorijah uporabnikov, vključno s podatki o količinah energije,
5. podatke o izvajanju univerzalnih storitev (zasilna oskrba, ranljivi odjemalci),
6. podatke o izvajanju in stopnji učinkovitosti ključnih procesov na trgu z električno energijo in plinom (procesi menjave dobavitelja, merjenje, obračunavanje in podobno) ter podatke o zagotavljanju učinkovite in standardizirane izmenjave podatkov med posameznimi udeleženci na trgu,
7. podatke o pritožbah gospodinjskih odjemalcev, ločeno po tipih (priključevanje, obračun, kakovost oskrbe in tako dalje),
8. podatke o načrtovanju ali izvajanju del na omrežju, ki so potrebna za zagotavljanje zanesljivosti omrežja,
9. podatke o prenesenih in distribuiranih količinah električne energije in plina, podatke o čezmejnih prenosnih zmogljivostih,
10. podatke o načrtovanju in izvajanju sistemskih storitev,
11. druge podatke, od katerih je odvisno ugotavljanje obstoja nediskriminatornega in preglednega dostopa do omrežja ter stanja največje mogoče zmogljivosti omrežja;
b) proizvajalci električne energije in trgovci na debelo:
1. podatke o zmogljivostih, razpoložljivosti in vzdrževanju proizvodnih enot,
2. podatke o načrtovani vključitvi novih proizvodnih zmogljivostih in njihovih lastnosti ter načrtovani ustavitvi obstoječih proizvodnih enot,
3. podatke o sklenjenih sporazumih o skupnih prodajah električne energije, identiteti pogodbenih strank in količinah energije,
4. podatke o veleprodajnih cenah in količinah električne energije in plina za vsako transakcijo, vključno s podatki o trajanju pogodbe, identiteti pogodbenih strank, pogodbenih klavzulah o »vzemi ali plačaj«, rabatih, ekskluzivnosti, klavzulah o prilagajanju cen in pogodbenih kazni,
5. podatke o internih obračunskih cenah vertikalno integriranega podjetja,
6. druge podatke, od katerih je odvisno ugotavljanje stopnje konkurenčnosti in odprtosti veleprodajnega trga;
c) dobavitelji končnim odjemalcem:
1. podatke o količinah in maloprodajnih cenah električne energije in plina, ločeno po kategorijah uporabnikov, vključno s popusti,
2. število končnih odjemalcev po posameznih kategorijah, vključno s podatki o deležu dobavljene energije po posamezni kategoriji,
3. podatke o pritožbah, ločeno po tipih (obračun stroškov storitev, preglednost računov in tako dalje),
4. pritožbe zoper delovanje operaterja (dostop do podatkov in tako dalje),
5. podatke o izvajanju procesov za zagotavljanje univerzalnih storitev (zasilna oskrba, ranljivi odjemalci),
6. druge podatke, od katerih je odvisno ugotavljanje stopnje konkurenčnosti in odprtosti maloprodajnega trga;
č) operater trga:
1. podatke o evidentiranju zaprtih pogodb in bilančnem obračunu,
2. podatke o upravljanju bilančne sheme (podatki o članih, kršitvah, izključitvah in podobno),
3. podatke o ročnosti zaprtih pogodb,
4. podatke o zagotavljanju učinkovite in standardizirane izmenjave podatkov med posameznimi udeleženci na trgu,
5. druge podatke, od katerih je odvisno delovanje bilančne sheme in ki imajo vpliv na delovanje trga;
d) borze in druge oblike organiziranih trgov:
1. podatke o udeležencih v trgovanju na borzi,
2. podatke o cenah, količinah in produktih na borzi,
3. podatke o cenah in količinah energije, s katerimi se trguje na podlagi 98. člena tega zakona,
4. druge podatke, od katerih je odvisno ugotavljanje stopnje konkurenčnosti in odprtosti maloprodajnega trga;
e) center za podpore:
1. podatke o prevzemu in prodaji odkupljene električne energije na organiziranem trgu,
2. druge podatke, od katerih je odvisno ugotavljanje stopnje konkurenčnosti in odprtosti maloprodajnega trga;
f) končni odjemalci:
1. podatke o aktivni vključitvi v upravljanje porabe,
2. podatke o restriktivnih pogodbenih praksah,
3. druge podatke, od katerih je odvisno ugotavljanje stopnje konkurenčnosti in odprtosti maloprodajnega trga.
(2) Agencija lahko zahteva podatke, o katerih je treba poročati na podlagi 8. člena Uredbe 1227/2011/EU, tudi od drugih oseb, ki vstopajo v posle na veleprodajnem energetskem trgu, vključno z osebami, ki izdajajo naročila za trgovanje z veleprodajnimi energetskimi proizvodi.
(3) Po navodilu ACER lahko agencija od oseb iz prvega in drugega odstavka tega člena zahteva evidenco transakcij na veleprodajnem energetskem trgu, vključno z evidenco naročil za trgovanje z veleprodajnimi energetskimi proizvodi.
(4) V zahtevi za pošiljanje podatkov agencija podrobneje določi vrsto podatkov in njihovo vsebino ter trajanje obveznosti poročanja, rok za pošiljanje podatkov, periodičnost poročanja in druge okoliščine, od katerih je odvisna obveznost pošiljanja podatkov glede na namen njihovega zbiranja. Osebe pošiljajo podatke brezplačno ter na način in v obliki, kot to določi agencija.
(5) Podatke iz prvega odstavka tega člena so agenciji dolžni pošiljati tudi podjetja in podružnice podjetij iz držav članic Evropske unije ali tretjih držav, ki v Republiki Sloveniji opravljajo energetsko dejavnost. Poleg teh so zavezanci za poročanje iz tega člena tudi tretje osebe, ki ravnajo za račun oseb iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(6) V okviru zbiranja podatkov iz prvega odstavka tega člena agencija za namen izvajanja monitoringa delovanja trga zbira, vodi in obdeluje v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, naslednje osebne podatke: ime in priimek, naslov stalnega prebivališča in naslov opravljanja dejavnosti.
(7) Agencija vzpostavi in vodi register udeležencev na trgu, ki sklepajo posle, o katerih je treba poročati ACER v skladu s prvim odstavkom 8. člena Uredbe 1227/2011/EU.
(obdelava in pošiljanje podatkov)
(1) Agencija sme uporabljati pridobljene podatke iz prejšnjega člena za izdelavo poročil, ki jih je dolžna pripraviti na podlagi tega ali področnega zakona, za statistične analize monitoringa in za izvajanje drugih obveznosti po zakonu.
(2) Agencija lahko za potrebe povečanja preglednosti trgov javno objavi le tiste pridobljene podatke, ki niso označeni kot zaupni in so javnega značaja (na primer cene).
(3) Agencija je na utemeljeno zahtevo dolžna pošiljati in izmenjevati podatke z drugimi organi Republike Slovenije, regulativnimi organi in drugimi organi držav članic ter organi Evropske unije, ki jih potrebujejo za izvrševanje svojih pristojnosti. Pri tem mora agencija zagotoviti stopnjo njihove zaupnosti.
(1) Osebe, zaposlene v agenciji, in osebe, ki občasno opravljajo določene naloge za agencijo, so dolžne kot uradno tajnost varovati vsebino podatkov iz 91. člena tega zakona, če imajo podatki lastnost osebnih podatkov, poslovne skrivnosti ali tajnih podatkov.
(2) Dolžnost varovanja uradne tajnosti iz prejšnjega odstavka traja tudi po prenehanju delovnega razmerja v agenciji oziroma po prenehanju opravljanja določenih nalog za agencijo.
(raziskava posameznih trgov)
(1) Če agencija pri izvajanju monitoringa ugotovi, da obstajajo ovire za vstop novih udeležencev na trg, da togost cen ali druge okoliščine kažejo na to, da trg ni dovolj konkurenčen, lahko izvede raziskavo na posameznem delu trga. Pri tem agencija sodeluje z organom, pristojnim za varstvo konkurence, in organom, pristojnim za varstvo potrošnikov.
(2) Analizo meddržavnih trgov izvede agencija skupaj s pristojnimi organi urejanja iz drugih držav članic Evropske unije, ki jih ta meddržavni trg obsega.
(1) O opravljeni raziskavi agencija pripravi poročilo.
(2) Če agencija v raziskavi ugotovi, da se na določenem trgu električne energije ali plina preprečuje, omejuje ali izkrivlja učinkovita konkurenca na tem trgu, da to ima ali bi lahko imelo škodljiv učinek za potrošnike, mora v poročilu navesti:
– vrsto ukrepov za preprečitev, odpravo ali zmanjšanje škodljivih učinkov za konkurenco oziroma potrošnike;
– predlog pristojnim organom za ukrepanje v skladu z njihovimi pristojnostmi;
– predloge potrebnih sprememb ali dopolnitev predpisov, ki urejajo področje trga z električno energijo in plinom.
(3) Agencija lahko objavi poročilo o izsledkih raziskave brez zaupnih podatkov.
(sodelovanje agencije pri preiskavah drugih organov)
Pooblaščene osebe agencije na zaprosilo sodelujejo z organom, pristojnim za varstvo konkurence, organom, pristojnim za regulacijo trga finančnih instrumentov, ali Evropsko komisijo v preiskavah, ki jih vodijo ti organi v zvezi s kršitvami pravil o konkurenci.
5. pododdelek: Posebne določbe o zagotavljanju učinkovite konkurence na veleprodajnem trgu električne energije in plina
(zagotavljanje konkurenčnosti veleprodajnega trga električne energije in plina)
(1) Kadar agencija z raziskavo posameznega trga ugotovi, da na veleprodajnem trgu električne energije ali plina obstajajo resne in trajne ovire za dostop do proizvodnih virov električne energije ali plina, zaradi česar trg na maloprodajni ravni ni dovolj konkurenčen in ima to škodljive učinke za končne odjemalce, lahko z odločbo naloži proizvajalcu električne energije oziroma dobavitelju plina, naj sprosti določene količine električne energije ali plina oziroma naj pogodbene pravice do uvoza plina pregledno in nediskriminatorno ponudi zainteresiranim kupcem.
(2) Po posvetovanju z organom, pristojnim za varstvo konkurence, agencija začne postopek za izrek ukrepa po 98. ali 99. členu tega zakona.
(sprostitev obveznih količin električne energije ali plina)
(1) Agencija proizvajalcu naloži sprostitev količin električne energije ali plina na način, da je mogoče razumno pričakovati znatno povečanje konkurenčnosti trga na maloprodajni ravni. Agencija pri tem upošteva načelo sorazmernosti.
(2) Agencija pri določitvi ukrepa iz prejšnjega odstavka določi:
1. obvezno skupno količino energije, na katero se ta ukrep nanaša, vključno z določitvijo različnih produktov energije glede na količine in časovno trajanje dobave,
2. trajanje ukrepa,
3. izhodiščno ceno ali metodologijo za določitev izhodiščne cene, po kateri je zavezanec dolžan sprostiti obvezne količine,
4. plačilne in druge elemente pogodbe o dobavi,
5. vrsto postopka, po katerem je zavezanec dolžan sprostiti obvezne količine,
6. pogoje dostopa do prenosnega omrežja,
7. pogoje dostopa do končnih odjemalcev,
8. druge pogoje, ki so potrebni, da se doseže namen ukrepa.
(3) Pri določitvi obvezne skupne količine energije mora agencija upoštevati velikost in strukturo trga, stopnjo vertikalne integriranosti trga, prisotnost vertikalno integriranega podjetja na maloprodajnem trgu in proste zmogljivosti na prenosnem omrežju. Pri določitvi različnih produktov energije mora agencija upoštevati razumne zahteve zainteresiranih kupcev po prilagoditvi strukture obveznih količin lastnim potrebam.
(4) Trajanje ukrepa mora biti določeno dovolj dolgo, da se bistveno in trajno spremenijo pogoji konkurence na trgu.
(5) Izhodiščna cena, po kateri je zavezanec dolžan prodati obvezne količine energije, mora omogočiti razvoj konkurence na maloprodajnem trgu.
(6) Plačilni in drugi elementi pogodbe o dobavi, ki jih zavezanec ponudi zainteresiranim kupcem, ne smejo odvračati kupcev od nakupa obveznih količin energije.
(7) Dodeljevanje obveznih količin energije lahko poteka prek operaterja trga ali energetske borze, obveznih količin plina pa tudi preko avkcij, ki jih organizira zavezanec. Postopek avkcije mora biti zasnovan tako, da omogoča vsem zainteresiranim kupcem sodelovanje pod enakimi in nediskriminatornimi pogoji.
(8) Kadar ima vertikalno integrirano podjetje zakupljene zmogljivosti na prenosnem omrežju, lahko agencija določi, da mora v razmerju do operaterja sprostiti zmogljivosti v obsegu, ki ustreza obvezni sprostitvi količin, če to za kupce teh količin predstavlja oviro za dostop do prenosnega omrežja.
(9) Agencija lahko določi, da mora vertikalno integrirano podjetje svojim končnim odjemalcem na maloprodajnem trgu omogočiti, da zamenjajo dobavitelja brez nesorazmernih stroškov, če pogodbena razmerja o dobavi predstavljajo oviro za dostop do končnih odjemalcev.
(obvezna dodelitev pogodbenih pravic do uvoza plina)
(1) Če agencija oceni, da z ukrepom iz prejšnjega člena ne bi bilo mogoče znatno povečati konkurenčnosti na maloprodajnem trgu plina, lahko dobavitelju plina naloži ukrep obveznega prenosa pogodbenih pravic in obveznosti do uvoza določenih količin plina.
(2) Prenos pogodbenih pravic in obveznosti na zainteresirane kupce je trajen in se izvede na podlagi avkcije, ki jo organizira dobavitelj plina.
(3) Agencija pri določitvi ukrepa iz tega člena smiselno upošteva pogoje iz drugega odstavka prejšnjega člena.
(1) Agencija ukrepe iz 98. in 99. člena tega zakona izreče z odločbo, v kateri določi:
– vsebino in obseg ukrepa,
– obveznosti, s katerimi zagotovi izpolnjevanje ukrepa in nadzor nad njim, ter
– rok za izpolnitev ukrepa.
(2) Kadar je izpolnitev ukrepov vezana na soglasje ali drugo dejanje agencije, agencija o tem odloči s sklepom.
(3) Agencija lahko z zahtevo za pošiljanje podatkov od proizvajalca električne energije oziroma dobavitelja plina zahteva poročilo o izpolnjevanju ukrepov in obveznosti, ki so bili naloženi z odločbo.
(odprava ali razveljavitev odločbe)
Agencija lahko po uradni dolžnosti odpravi ali razveljavi odločbo o obvezni sprostitvi proizvodnih zmogljivosti električne energije ali plina tako, da z novo odločbo staro v celoti odpravi ali razveljavi ter določi novo vsebino in obseg ukrepov in obveznosti, s katerimi zagotovi njihovo izpolnjevanje in nadzor nad njimi ter rok izpolnitve obveznosti, če:
– se po izdaji odločbe bistveno spremenijo okoliščine na trgu, na katerih je temeljila odločba;
– se pri izpolnjevanju obveznosti iz odločbe brez krivde zavezanca pojavijo resne težave, zaradi katerih ni mogoče doseči namena iz odločbe.
(sodelovanje agencije z drugimi regulativnimi organi)
Agencija se je dolžna posvetovati z regulativnimi organi drugih držav članic Evropske unije pred sprejetjem ukrepa, njegovo spremembo ali preklicem, če to vpliva na trgovinsko menjavo med državami članicami Evropske unije.
(1) Agencija je dolžna pred sprejetjem ukrepa iz 98. in 99. člena tega zakona pridobiti in primerno upoštevati mnenje zainteresirane javnosti.
(2) Agencija je dolžna pred sprejetjem ukrepa njegov predlog objaviti in zbirati mnenja v objavljenem roku, ki ne sme biti krajši od 30 dni.
(3) Po preteku roka iz prejšnjega odstavka in pred sprejetjem ukrepov iz prvega odstavka tega člena mora agencija na spletnih straneh objaviti pridobljena mnenja in pripombe ter v objavi navesti način, kako so bili upoštevani, ali razloge, zaradi katerih niso bili upoštevani. Pri tem se ne objavijo informacije in podatki, ki so zaupne narave.
6. pododdelek: Izmenjava podatkov med udeleženci na trgu z električno energijo in plinom
(določitev entitet v izmenjavi podatkov)
(1) Izvajalci energetskih dejavnosti so dolžni za potrebe elektronske izmenjave podatkov označiti virtualne in fizične objekte, storitve in produkte (v nadaljnjem besedilu: entitete), ki se uporabljajo v elektronski izmenjavi podatkov na trgu z energijo.
(2) Za določitev entitet morajo izvajalci energetskih dejavnosti uporabiti odprte standarde, ki določajo ustrezne standardizirane sisteme identificiranja in obliko identifikatorjev. Izvajalci energetskih dejavnosti morajo v procesih izmenjave podatkov na slovenskem trgu z energijo uporabiti vse obstoječe standardizirane identifikatorje entitet, ki so v uporabi na ravni Evropske unije.
(3) Za dodeljevanje identifikatorjev so odgovorni izvajalci energetskih dejavnosti, pri katerih nastajajo podatki, ki so predmet določitve, ki vodijo registre entitet ali nadzorujejo procese izmenjave navedenih podatkov. Če izvajalci energetskih dejavnosti nastopajo v vlogi izdajanja oziroma dodeljevanja identifikatorjev, morajo zagotoviti integriteto in trajnost storitve izdajanja oziroma dodeljevanja identifikatorjev ter upoštevati pravila dodeljevanja glede na izbrani sistem identificiranja.
(4) Agencija s splošnim aktom podrobneje predpiše vrsto uporabljenih sistemov za identifikacijo entitet, pravila in obveznosti izvajanja storitve dodeljevanja identifikatorjev posameznih entitet ter prehodno obdobje uvajanja novih sistemov identificiranja entitet.
(opredelitev obsega izmenjave podatkov in vlog ter odgovornost)
(1) Podatki iz prejšnjega člena obsegajo podatke o uporabnikih sistema, podatke povezane s priključnim mestom uporabnika, merilne podatke, podatke o porabi oziroma proizvodnji ter podatke, potrebne za zamenjavo dobavitelja, bilančni obračun, prilagajanje odjema in druge storitve na trgu z energijo. Podatki zajemajo nevalidirane (na primer obratovalne meritve) in validirane podatke (na primer obračunske podatke).
(2) Izvajalci energetskih dejavnosti morajo omogočiti učinkovito izmenjavo podatkov, s katerimi razpolagajo v okviru opravljanja svoje dejavnosti, z drugimi udeleženci na trgu z električno energijo in plinom, ki te podatke potrebujejo za nemoteno poslovanje na trgu. Pri tem morajo upoštevati vse splošne in specifične normativne zahteve za medsebojno obratovalnost na področju izmenjave in dostopa do podatkov na evropski in nacionalni ravni.
(3) Izvajalci energetskih dejavnosti so dolžni uporabnikom na enoten način omogočiti dostop do podatkov, ki nastanejo pri izvajanju njihove dejavnosti. Pri zagotavljanju enotnega dostopa so dolžni upoštevati specifičnosti medpodjetniškega elektronskega poslovanja in elektronskega poslovanja s strankami, ki vključujejo aktivne odjemalce, tudi najmanjše, če ti delujejo kot udeleženec na trgu z električno energijo ali plinom. Pri določitvi vrste in strukture podatkov ter načina izmenjave podatkov so udeleženci na trgu z električno energijo in plinom dolžni uporabljati razpoložljive odprte standarde.
(4) Vrsto in strukturo podatkov ter način izmenjave podatkov, na katere se nanaša obveznost iz prejšnjega odstavka in ki niso opredeljeni z razpoložljivimi odprtimi standardi ali s predpisi s tega področja, predpišejo izvajalci energetskih dejavnosti glede na svoje odgovornosti in vlogo na trgu. Pri tem so dolžni upoštevati stanje tehnike in stroškovno učinkovitost.
(5) Obveznost izmenjave podatkov se ne nanaša na:
– podatke, ki so na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljeni kot tajni zaradi javne varnosti, obrambe države, zaupnosti mednarodnih odnosov ali zaupnosti obveščevalne in varnostne dejavnosti državnih organov;
– podatke, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti;
– osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov ali Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (UL L št. 119 z dne 4. 5. 2016, str. 1), zadnjič popravljene s Popravkom (UL L št. 127 z dne 23. 5. 2018, str. 2);
– podatke, ki so bili pridobljeni zaradi upravnega postopka, ki ga vodi izvajalec energetske dejavnosti, in katerih razkritje bi škodovalo izvedbi tega postopka;
– podatke, ki so bili pridobljeni v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo izvajalcev energetskih dejavnosti, če bi njihovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti izvajalca.
(6) Obveznosti izvajalcev energetske dejavnosti iz tega člena ne posegajo v obveznosti teh oseb iz drugih določb tega ali področnega zakona, ki jim nalagajo dolžnost omogočanja dostopa do podatkov ali njihovega pošiljanja agenciji in drugim osebam, ki so po tem ali področnem zakonu upravičene do pridobitve določenih podatkov od izvajalcev elektroenergetskih dejavnosti.
(dolžnosti izvajalcev energetskih dejavnosti)
(1) Izvajalci energetskih dejavnosti odgovarjajo za formalno pravilnost svojih podatkov in njihovo pravočasno razpoložljivost za izmenjavo v standardizirani obliki.
(2) V zvezi z obveznostjo iz prejšnjega odstavka morajo izvajalci energetskih dejavnosti zagotoviti hrambo in kakovost podatkov, avtenticiran in avtoriziran dostop do podatkov ter njihovo varnost in zaupnost. Poslovna korespondenca, ne glede na obliko, ter posnetki telefonskih pogovorov, ki se uporabljajo pri sprejemanju odločitev, povezanih z nakupi ali prodajo električne energije ali plina na veleprodajnih energetskih trgih in z njimi povezanimi izvedenimi finančnimi instrumenti, se hranijo šest let od njihovega nastanka. Izvajalci energetskih dejavnosti morajo zagotoviti tudi dokumentiranje poslovnih procesov zunanje izmenjave podatkov v standardizirani obliki.
(3) Ob upoštevanju pogojev iz prejšnjega člena izvajalci energetskih dejavnosti v svojih aktih določijo osebe, ki so odgovorne za izmenjavo podatkov, ter predpišejo postopke in ukrepe za učinkovito izmenjavo podatkov, ki obsegajo:
– nabor, vrsto in strukturo podatkov,
– pravila za dostopanje do podatkov,
– način izmenjave podatkov in
– opredelitev ravni kakovosti storitev izmenjave (minimalni standard kakovosti podatkov ter časovno razpoložljivost podatkov v izmenjavi na ravni posamezne storitve).
(4) Izvajalci energetskih dejavnosti javno objavijo vse potrebne informacije iz prejšnjega odstavka na ravni vsake posamezne storitve izmenjave podatkov, ki jo zagotavljajo.
(5) Agencija s splošnim aktom predpiše obvezne vsebine aktov iz tretjega odstavka tega člena, če ugotovi odstopanja in je to potrebno, da se poenotijo pristopi v informatizaciji procesov izmenjave podatkov.
IV. POGLAVJE: ENERGETSKA INFRASTRUKTURA
1. oddelek: Splošne določbe
(opredelitev energetske infrastrukture)
(1) Energetsko infrastrukturo sestavljajo naslednji objekti, naprave in omrežja:
– prenosno omrežje električne energije in prenosni sistem plina,
– distribucijsko omrežje električne energije in distribucijski sistem plina,
– sistem za utekočinjen naftni plin (v nadaljnjem besedilu: UNP),
– sistem za proizvodnjo in skladiščenje plina,
– sistem za proizvodnjo, shranjevanje in distribucijo toplote za daljinsko ogrevanje,
– sistem za distribucijo drugih energetskih plinov,
– sistem za proizvodnjo in shranjevanje električne energije skupaj s priključkom na prenosni ali distribucijski sistem, razen naprav za samooskrbo z električno energijo.
(2) Določbe tega zakona o energetski infrastrukturi se uporabljajo tudi za stvarne in druge pravice na nepremičninah, potrebne za gradnjo, rekonstrukcijo, obratovanje, nadzor in vzdrževanje objektov, naprav in omrežij iz prejšnjega odstavka.
(3) Energetska infrastruktura za prenosno omrežje električne energije in prenosni sistem plina, distribucijsko omrežje električne energije in distribucijski sistem plina, distribucijo toplote za daljinsko ogrevanje in sistem za distribucijo drugih energetskih plinov, ki se izvaja v obliki gospodarske javne službe, je gospodarska javna infrastruktura v skladu z zakonom, ki ureja področje urejanja prostora (v nadaljnjem besedilu: energetska gospodarska javna infrastruktura).
(4) Vlada na predlog ministrstva podrobneje predpiše vrste objektov, naprav, omrežij in sistemov, ki sestavljajo energetsko infrastrukturo.
(1) Energetska infrastruktura mora biti načrtovana in grajena tako, da ustreza zadnjemu stanju tehnike in je ekonomsko učinkovita, vzdrževana pa mora biti tako, da zagotavlja optimalno tehnično delovanje in je ekonomsko učinkovita.
(2) Lastnik energetske infrastrukture mora to vzdrževati kot dober gospodarstvenik.
(3) Lastnik objekta, naprave ali omrežja, ki sestavlja energetsko infrastrukturo, je dolžan stvari, ki sestavljajo to energetsko infrastrukturo, tekoče in investicijsko vzdrževati ter ustrezno škodno zavarovati.
(4) Z namenom zagotavljanja gospodarskih javnih služb na področju energetike vlada z uredbo določi vrste vzdrževalnih del v javno korist na objektih, napravah in omrežjih, ki so potrebni za prenos in distribucijo električne energije, plina, distribucijo toplote in oskrbo z drugimi energetskimi plini, ter način njihovega izvajanja, v skladu z zakonom, ki ureja področje graditev objektov.
(5) Ne glede na določbe zakona, ki ureja varstvo, gojenje, izkoriščanje in rabo gozdov in zakona, ki ureja načela delovanja, organizacijo, naloge in pooblastila finančne uprave, lahko lastnik oziroma upravljavec energetske gospodarske javne infrastrukture predlaga uvedbo upravnih postopkov, če je to potrebno zaradi izvajanja gospodarske javne službe na področju energetike.
(izvajanje del na energetski gospodarski javni infrastrukturi v primeru izrednih dogodkov)
(1) Če je zaradi nesreče, poškodbe in drugih izrednih dogodkov ali okoliščin treba izvesti nujna dela in druge ukrepe v zvezi z zavarovanjem ali zagotovitvijo obratovanja energetske gospodarske javne infrastrukture, pa tega ni mogoče zagotoviti hitro in učinkovito v okviru pridobljenih služnosti v javno korist in drugih pravic na nepremičninah, mora lastnik ali posestnik nepremičnine, prek katere je potreben nujen začasni dostop do energetske gospodarske javne infrastrukture oziroma na kateri je energetska gospodarska javna infrastruktura, ki je potrebna za izvedbo nujnih del in ukrepov, proti pravični odškodnini dovoliti nujen začasni dostop do nepremičnine ter izvajanje potrebnih del in ukrepov. Nujno potreben začasni dostop je glede na potrebe zavarovanja ali zagotovitve obratovanja energetske gospodarske javne infrastrukture treba izvesti na način, ki čim manj obremenjuje lastnika ali posestnika nepremičnine in povzroča najmanjšo škodo. Pravična odškodnina pripada lastniku ali posestniku nepremičnine za čas od dejanske uporabe nepremičnine zaradi izvedbe del na energetski infrastrukturi v primeru izrednih dogodkov oziroma okoliščin do prenehanja nujnega začasnega dostopa do nepremičnine.
(2) Za izredne dogodke ali okoliščine iz prejšnjega odstavka se štejejo dogodki ali ukrepi, ki ogrožajo življenje, zdravje ali premoženje ljudi ali bi ogrozili delovanje energetske gospodarske javne infrastrukture in s tem oskrbo širše skupnosti z energijo, oziroma bi nedelovanje energetske gospodarske javne infrastrukture ogrozilo delovanje druge državne ali občinske javne infrastrukture ali ji povzročilo nesorazmerne stroške.
(3) V primeru izrednih okoliščin iz tega člena se pri vzdrževalnih delih v javno korist lahko uporabijo drugačne tehnične rešitve, kot so bile uporabljene pri gradnji prvotne energetske gospodarske javne infrastrukture, če taka rešitev sega izven obstoječih gabaritov naprav in objektov energetske gospodarske javne infrastrukture, vendar ne več, kot je potrebno za zagotavljanje varnosti obratovanja, ki temelji na izvedbi tehničnih varnostnih ukrepov v skladu s tehničnimi predpisi.
(4) Če lastnik ali posestnik ne dovoli začasnega dostopa po prvem odstavku tega člena, mu energetski inšpektor z odločbo naloži, naj začasni dostop dovoli, ter tudi določi trajanje, obseg in način izvedbe tega dostopa.
(5) Če se lastnik ali posestnik in investitor ne dogovorita o odškodnini, je investitor še pred odločitvijo o sporu dolžan lastniku ali posestniku plačati nesporni del odškodnine v višini, kot jo določi pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin, imenovan po predpisih, ki urejajo revidiranje in ocenjevanje vrednosti, sodni cenilec nepremičnin, sodni cenilec kmetijske stroke ali sodni cenilec gozdarske stroke, imenovan po predpisih, ki urejajo delovanje sodišč. Finančna uprava Republike Slovenije na zahtevo investitorja pošlje podatek o davčni številki in transakcijskem računu lastnika oziroma posestnika nepremičnine za namen izvedbe plačila odškodnine.
(smernice pri poseganju v prostor)
(1) Operaterji:
– sodelujejo z ministrstvom pri pripravi smernic in mnenj v postopku priprave prostorskih aktov v skladu s predpisi, ki urejajo urejanje prostora, in tem zakonom;
– določajo projektne in druge pogoje pred začetkom izdelave projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja ter dajejo mnenja za načrtovane posege na območju varovalnih pasov prenosnih in distribucijskih omrežij, v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, in tem zakonom, če investitorji zaprosijo zanje.
(2) Smernice, mnenja, projektni in drugi pogoji se izdajo za načrtovanje in gradnjo v varovalnih in varstvenih pasovih sistemov električne energije in sistemov plina.
(javno pooblastilo za izdajanje smernic in mnenj pri poseganju v prostor)
(1) Lokalna skupnost lahko z odlokom podeli javno pooblastilu distributerju, ki opravlja lokalno gospodarsko javno službo na področju distribucije plina, toplote in drugih energetskih plinov, da:
– daje v postopku priprave prostorskih aktov smernice in mnenja na načrtovane prostorske ureditve v skladu s predpisi o urejanju prostora in tem zakonom;
– določa projektne in druge pogoje pred začetkom izdelave projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja in daje mnenja za načrtovane posege v območje varovalnih pasov omrežij, v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, in tem zakonom, če je zanje zaprošen.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek v postopkih priprave državnih prostorskih aktov zastopa interese distributerja, ki opravlja lokalno gospodarsko javno službo na področju distribucije plina, toplote in drugih energetskih plinov, lokalna skupnost, ki je lokalni nosilec urejanja prostora na območju, ki je zajeto v državnem prostorskem aktu.
(varovalni pas sistemov električne energije)
(1) Varovalni pas sistemov električne energije je zemljiški pas ob elektroenergetskih vodih in objektih, v katerem se smejo graditi drugi objekti in naprave ter izvajati dela oziroma posegi, ki bi lahko vplivali na razvoj in obratovanje omrežja, le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od vodov in objektov tega omrežja. Območje, ki ga določa varovalni pas sistemov električne energije, je pravni režim električne energije po zakonu, ki ureja urejanje prostora.
(2) Širina varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja poteka na vsako stran od osi elektroenergetskega nadzemnega voda in osi vsakega posameznega podzemnega elektroenergetskega sistema oziroma od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje in znaša:
1. za nadzemni vod, ki lahko obsega enega ali več sistemov in razdelilno transformatorsko postajo nazivne napetosti 400 kV in 220 kV, 40 m;
2. za vsak posamezen podzemni sistem nazivne napetosti 400 kV in 220 kV 10 m;
3. za nadzemni vod, ki lahko obsega enega ali več sistemov, razdelilno transformatorsko postajo in razdelilno postajo nazivne napetosti 110 kV in 35 kV, 15 m;
4. za vsak posamezen podzemni sistem nazivne napetosti 110 kV in 35 kV 3 m;
5. za nadzemni vod, ki lahko obsega enega ali več sistemov nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV, 10 m;
6. za vsak posamezen podzemni sistem nazivne napetosti do vključno 20 kV 1 m;
7. za nadzemni vod, ki lahko obsega enega ali več sistemov nazivne napetosti do vključno 1 kV, 1,5 m;
8. za razdelilno transformatorsko postajo, razdelilno postajo in transformatorsko postajo nazivne napetosti do vključno 20 kV 2 m.
(3) Če upravljavec energetske infrastrukture ob izvajanju del ugotovi, da je na geografsko neugodnem območju širina varovalnega pasu preozka, lahko določi širši varovalni pas z uporabo standarda, ki ureja področje nadzemnih električnih vodov izmenične napetosti oziroma ustanovi služnost v javno korist, če je to potrebno zaradi preprečitve ogrožanja varnega obratovanja energetske infrastrukture.
(4) V varovalnem pasu sistemov električne energije se smejo graditi tudi drugi objekti in naprave ter se lahko izvajajo potrebna dela, če to ne ogroža razvoja, varnega in zanesljivega delovanja energetske infrastrukture ter niso ogroženi objekti v varovalnem pasu. Podrobnejše pogoje, ki morajo biti skladni z zahtevami iz prejšnjega stavka in pod katerimi se smejo graditi drugi objekti, naprave v varovalnem pasu sistemov električne energije, in pogoje, pod katerimi se smejo izvajati dela oziroma posegi na območju varovalnih pasov sistemov električne energije, predpiše minister.
(varovalni in varnostni pas sistemov plina)
(1) Varovalni pas prenosnega sistema plina je zemljiški pas, ki v širini 65 m poteka na vsaki strani plinovoda prenosnega sistema, merjeno od njegove osi, ter zemljiški pas 65 m od ograje merilne-regulacijske postaje in drugih objektov prenosnega sistema, razen kompresorskih postaj. Varovalni pas prenosnega sistema plina je tudi pas 100 m od ograje kompresorske postaje. Varovalni pas distribucijskega sistema plina pa je zemljiški pas, ki v širini 5 m poteka na vsaki strani plinovoda, merjeno od njegove osi.
(2) V varovalnem pasu sistema plina se smejo načrtovati in graditi drugi objekti, naprave in napeljave ter izvajati dela le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od plinovodov in objektov tega omrežja glede na njihovo vrsto in namen.
(3) Če je zaradi graditve objekta, naprave ali napeljave oziroma izvajanja drugih del v večji oddaljenosti od prenosnega sistema plina, kot je meja varovalnega pasu prenosnega sistema iz prvega odstavka tega člena, treba za zagotovitev sprejemljive stopnje tveganja na plinovodu ali drugih delih prenosnega sistema izvesti dodatne varovalne posege oziroma ukrepe, jih je operater prenosnega sistema dolžan izvesti v okviru nalog izvajanja gospodarske javne službe dejavnost operaterja prenosnega sistema plina, stroški teh posegov oziroma ukrepov pa so upravičeni stroški izvajanja te javne službe.
(4) Varnostni pas prenosnega sistema plina je zemljiški pas, ki v širini 5 m poteka na vsaki strani plinovoda prenosnega sistema, merjeno od njegove osi.
(5) V varnostnem pasu prenosnega sistema plina se ne smejo načrtovati in graditi drugi objekti, naprave in napeljave ter izvajati dela, razen če je to nujno potrebno za gradnjo, rekonstrukcijo, obratovanje, nadzor ali vzdrževanje infrastrukture oziroma gospodarske javne infrastrukture po predpisih o graditvi objektov oziroma če investitor oziroma izvajalec del pridobi mnenje operaterja tega prenosnega sistema pred začetkom izvajanja del.
(6) Pogoje za posege na območju varovalnega pasu iz prvega odstavka tega člena predpiše minister, upoštevaje nazivni tlak omrežja in premer plinovoda.
(evidentiranje infrastrukture za distribucijo električne energije, plina, toplote in drugih energetskih plinov)
(1) Operaterji, distribucijski operaterji ter distributer toplote in drugih energetskih plinov morajo zagotavljati evidenco energetske gospodarske javne infrastrukture, ki obsega kataster vodov in priključkov, ter seznam evidence vgrajenih elementov in naprav v sistemu. Operaterji elektroenergetskih vodov nazivne napetosti 110 kV in več zagotavljajo tudi evidenco varovalnih pasov in dostopnih poti.
(2) Operaterji, distribucijski operaterji ter distributer toplote in drugih energetskih plinov so dolžni poročati o obsegu in lokaciji energetske gospodarske javne infrastrukture koncedentu in v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture na način, ki je določen s predpisom, ki ureja zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture. V zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture so vključeni tudi prostorski podatki o varovalnem pasu te infrastrukture.
(donosnost pri investicijskih projektih)
(1) Ne glede na določbe predpisov s področja javnih financ, ki urejajo enotno metodologijo za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ, in ne glede na potrebno ravnanje v skladu s standardom skrbnosti, ki izhaja iz zakona, ki ureja gospodarske družbe, se v gospodarskih družbah, v katerih so neposredno ali posredno imetnice večinskega deleža Republika Slovenija oziroma lokalne skupnosti, v okviru vrednotenja upravičenosti investicijskih projektov v proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (kot so fotonapetostne elektrarne, vetrne elektrarne, hidroelektrarne, geotermične in geotermalne elektrarne in drugo), investicijskih projektov v shranjevalnike energije ter vire fleksibilnosti elektroenergetskega sistema (baterijski sistemi, črpalne hidroelektrarne, vodikove tehnologije in drugo) in investicijskih projektov v energetsko gospodarsko javno infrastrukturo za distribucijo in prenos električne energije, ki vzpodbuja priključitev zgoraj navedenih projektov, za pozitivno oceno ekonomske upravičenosti teh investicijskih projektov ne zahteva splošne donosnosti investicijskih projektov v višini 4 % ali višje zahtevane stopnje donosnosti.
(2) Investicijski projekti iz prejšnjega odstavka v gospodarskih družbah, v katerih so neposredno ali posredno imetnice večinskega deleža Republika Slovenija oziroma lokalne skupnosti, morajo za pozitivno oceno ekonomske upravičenosti dosegati najmanj 3,5 % interno stopnjo donosnosti.
2. oddelek: Razlastitev in omejitev lastninske pravice v javno korist
(javna korist, razlastitev in omejitev lastninske pravice)
(1) Gradnja, postavitev, obratovanje, vzdrževanje in dostop do objektov in zemljišč, ki so potrebni za:
– prenos in distribucijo električne energije, plina, distribucijo toplote in oskrbo z drugimi energetskimi plini ali
– proizvodnjo električne energije, priključek do objektov za proizvodnjo in shranjevanje električne energije z inštalirano močjo, večjo od 10 MW
so v javno korist.
(2) Za namene iz prejšnjega odstavka se nepremičnine lahko razlastijo, omejijo s pravico uporabe za določen čas ali obremenijo z začasno ali trajno služnostjo ali stavbno pravico.
(3) Za vprašanja glede razlastitve in omejitve lastninske pravice, ki niso posebej urejena s tem zakonom, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja razlastitev in omejitev lastninske pravice.
(posebne določbe o razlastitvi in omejitvi lastninske pravice v javno korist)
(1) Ne glede na določbe 209. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP in 23/24) se lahko postopek za razlastitev ali omejitev lastninske pravice začne zgolj na predlog države, lokalne skupnosti ali investitorja v energetsko infrastrukturo iz prvega odstavka prejšnjega člena. Če investitorju v energetsko infrastrukturo iz prvega odstavka prejšnjega člena v 30 dneh po vročitvi ponudbe za sklenitev pogodbe o pridobitvi lastninske pravice na nepremičninah iz prejšnjega člena te pogodbe ne uspe skleniti, vloži država oziroma lokalna skupnost oziroma investitor v energetsko infrastrukturo iz prvega odstavka prejšnjega člena kot razlastitveni upravičenec nemudoma predlog za razlastitev. Ponudba za sklenitev pogodbe mora vsebovati cenitev sodno zapriseženega cenilca.
(2) Če je razlastitveni upravičenec investitor v energetsko infrastrukturo iz prvega odstavka prejšnjega člena, je razlaščeno nepremičnino dovoljeno uporabljati samo za namen iz prvega odstavka prejšnjega člena, uresničitev katerega je bila razlog razlastitve in ki ga je določil razlastitveni organ z razlastitveno odločbo. Ta omejitev se zaznamuje v zemljiški knjigi po pravilih, ki jih zakon, ki ureja zemljiško knjigo, določa za zaznambo pravnega dejstva o javnopravnih omejitvah. Zaznamba ima za posledico, da omejitev iz prvega stavka tega člena učinkuje tudi proti poznejšim pridobiteljem lastninske pravice na nepremičnini, pri kateri je vpisana.
(3) Če investitorju v energetsko infrastrukturo iz prvega odstavka prejšnjega člena v 30 dneh po vročitvi ponudbe za sklenitev pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice ali služnosti v javno korist na nepremičninah iz prejšnjega člena te pogodbe ne uspe skleniti, lahko nemudoma vloži predlog za omejitev lastninske pravice. Ponudba za sklenitev pogodbe mora vsebovati cenitev sodno zapriseženega cenilca.
(4) Ne glede na določbe drugih zakonov se pogodbe o ustanovitvi služnosti v javno korist ali stavbne pravice sklepajo za čas obratovanja energetske infrastrukture iz prvega odstavka prejšnjega člena in v korist vsakokratnega investitorja ali lastnika posamezne infrastrukture ali v korist gospodujočega zemljišča, katerega lastnik je investitor ali lastnik infrastrukture.
(5) Ne glede na določbe o pridobitvi lastninske pravice in posesti v nujnem postopku v zakonu, ki ureja razlastitev in omejitev lastninske pravice, so postopki za omejitev lastninske pravice in za razlastitev po tem zakonu nujni, če je javna korist izkazana v skladu z določbami zakona, ki ureja razlastitev in omejitev lastninske pravice, in če razlastitveni upravičenec pri sodišču ali notarju da v hrambo znesek v višini ocenjene odškodnine za nepremičnino, ki je predmet postopka razlastitve ali omejitve lastninske pravice, in varščino v višini ene polovice ocenjene odškodnine za morebitno drugo škodo po predpisih o razlastitvi, s čimer se šteje, da je izpolnjen pogoj za prevzem posesti na razlaščeni nepremičnini.
(6) V notarskem zapisu ali zapisniku o prevzemu denarja v hrambo mora biti določen rok hrambe zneska iz prejšnjega odstavka do izpolnitve pogoja za izplačilo odškodnine ali najmanj pet let, kar nastopi prej. Kot pogoj za izplačilo razlastitvenemu zavezancu ali drugi upravičeni osebi mora biti določena predložitev sporazuma o odškodnini ali pravnomočne odločbe o razlastitvi.
(7) Ne glede na določbe o javni koristi v zakonu, ki ureja razlastitev in omejitev lastninske pravice, se v postopku razlastitve ali omejitve lastninske pravice na nepremičninah na območju prostorskega akta za prostorske ureditve državnega pomena ali pri že zgrajenih omrežjih gospodarske javne infrastrukture ali njihovih delih, ki so evidentirani v katastru gospodarske javne infrastrukture, ne ugotavlja, ali država razpolaga z drugo ustrezno nepremičnino za dosego razlastitvenega namena ali namena omejitve lastninske pravice.
(8) Za prenos lastninske pravice, stavbne pravice ali služnosti na razlaščeni nepremičnini na investitorja v energetsko infrastrukturo iz prvega odstavka prejšnjega člena se ne uporabljajo predpisi, ki urejajo prodajo stvarnega premoženja države in samoupravnih lokalnih skupnosti.
(9) Določbe tega zakona o obsegu ustanovitve služnosti ali stavbne pravice v javno korist na zemljiščih v lasti Republike Slovenije ali lokalne skupnosti se uporabljajo ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov, ki ta vprašanja za posamezne vrste zemljišč urejajo drugače.
(10) Ne glede na zakon, ki ureja ceste, zakon, ki ureja sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, zakon, ki ureja Družbo za avtoceste v Republiki Sloveniji, in zakon, ki ureja gospodarjenje z gozdovi v lasti Republike Slovenije, se odškodnina za služnost ali stavbno pravico v javno korist za namene iz prvega odstavka prejšnjega člena na zemljiščih v lasti države ali lokalne skupnosti ne plačuje. Vsaka pogodbena stranka nosi svoje stroške priprav pogodbe o omejitvi lastninske pravice. Za izvrševanje služnosti se ne zahteva plačilo taks ali drugih dajatev za uporabo zemljišč v njihovi lasti ali pogojuje izdaja drugih mnenj ali soglasij s plačilom stroškov, ki nimajo podlage v zakonu.
(11) Ne glede na določbe zakona, ki ureja zemljiško knjigo, vknjižena pravica prepovedi odtujitve in obremenitve ni ovira za dovolitev vpisa prenosa oziroma omejitve lastninske pravice v javno korist.
(12) Služnost za elektroenergetske vode se ustanovi največ v širini oziroma obsegu kot ga določa 112. člen tega zakona, služnost za prenosne sisteme plina pa se ustanovi v širini oziroma obsegu, kot ga določa 113. člen tega zakona. V času gradnje prenosnega sistema plina se ustanovi začasna služnost v širini oziroma obsegu, kot je predvidena s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja za predmetni vod.
(posebne določbe o omejitvi lastninske pravice v primeru solastnine)
(1) Investitor lahko vloži predlog za omejitev lastninske pravice s služnostjo v javno korist v primeru solastnine, če kdo od solastnikov ni dosegljiv ali ponudbe ne sprejme oziroma jo zavrne v 30 dneh od poslane ponudbe. Postopek omejitve lastninske pravice se lahko uvede zoper posameznega ali vse solastnike nepremičnine, četudi je že pridobljena pravica graditi za idealni solastniški delež te nepremičnine.
(2) Če solastnik sprejme ponudbo investitorja za sklenitev pogodbe o ustanovitvi služnosti in overi svoj podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu, s katerim dovoli vpis služnosti v zemljiško knjigo, lahko investitor predlaga, da se pri deležu tega solastnika zaznamuje, da je soglašal z ustanovitvijo služnosti v javno korist (zaznamba ustanovitve služnosti v javno korist). Zaznamba ustanovitve služnosti v javno korist ima za posledico, da zemljiškoknjižno dovolilo iz prejšnjega stavka učinkuje tudi proti poznejšemu pridobitelju idealnega deleža lastninske pravice, pri katerem je ta zaznamba vpisana.
(3) Služnost v javno korist se vpiše na celotno nepremičnino, potem ko vsi solastniki overijo svoj podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu oziroma je proti solastnikom izdana odločba v postopku omejitve lastninske pravice, v kateri je določena služnost v javno korist.
(4) Zemljiškoknjižno sodišče zaznambo ustanovitve služnosti v javno korist po uradni dolžnosti izbriše, če se vpiše služnost v javno korist na celotni nepremičnini.
(5) Ta člen se smiselno uporablja tudi v primeru skupne lastnine na nepremičnini.
(lastninska pravica ali služnost v javno korist po samem zakonu)
(1) Z dnem uveljavitve prostorskega akta v skladu s predpisi, ki urejajo urejanje prostora, je na nepremičninah, katerih lastnik je Republika Slovenija ali lokalna skupnost in na katerih je predvidena omejitev lastninske pravice s služnostjo v javno korist za namene iz prvega odstavka 116. člena tega zakona, vzpostavljena brezplačna služnost v javno korist za namen iz prostorskega akta, razen za služnost na vodnih in priobalnih zemljiščih v upravljanju ministrstva, pristojnega za vode, katere plačilo se določi v skladu z zakonom, ki ureja vode, in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
(2) Če pridobi lastninsko pravico na nepremičnini iz prejšnjega odstavka Republika Slovenija ali lokalna skupnost po uveljavitvi prostorskega akta iz prejšnjega odstavka, je služnost iz prejšnjega odstavka vzpostavljena z dnem pridobitve lastninske pravice.
(3) Služnost iz prvega odstavka tega člena je vzpostavljena za vode električne energije največ v širini varovalnega pasu za določeno vrsto voda električne energije, kot je določeno s 112. členom tega zakona, oziroma največ v obsegu območja sprejetega prostorskega akta. Za sisteme plina in distribucijske vode toplote ali drugega energetskega plina je služnost iz prvega odstavka tega člena vzpostavljena največ v naslednjem obsegu:
– za prenosni vod plina 5 m od osi voda na vsako stran,
– za distribucijski vod plina 2,5 m od osi voda na vsako stran,
– za distribucijski vod toplote ali drugega energetskega plina 1,5 m od osi voda na vsako stran.
(4) V času gradnje vodov iz prejšnjega odstavka je služnost iz prvega odstavka tega člena vzpostavljena v naslednjem obsegu:
– za vode električne energije največ v širini varovalnega pasu za določeno vrsto voda električne energije ter obligacijska pravica za gradnjo oziroma izvajanje del na takšni nepremičnini v širini delovnega pasu,
– za prenosni vod plina 12 m od osi voda na vsako stran,
– za distribucijski vod plina 6 m od osi voda na vsako stran,
– za distribucijski vod toplote ali drugega energetskega plina 5 m od osi voda na vsako stran.
(5) Upravljavec nepremičnine v lasti Republike Slovenije ali lokalne skupnosti in upravičenec služnosti v javno korist iz prvega odstavka tega člena sta dolžna skleniti pogodbo, s katero ugotovita obseg služnosti iz prvega odstavka tega člena na določeni nepremičnini oziroma nepremičninah, na vodnih in priobalnih zemljiščih pa tudi plačilo za služnost, najpozneje do poteka šestih mesecev od pravnomočnosti gradbenega dovoljenja za objekt infrastrukture, za katerega je služnost v javno korist vzpostavljena. Če v tem roku pogodba ni sklenjena, lahko upravljavec nepremičnine ali upravičenec služnosti zahteva, da sodišče s sodbo nadomesti pogodbo.
(6) Investitor je dolžan vložiti predlog za vpis služnosti iz prvega odstavka tega člena v zemljiško knjigo najpozneje v 24 mesecih od uveljavitve prostorskega akta iz prvega odstavka tega člena ali od pridobitve lastninske pravice v smislu drugega odstavka tega člena. Vpis v zemljiško knjigo nima oblikovalnega učinka.
(7) Ne glede na peti odstavek tega člena se pogodba, s katero se ugotovi obseg služnosti ter določi znesek nadomestila za služnost na vodnih in priobalnih zemljiščih v upravljanju ministrstva, pristojnega za vode, sklene neposredno po dokončnosti vodnega soglasja po zakonu, ki ureja vode.
(8) Ne glede na šesti odstavek tega člena in četrti odstavek 120. člena tega zakona je investitor predlog za vpis služnosti na vodnih in priobalnih zemljiščih v upravljanju ministrstva, pristojnega za vode, dolžan vložiti po sklenitvi pogodbe iz prejšnjega odstavka. Pravica graditi na vodnih in priobalnih zemljiščih v upravljanju ministrstva, pristojnega za vode, je izkazana z vknjiženo služnostjo v javno korist v zemljiški knjigi oziroma s predložitvijo sklenjene in notarsko overjene pogodbe o služnosti ter kopije predloga za vpis pogodbe v zemljiško knjigo, s podatkom o zemljiškoknjižni plombi, pod katero se vodi predlog.
(gradnja energetske infrastrukture)
(1) Za dokazilo pravice graditi sisteme električne energije z nazivno napetostjo 20 kV in več ali prenosne sisteme plina se poleg dokazil po zakonu, ki ureja graditev objektov, štejejo tudi naslednje listine, in sicer za gradnjo največ do širine varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij iz 112. člena tega zakona ali na nepremičnini, ki je v območju izvedbenega prostorskega akta oziroma varnostnega pasu prenosnega sistema plina iz tretjega odstavka 113. člena tega zakona:
1. notarsko overjena pogodba in zemljiškoknjižno dovolilo o pridobitvi lastninske ali kakšne druge stvarne pravice na določeni nepremičnini, in sicer največ do širine varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij iz 112. člena tega zakona ali nepremičnini, ki je v območju državnega prostorskega načrta oziroma varnostnega pasu prenosnega sistema plina iz 113. člena tega zakona;
2. potrdilo pristojnega organa, da niso dokončani postopki po Zakonu o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91, 56/92 – odl. US, 13/93 – odl. US, 31/93, 24/95 – odl. US, 20/97 – odl. US, 23/97 – odl. US, 65/98, 76/98 – odl. US, 66/00 – ORZDen27, 66/00, 11/01 – odl. US, 54/04 – ZDoh, 18/05 – odl. US, 18/23 – ZDU-1O in 77/23 – odl. US);
3. potrdilo pristojnega sodišča, da niso dokončani zapuščinski postopki po Zakonu o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in 23/78, Uradni list RS, št. 13/94 – ZN, 40/94 – odl. US, 117/00 – odl. US, 67/01, 83/01 – OZ, 73/04 – ZN-C, 31/13 – odl. US in 63/16) oziroma po Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 70/95, 54/99 – odl. US, 30/13 in 44/22 – ZKZ-G);
4. historični izpisek iz zemljiške knjige, da je bila nepremičnina vknjižena na agrarne skupnosti, oziroma potrdilo pristojnega organa, da niso dokončani postopki vračanja premoženja po Zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (Uradni list RS, 5/94, 38/94, 69/95, 22/97, 56/99, 72/00, 87/11, 14/15 – ZUUJFO in 74/15 – ZAgrS), ali zemljiškoknjižni izpisek, da je nepremičnina v lasti agrarne skupnosti ali vaške skupnosti, ali odločba upravne enote o vračilu premoženja agrarni skupnosti, da je v korist upravičencev agrarne skupnosti vzpostavljena lastninska pravica;
5. potrdilo pristojnega organa, da niso dokončani postopki vračanja premoženja po Zakonu o zadrugah (Uradni list RS, št. 62/07 – uradno prečiščeno besedilo in 121/21);
6. zemljiškoknjižni izpisek, da je nepremičnina vknjižena kot javno dobro;
7. potrdilo pristojnega organa, da je vložen predlog za razglasitev lastnika nepremičnine za mrtvega ali da je začet postopek za dokazovanje smrti na podlagi predpisov, ki urejajo nepravdni postopek.
(2) Po končanju vsakega od postopkov iz prejšnjega odstavka izvede investitor v energetsko infrastrukturo z lastniki nepremičnin postopek za pridobitev lastninske pravice ali ustanovitev služnosti v javno korist oziroma stavbne pravice v javno korist v skladu s tem zakonom in s predpisi, ki urejajo razlastitev.
(3) V primerih iz prvega odstavka prejšnjega člena se v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja šteje, da je pravica graditi izkazana že s samo uveljavitvijo državnega izvedbenega prostorskega akta oziroma občinskega izvedbenega prostorskega akta, v primerih iz drugega odstavka prejšnjega člena pa z dnem pridobitve lastninske pravice države oziroma lokalne skupnosti.
(4) V primeru zahteve za preureditev ali prestavitev objektov in naprav energetske gospodarske javne infrastrukture zaradi rekonstrukcije, obnavljanja ali vzdrževanja občinske ceste ali izvedbe ukrepov za zavarovanje občinske ceste in prometa na njej je pristojni upravljavec občinske ceste dolžan kriti stroške preureditve oziroma prestavitve te energetske infrastrukture.
(1) Investitor ali lastnik energetske infrastrukture pa tudi operater, kadar ni lastnik infrastrukture, je stranka v postopku agrarnih operacij (na primer komasacije, melioracije ali arondacije), če se kateri od teh postopkov začne izvajati na območju, ki je s prostorskim aktom v skladu s predpisi, ki urejajo načrtovanje prostorskih ureditev, predvideno kot območje gradnje infrastrukture, ali je na tem območju zgrajena infrastruktura.
(2) Če investitor v energetsko infrastrukturo pred začetkom postopka ene od agrarnih operacij z lastniki zemljišč še nima sklenjene ustrezne pogodbe o ustanovitvi služnosti v javno korist ali pogodbe o pridobitvi lastninske pravice, pridobi to pravico z upravno odločbo, ki se izda pri izvajanju agrarne operacije.
(3) Obstoječe služnosti v javno korist se z odločbo iz prejšnjega odstavka določijo na istem mestu in v enakem obsegu na morebitnih novooblikovanih zemljiških parcelah, pri čemer imetniku te služnosti ni treba plačati odškodnine za novodoločeno služnost.
(4) Organ, ki vodi agrarno operacijo, mora upoštevati izvedbeni prostorski akt in izvesti agrarno operacijo tako, da bo zagotovil investitorju infrastrukture pridobitev ustrezne pravice graditi.
(5) Kot dokazilo o pravici graditi po 3. točki prvega odstavka 46. člena Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 199/21 in 105/22 – ZZNŠPP) se na območju, kjer se izvajajo agrarne operacije, šteje tudi odločba upravnega organa iz drugega odstavka tega člena, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, ali potrdilo upravnega organa, da je uveden postopek ene od agrarnih operacij.
(6) Investitor v energetsko infrastrukturo lahko začne, nadaljuje ali dokonča gradnjo infrastrukture ne glede na to, da je uveden in še ni pravnomočno končan postopek ene od agrarnih operacij.
(7) Ne glede na določbo devetega odstavka 18. člena Zakona o katastru nepremičnin (Uradni list RS, št. 54/21) se ob vpisu pogodbene komasacije, upravne komasacije, izravnave meje in nove izmere, v katero je bil vključen postopek preureditve parcel, v kataster nepremičnin podatki o območju služnosti v javno korist in podatki o imetnikih neprave stvarne služnosti v javno korist na območju stavbne pravice in območju služnosti v javno korist, vpisani v kataster nepremičnin, ne izbrišejo iz katastra nepremičnin in zemljiške knjige.
(skrbnik za posebni primer)
(1) Če investitorju v energetsko infrastrukturo ne uspe skleniti pogodbe o pridobitvi lastninske ali pogodbe o ustanovitvi služnosti v javno korist ali stavbne pravice v javno korist, ker mu ne uspe pridobiti podatkov iz javnih evidenc, ker ti podatki ne obstajajo oziroma organi, ki vodijo javne evidence, podatkov nimajo ali ker je lastnik zemljišča umrl, če ni imel zadnjega prijavljenega prebivališča v Republiki Sloveniji, ali v primerih, ki jih za postavitev skrbnika za posebni primer določa zakon, ki določa urejanje prostora, centru za socialno delo pošlje predlog za postavitev skrbnika za posebni primer.
(2) Center za socialno delo v 60 dneh imenuje skrbnika za posebni primer, ki z investitorjem v energetsko infrastrukturo sklene ustrezno pogodbo o pridobitvi lastninske ali pogodbo o ustanovitvi služnosti v javno korist ali stavbne pravice v javno korist. Odločbo o imenovanju skrbnika za posebni primer center za socialno delo vroči tudi predlagatelju za postavitev skrbnika za posebni primer iz prejšnjega odstavka.
V. POGLAVJE: ENERGETSKA INŠPEKCIJA
(pristojnost energetske inšpekcije)
(1) Inšpektorat, pristojen za energijo (v nadaljnjem besedilu: energetska inšpekcija), opravlja naloge inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov ter zakonov s področja energetike, če je v njih tako določeno, razen tistih določb, nad katerimi izvaja nadzor agencija.
(2) Energetska inšpekcija opravlja tudi nadzor nad strokovnostjo in usposobljenostjo delavcev, ki upravljajo z energetskimi napravami, v okviru zagotovitve varnosti in zanesljivosti obratovanja ter učinkovite rabe energije.
(3) Posamezna strokovna dela v postopku nadzora lahko na podlagi pooblastila predstojnika inšpektorata, kadar to ni v nasprotju z javnim interesom ali interesom strank, opravljajo tudi strokovno usposobljene pravne ali fizične osebe.
(4) Energetska inšpekcija izvaja nadzor nad izvajanjem tehničnih zahtev iz tega zakona ter na njegovi podlagi izdanih predpisov in splošnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil pri gradnji, vzdrževanju, obratovanju in uporabi energetskih objektov, naprav in omrežij, ki obsega zlasti:
1. nadzor nad upoštevanjem tehničnih zahtev tega zakona, tehničnih in drugih predpisov ter obveznih standardov, ki veljajo za področje učinkovite rabe energije, elektroenergetike in strojne energetike;
2. nadzor tehničnih zahtev pri gradnji, obratovanju in uporabi objektov, postrojev, vodov, naprav in napeljav, ki so namenjeni proizvodnji, prenosu, distribuciji, merjenju, zaščiti, vodenju, lastni porabi in porabi električne energije, in sicer:
a) pri napravah za proizvodnjo električne energije v elektrarnah in toplarnah, pri napravah za prenos in distribucijo električne energije v okviru razdelilnih postaj, transformatorskih postaj, centrov vodenja ter elektroenergetskih omrežij in napeljav v objektih,
b) pri izpolnjevanju tehničnih pogojev za dobavo električne energije, posebno glede prekinitev in omejitev v dobavi,
c) pri učinkoviti rabi električne energije v objektih in postrojih iz inšpekcijske pristojnosti,
č) nad upoštevanjem določb obratovalnih navodil omrežij, objektov, postrojev ter posameznih sklopov in sistemskih obratovalnih navodil,
d) nad izvajanjem predpisov, ki urejajo omejevanje obtežb in porabo električne energije,
e) nad upoštevanjem tehničnih pogojev iz izdanih soglasij za priključitev na prenosni ali distribucijski sistem;
3. nadzor tehničnih zahtev pri gradnji, obratovanju in uporabi objektov, postrojev, napeljav in naprav, ki so namenjeni za proizvodnjo, prenos, shranjevanje, distribucijo, merjenje in indikacijo ter porabo toplote, plinov, ki obsega zlasti nadzor:
a) pri postrojih in napravah, ki so namenjeni za proizvodnjo toplote oziroma hladu,
b) pri toplotnih postrojih in napravah, ki so namenjeni za proizvodnjo električne energije in toplote za daljinsko ogrevanje ali neposredno porabo v tehnološke namene,
c) pri opremi pod tlakom in premični tlačni opremi v uporabi,
č) pri postrojih in napravah, ki uporabljajo toploto, tehnične pline, zemeljski plin oziroma druge energetske pline,
d) pri prenosnih in distribucijskih plinovodih, parovodih in vročevodih ter pripadajočih napravah in opremi,
e) pri polnilnicah in skladiščih UNP, tehničnih plinov in polnilnicah komprimiranega zemeljskega plina,
f) pri napeljavah v objektih, in sicer napeljavah za toploto, hlad, tehnične pline, zemeljski plin oziroma druge energetske pline,
g) pri učinkoviti rabi toplote in goriv pri napravah in postrojih,
h) pri sistemih za prezračevanje in klimatizacijo stavb,
i) nad upoštevanjem določb sistemskih obratovalnih navodil prenosnih in distribucijskih omrežij za zemeljski plin in distribucijskih omrežij za oskrbo s toploto oziroma drugimi energetskimi plini.
(pogoji za energetskega inšpektorja)
Za energetskega inšpektorja ali inšpektorico (v nadaljnjem besedilu: energetski inšpektor) je lahko imenovana oseba, ki ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje s področja strojništva in obdelave kovin ali področja elektrotehnike in energetike, ali fizike ali raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih, ki v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, ustrezajo izobrazbi druge stopnje s področja strojništva in obdelave kovin ali področja elektrotehnike in energetike ali fizike, pet let delovnih izkušenj in opravljen strokovni izpit za inšpektorja ter izpolnjuje druge splošne pogoje za delo v državni upravi.
Poleg pooblastil, ki jih ima po zakonu, ki ureja inšpekcijski nadzor, ima energetski inšpektor pravico:
– odrediti, da se ugotovljene nepravilnosti ali pomanjkljivosti odpravijo v roku, ki ga določi;
– odrediti, da se ustavi nadaljnja uporaba objekta, naprav, postrojev, napeljav oziroma prekine dobava energije;
– do odprave pomanjkljivosti prepovedati uporabo energetskih sistemov, objektov, postrojev, napeljav in omrežij oziroma izvajanje takih del, ki ne ustrezajo tehničnim ali drugim predpisom, in zaradi tega obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi ali nevarnost, da utegne nastati večja materialna škoda;
– do odprave pomanjkljivosti prepovedati upravljanje energetske naprave delavcu, ki ni strokovno usposobljen v skladu s predpisi o strokovnem usposabljanju;
– do odprave pomanjkljivosti prepovedati izvajanje del, ki so v nasprotju z določili predpisa iz 30. člena tega zakona in bi imela lahko za posledico nevarno ali nezanesljivo delovanje energetskih objektov, naprav, napeljav.
Pravne ali fizične osebe ali posameznik morajo energetskemu inšpektorju omogočiti oziroma zagotoviti nemoteno izvrševanje inšpekcijskega nadzorstva, mu omogočiti vstop v objekt ter dostop do energetskih naprav, omrežij, postrojev in napeljav ter mu dati na voljo vse zahtevane podatke, tehnično dokumentacijo ter druge listine in poročila.
(obvestilo o izvršenem ukrepu)
Odgovorna oseba pravne ali fizične osebe ter posameznik morajo energetsko inšpekcijo obvestiti o izvršitvi naloženih ukrepov iz odločbe najpozneje v osmih dneh po preteku roka, določenega za odpravo pomanjkljivosti.
(obvestilo o nastopu okoliščin)
Odgovorna oseba pravne ali fizične osebe in posameznik, ki upravlja energetske objekte, naprave, postroje ali napeljave, za katere je predpisan inšpekcijski nadzor po tem zakonu, morata takoj obvestiti energetsko inšpekcijo o poškodbah in okvarah, ki imajo za posledico prekinitev oziroma omejitev dobave energije ali če obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi ali nevarnost, da utegne nastati večja materialna škoda.
(obvestilo o začetku gradnje in preizkusov)
Odgovorna oseba pravne ali fizične osebe in posameznik, ki izvaja dela na energetskem objektu, napravi, napeljavi oziroma postroju, morata energetski inšpekciji sporočiti datum začetka gradnje, rekonstrukcije ali obnove ter datum začetka funkcionalnih in zagonskih preizkusov na energetskih napravah, napeljavah, postrojih in objektih.
VI. POGLAVJE: DODELJEVANJE SPODBUD ZA NALOŽBE V OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE IN UČINKOVITO RABO ENERGIJE
(namen dodeljevanja spodbud)
(1) Za doseganje trajnostnega razvoja, podnebne nevtralnosti in ciljev na področju deleža energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi v Republiki Sloveniji se dodeljujejo finančne spodbude in drugi finančni mehanizmi za naložbe v pospeševanje proizvodnje in rabe energije iz obnovljivih virov in njenega shranjevanja ter naložbe v povečanje učinkovite rabe energije in energetsko učinkovitost (v nadaljnjem besedilu: spodbude).
(2) Pri odločanju o dodelitvi spodbud se smiselno uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek, kolikor ta zakon ne določa drugače.
Spodbude za naložbe v pospeševanje proizvodnje in rabe energije iz obnovljivih virov in njenega shranjevanja se financirajo iz sredstev za podpore v skladu z zakonom, ki ureja spodbujanje rabe obnovljivih virov energije in iz sredstev državnega proračuna. Spodbude za naložbe v povečanje učinkovite rabe energije se financirajo iz sredstev v skladu z zakonom, ki ureja učinkovito rabo energije, in iz sredstev državnega proračuna.
(nosilci dodeljevanja spodbud)
Postopek dodeljevanja spodbud izvajajo ministrstvo in izvajalec državne gospodarske javne službe center za podpore, ki upravlja sredstva za podpore.
(postopek dodeljevanja spodbud)
(1) Spodbude se dodeljujejo z javnim pozivom ali javnim razpisom. Javni razpis se uporabi ob izvedbi konkurenčnega postopka izbora projektov.
(2) Vloga na javni poziv ali javni razpis se vloži pri nosilcu dodeljevanja spodbud iz prejšnjega člena praviloma v elektronski obliki, v roku, opredeljenem v javnem pozivu ali javnem razpisu. Za elektronsko vložitev vlog nosilec dodeljevanja spodbud iz prejšnjega člena vzpostavi vstopno spletno mesto.
(3) Postopek dodeljevanja spodbud, komunikacija, vročanje in obveščanje potekajo na elektronski način prek informacijskega sistema, ki je dostopen na vstopnem spletnem mestu. Na zahtevo prijavitelja zagotovi dostop do informacijskega sistema in pomoč pri elektronski oddaji vloge kontaktna točka, ustanovljena na podlagi zakona, ki ureja spodbujanje rabe obnovljivih virov energije.
(4) Prejete vloge se obravnavajo po vrstnem redu oddaje, pri čemer se ugotavlja, ali so popolne in ali so izpolnjeni pogoji iz javnega poziva. V konkurenčnem postopku se vloge ocenijo na podlagi meril iz javnega razpisa.
(5) O dodelitvi spodbud se odloči z odločbo o dodelitvi spodbud za naložbe v obnovljive vire energije in učinkovito rabo energije, zoper katero ni pritožbe. Odločba določa obveznosti, ki jih mora prijavitelj izpolniti za izplačilo spodbude.
(6) Vlada z uredbo podrobneje predpiše postopek dodeljevanja spodbud, način vodenja, pripravo in obvezne sestavine javnega poziva in javnega razpisa, način vložitve, obravnave in dopolnjevanja vlog, način odločanja o dodelitvi spodbud in obvezne sestavine odločbe o dodelitvi, vlaganje zahtevkov za izplačilo spodbud, način izplačila spodbud, hrambo dokumentacije, izvedbo nadzora in spremljanje izvajanja naložb.
(pomoč za pospeševanje uvajanja energije iz obnovljivih virov in shranjevanja)
(1) Za pospeševanje uvajanja energije iz obnovljivih virov in njenega shranjevanja se v skladu s Sporočilom Komisije Začasni okvir za krizne razmere in prehod za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji Rusije proti Ukrajini 2023/C 101/03 (UL C št. 101 z dne 17. 3. 2023, str. 3) dodeljuje pomoč v obliki neposrednih nepovratnih sredstev za investicije v nove proizvodne naprave iz obnovljivih virov energije za proizvodnjo električne energije in toplote ter za hranilnike električne energije in toplote v kombinaciji s proizvodnjo energije.
(2) Ne glede na drugi odstavek 18. člena Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 121/21, 189/21 in 121/22 – ZUOKPOE; v nadaljnjem besedilu: ZSROVE) je dodeljevanje pomoči iz prvega odstavka tega člena del dejavnosti centra za podpore.
(3) Javne pozive za dodeljevanje pomoči izvaja center za podpore, pri čemer se pomoči lahko dodelijo brez konkurenčnega postopka izbire projektov.
(4) Sredstva za pomoči se ne glede na četrti odstavek 16. člena ZSROVE zagotavljajo iz sredstev za izvajanje podpor centra za podpore.
(5) Vlada Republike Slovenije določi način, postopek in pogoje dodeljevanja pomoči, vrste energetskih tehnologij proizvodnih naprav, omejitve inštalirane moči za določene proizvodne naprave, vrste upravičencev do pomoči, intenzivnost in višino pomoči, poročanje ter spremljanje izvajanja ukrepa.
(1) Nosilec dodeljevanja spodbud lahko za namen vodenja postopka in odločanja o dodelitvi spodbude ali izplačila spodbude ali v postopku spremljanja in nadzora dodeljenih spodbud pridobiva in obdeluje naslednje podatke:
1. iz centralnega registra prebivalstva, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, na podlagi davčne številke ali EMŠO: osebno ime, EMŠO, prebivališče in vrsta prebivališča ter naslove za vročanje, številko, naziv in veljavnost dokumenta, datum in kraj rojstva, datum smrti;
2. iz katastra nepremičnin, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije, na podlagi katastrske občine in parcelne številke ali naslova: podatke o parcelah, stavbah in delih stavb ter podatke o lastniku, in sicer ime in priimek, naslov stalnega prebivališča in EMŠO za fizične osebe ter ime oziroma firmo, naslov sedeža in matično številko za pravne osebe, delež lastništva ter druge podatke o lastnostih parcel, stavb in delov stavb;
3. iz zemljiške knjige, ki jo vodi sodišče, na podlagi identifikacijskega znaka nepremičnine ali davčne številke ali EMŠO lastnika: podatke o lastniku in imetniku morebitnih drugih stvarnih ali obligacijskih pravic na nepremičnini (osebno ime, EMŠO in naslov prebivališča za fizično osebo ter firmo, matično številko in sedež za pravno osebo), idealni delež osnovnega pravnega položaja nepremičnine ter podatke lastništvu o nepremičnin posamezne osebe;
4. iz evidenc Vrhovnega sodišča Republike Slovenije na podlagi davčne številke ali EMŠO ali matične številke:
a) za fizične osebe: podatke o postopkih zaradi insolventnosti;
b) za pravne osebe, združenja oseb po tujem pravu, ki so brez pravne osebnosti, neposredne uporabnike državnega in občinskih proračunov ter druge osebe, ki opravljajo dejavnost: podatke o postopkih zaradi insolventnosti, postopkih prisilnega prenehanja;
5. iz poslovnega in sodnega registra Slovenije, ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, na podlagi davčne številke ali EMŠO: firmo in sedež, elektronski naslov in matično številko, podatke o zastopnikih (osebno ime, EMŠO, naslov stalnega ali začasnega prebivališča in vrsta zastopnika), podatke o številkah računov v Republiki Sloveniji in zunaj nje (tudi za povezane osebe), določene z zakonom o obdavčenju, pravnoorganizacijsko obliko, podatke o dejavnosti družbe, velikost družbe po merilih zakona, ki ureja gospodarske družbe, velikost družbe po standardih Evropske unije, podatke o poslovnih naslovih, številu in lokaciji poslovnih enot in drugih delov, podatke o začetku postopka v skladu z zakonom, ki ureja postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje;
6. iz registra transakcijskih računov, ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, na podlagi davčne številke ali EMŠO: podatke o imetniku transakcijskega računa (osebno ime in naslov prebivališča imetnika transakcijskega računa, ki je fizična oseba, ter firmo, sedež in poslovni naslov imetnika transakcijskega računa, ki je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik, ter naziv in naslov drugega imetnika transakcijskega računa), številko transakcijskega računa, naziv in matično številko ponudnika, ki vodi transakcijski račun, oznako vrste računa, podatek o statusu računa (odprt, zaprt), podatek, da sredstva na transakcijskem računu ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali zavarovanju (oznaka R);
7. iz registra dejanskih lastnikov, ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve na podlagi davčne številke ali imena pravne osebe in države, kjer ima sedež, ali osebnega imena in davčne številke ali osebnega imena in datuma rojstva ali osebnega imena in naslova stalnega prebivališča dejanskega lastnika: podatke o dejanskih lastnikih (ime in priimek, naslov stalnega in začasnega prebivališča, datum vpisa dejanskega lastnika v register, način nadzora nad poslovnim subjektom, datum rojstva, davčna številka, državljanstvo dejanskega lastnika).
8. iz zbirke prostorskih aktov, zbirke podatkov o graditvi objektov, evidence stavbnih zemljišč in evidence dejanske rabe poseljenih zemljišč, ki jih vodi ministrstvo, pristojno za prostor, na podlagi katastrske občine in parcelne številke, številke stavbe ali dela stavbe, če obstaja, ali naslova: podatke o prostorskih aktih, ki se vodijo v zbirki prostorskih aktov, podatke o graditvi objektov, ki se vodijo v zbirki podatkov o graditvi objektov, podatke o stavbnih zemljiščih, ki se vodijo v evidenci stavbnih zemljišč, ter podatke o poseljenih zemljiščih, ki se vodijo v evidenci dejanske rabe poseljenih zemljišč;
9. iz evidence izvajanja dimnikarskih storitev, ki jo vodi ministrstvo, na podlagi katastrske občine in parcelne številke ali številke stavbe ali številke dela stavbe ali naslova: podatke o uporabnikih dimnikarskih storitev, in sicer lastnikih in etažnih lastnikih (osebno ime, naslov prebivališča, firma in sedež za pravno osebo), ter podatke o malih kurilnih napravah (številka kurilne naprave, ki jo napravi dodeli aplikacija ministrstva, moč, leto proizvodnje oziroma leto vgradnje, vrsta goriva, identifikacijski podatki iz prostorskih registrov Republike Slovenije o stavbi, namen in vrsta kurilne naprave ter drugi obratovalni podatki, kot so na primer podatki o gorilniku, prezračevalni in dimovodni napravi, zalaganju);
10. iz evidence registriranih vozil, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za promet, na podlagi številke prometnega dovoljenja ali identifikacijske številke vozila (številke VIN) ali davčne številke ali EMŠO lastnika vozila: podatke o posameznem vozilu, ki so navedeni na prometnem dovoljenju, o aktualnih in predhodnih registracijah vozila, izdanih prometnih dovoljenjih, lastnikih vozila ali osebah, na katere je bilo in je vozilo registrirano, ter druge tehnične podatke;
11. iz nacionalnega elektronskega registra, ki vsebuje evidenco izdanih licenc, licenc Skupnosti in dovoljenj Skupnosti ter njihovih izdanih izvodov (v nadaljnjem besedilu: licenca) in ga vodi ministrstvo, pristojno za promet, na podlagi številke pravne osebe: številko, veljavnost in status izdane licence, za katero vrsto prevozov je bila licenca izdana, osebno ime, EMŠO, davčno številko in stalno prebivališče osebe, ki je pri prevozniku odgovorna za prevoze, registrsko označbo, vrsto, znamko in tip vozila, za katero je bila licenca izdana;
12. iz evidence homologiranih vozil, ki jo vodi Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa: podatke o tipih vozil, njihovih proizvajalcih ter izdanih listinah in oznakah o skladnosti tipov vozil;
13. iz centralne zbirke podatkov o otroških dodatkih, denarnih socialnih pomočeh in varstvenem dodatku, državnih štipendijah, znižanih plačilih vrtca, subvencijah malice za učence in dijake, subvencijah kosila za učence, subvencijah najemnine, oprostitvah plačil socialnovarstvenih storitev in prispevkih k plačilom družinskega pomočnika, pravicah do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, pravicah do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, na podlagi davčne številke ali EMŠO: osebno ime, prebivališče, EMŠO, davčna številka, podatke o družinskih članih in podatke, ki se nanašajo na družinska razmerja, podatke o upravičenosti do denarne socialne pomoči in do varstvenega dodatka;
14. iz evidence o davkih in knjigovodske evidence, ki jo vodi Finančna uprava Republike Slovenije, na podlagi davčne številke ali EMŠO: podatke, potrebne za pobiranje davkov, v vsebini, določeni z zakonom o obdavčenju ali zakonom, ki ureja davčni postopek, ali zakonom, ki ureja o dohodnino ali podzakonskim predpisom, podatek, ali ima vlagatelj na dan oddaje vloge ali na dan izdaje odločbe neplačane zapadle obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti, ki jih pobira Finančna uprava Republike Slovenije, višje od 50 eurov, podatke iz odločb o odmeri dohodnine in podatke iz davčnega obračuna akontacije dohodnine ali dohodnine od dohodka iz dejavnosti, podatke, ki jih davčnemu organu pošljejo osebe, zavezane za dajanje podatkov, in podatke, potrebne za izračun akontacije dohodnine;
15. iz vpisnika čolnov, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za promet, na podlagi davčne številke ali EMŠO: podatke o lastništvu vodnih plovil;
16. iz evidence distribucijskega operaterja: podatke o izdanih soglasjih za priključitev, in sicer podatke o lastniku merilnega mesta oziroma merilne točke in z njim povezanih enoličnih identifikatorjev, naziv in naslov merilnega mesta in imetniku soglasja ter morebitnih drugih stvarnih ali obligacijskih pravic (osebno ime, davčna številka ali EMŠO in naslov prebivališča za fizično osebo ter firmo, matično številko in sedež za pravno osebo) in podatke o tehničnih pogojih in omejitvah priklopa proizvodnih naprav in sheme priključitve na omrežje;
17. iz evidence izdanih vodnih dovoljenj, ki jo vodi Direkcija Republike Slovenije za vode, na podlagi parcelne številke in katastrske občine ali naslova: številko odločbe, občino zajema oziroma izpusta vode, datum odločbe, datum veljavnosti odločbe, rabo vode;
18. iz Centralnega registra nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki ga vodi Klirinško depotna družba na podlagi davčne številke ali EMŠO: podatke o imetnikih vrednostnih papirjev, pravicah, obveznostih in bremenih na njih.
(2) Če prijavitelj za dodelitev spodbude nosilcu dodeljevanja spodbud prepove dostop do podatkov iz evidenc po prejšnjem odstavku, potrebnih za odločanje v konkretnem postopku, jih mora kot nosilec dokaznega bremena zagotoviti sam.
(3) Če je upravičenje do spodbude po javnem pozivu ali javnem razpisu vezano na materialni položaj prijavitelja in njegove družine, lahko nosilec dodeljevanja spodbud po uradni dolžnosti pridobi tudi podatke, ki štejejo za davčno tajnost, iz obstoječih zbirk podatkov, določenih v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Do navedenih zbirk podatkov dostopa nosilec dodeljevanja spodbud brezplačno prek neposredne elektronske povezave ali posredno prek sistema za standardizirano izvajanje elektronskih poizvedb. Ne glede na prejšnji stavek so prijavitelji nosilcu dodeljevanja spodbud dolžni dati vse podatke iz prejšnjega stavka, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov, so pa nujni, da se pravilno in popolno ugotovi materialni položaj prijavitelja in njegove družine.
(4) Nosilec dodeljevanja spodbud pridobljene podatke iz prvega in tretjega odstavka tega člena hrani v posebni zbirki podatkov ter jih obdeluje za potrebe posameznega postopka odločanja o dodelitvi spodbud, dodeljevanja spodbud, odvzema spodbud, izplačila spodbud ali za izvrševanje nadzora in spremljanje stanja tega postopka.
(5) Nosilci dodeljevanja spodbud in Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad si izmenjujejo podatke iz prvega odstavka tega člena z namenom preprečevanja morebitnih nepravilnosti in goljufij ter morebitnega dvojnega financiranja.
(6) Podatki se za namen spremljanja in nadzora izvajanja naložb hranijo največ pet let po izplačilu spodbud.
(7) Zaradi javnega interesa v okviru izvajanja namenov iz prvega odstavka tega člena je nosilec dodeljevanja spodbud upravičen do brezplačnega pridobivanja podatkov iz prvega in tretjega odstavka tega člena.
(8) Zaradi javnega interesa v okviru izvajanja namenov iz prvega odstavka tega člena je nosilec dodeljevanja spodbud upravičen do neposrednega dostopa do podatkov iz prvega in tretjega odstavka tega člena, kar vključuje dostop do vsebine podatkov, njihov prepis, kopiranje ali prenos v evidenco nosilca. Neposredni dostop se omogoči zaradi interesa iz prejšnjega stavka brezplačno, če to omogočajo tehnične možnosti, kadar to ni možno, pa je upravljavec evidence nosilcu dolžan podatke posredovati prednostno. Nosilec in upravljavec evidence se dogovorita o načinu izvajanja neposrednega dostopa in ukrepih varnosti osebnih podatkov.
VII. POGLAVJE: DODELJEVANJE SPODBUD ZA NALOŽBE V PODPORO REGIJAM IN OBMOČJEM, ODVISNIM OD OGLJIKA, TER MODERNIZACIJO V SMERI PRAVIČNEGA, ZELENEGA PREHODA
(finančne spodbude za naložbe v podporo regijam in območjem, odvisnim od ogljika, ter modernizacijo v smeri pravičnega, zelenega prehoda)
(1) Država z namenom zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, povečanja energetske učinkovitosti in deleža obnovljivih virov energije v bruto rabi končne energije ter celovitega energetskega prestrukturiranja dodeljuje finančne spodbude za spodbujanje naložb in aktivnosti, neposredno povezane z naložbami, za:
1. podporo pravičnemu, zelenemu prehodu regij in območij, odvisnih od ogljika,
2. modernizacijo energijskih sistemov in izboljšanje energetske učinkovitosti za pospeševanje zelenega prehoda,
3. komplementarno financiranje v podporo zelenemu prehodu.
(2) Pri odločanju o dodelitvi finančnih spodbud iz prejšnjega odstavka se smiselno uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek, če ta zakon ne določa drugače.
(finančne spodbude za naložbe v podporo pravičnemu, zelenemu prehodu regij in območij, odvisnih od ogljika)
(1) Finančne spodbude za naložbe v podporo pravičnemu, zelenemu prehodu regij in območij, odvisnih od ogljika, se dodeljujejo za naložbe, ki so opredeljene v 8. členu Uredbe (EU) 2021/1056 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o vzpostavitvi Sklada za pravični prehod (UL L št. 231 z dne 30. 6. 2021, str. 1), zadnjič popravljene s Popravkom (UL L št. 421 z dne 26. 11. 2021, str. 74), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/1056/EU), in ki izpolnjujejo vsaj enega od naslednjih ciljev:
1. prispevajo k znatnemu zmanjšanju emisij toplogrednih plinov,
2. zagotavljajo učinkovito rabo energije,
3. spodbujajo rabo obnovljivih virov energije,
4. prispevajo k razogljičenju lokalnega prometa,
5. zmanjšujejo rabo fosilnih goriv,
6. prispevajo k celovitemu energetskemu prestrukturiranju regij in območij,
7. prispevajo k sanaciji in revitalizaciji prostorsko in okoljsko degradiranih območij, ki so povezana s premogovništvom in rabo premoga.
(2) Finančne spodbude iz prejšnjega odstavka se dodeljujejo kot naložbeni transferji, subvencije, posojila ali garancije za posojila.
(finančne spodbude za naložbe v modernizacijo energijskih sistemov in izboljšanje energetske učinkovitosti ter komplementarno financiranje v podporo zelenemu prehodu)
(1) Finančne spodbude za naložbe v modernizacijo energijskih sistemov in izboljšanje energetske učinkovitosti se dodeljujejo za naložbe, ki so opredeljene v 10. (d) členu Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L št. 275 z dne 25. 10. 2003, str. 32), zadnjič spremenjene z Direktivo (EU) 2023/959 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. maja 2023 o spremembi Direktive 2003/87/ES o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji ter Sklepa (EU) 2015/1814 o vzpostavitvi in delovanju rezerve za stabilnost trga za sistem Unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov (UL L št. 130 z dne 16. 5. 2003, str. 134).
(2) Finančne spodbude iz prejšnjega odstavka se dodeljujejo kot naložbeni transferji, subvencije, posojila ali garancije za posojila.
(3) Komplementarno financiranje v podporo zelenemu prehodu se dodeljuje za naložbe, ki so bile izbrane ali visoko ocenjene v okviru centraliziranih ali decentraliziranih izbornih postopkov dodeljevanja evropskih ali nacionalnih sredstev, so skladne s področno zakonodajo na evropski in nacionalni ravni ter prispevajo k vsaj enemu od naslednjih ciljev:
1. znatnemu zmanjšanju emisij toplogrednih plinov,
2. učinkoviti rabi energije,
3. rabi obnovljivih virov energije,
4. razogljičenju prometa,
5. zmanjšanju rabe fosilnih goriv,
6. celovitemu energetskemu prestrukturiranju regij in območij,
7. sanaciji in revitalizaciji prostorsko in okoljsko degradiranih območij, ki so povezana s premogovništvom in rabo premoga.
(4) Finančne spodbude iz prejšnjega odstavka se dodeljujejo kot naložbeni transferji, subvencije, posojila ali garancije za posojila, pri čemer gre za komplementarno financiranje izbranih ali delno financiranje visoko ocenjenih projektov z dokazilom o kakovosti (pečat odličnosti, pečat suverenosti in podobno).
Finančne spodbude za naložbe iz 136. člena tega zakona se financirajo iz:
– državnega proračuna na postavkah ministrstva,
– sredstev Sklada za podnebne spremembe, ustanovljenega na podlagi zakona, ki ureja varstvo okolja,
– evropskih sredstev iz Sklada za pravični prehod in Sklada za modernizacijo ter
– drugih virov.
(pogoji in merila za izbor)
(1) Finančne spodbude za naložbe iz 137. člena tega zakona se dodelijo pod pogoji, da naložba:
1. prispeva k cilju iz 2. člena Uredbe 2021/1056/EU;
2. izhaja iz območnega načrta za pravični prehod, potrjenega v okviru programa za izvajanje evropske kohezijske politike;
3. zagotavlja skladnost s cilji NEPN;
4. prispeva k prehodu v podnebno nevtralno gospodarstvo;
5. upošteva načelo, da se ne škoduje bistveno v skladu s 17. členom Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L št. 198 z dne 22. 6. 2020, str. 13; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2020/852/EU);
6. upošteva druga horizontalna načela za izbor projektov, kot izhajajo iz podlag na področju izvajanja evropske kohezijske politike;
7. zagotavlja skladnost s predpisi, ki urejajo dodeljevanje državne pomoči in
8. zagotavlja skladnost s predpisi, ki urejajo javne finance.
(2) Finančne spodbude za naložbe iz 138. člena tega zakona se dodelijo pod pogoji, da naložba:
1. zagotavlja skladnost s cilji NEPN;
2. prispeva k razogljičenju in prehodu v podnebno nevtralno gospodarstvo;
3. upošteva načelo, da se ne škoduje bistveno v skladu s 17. členom Uredbe 2020/852/EU;
4. zagotavlja skladnost s predpisi, ki urejajo dodeljevanje državne pomoči, in
5. zagotavlja skladnost s predpisi, ki urejajo javne finance.
(3) Za dodeljevanje finančnih spodbud iz 137. člena se smiselno uporabljajo merila za izbor operacij, sprejeta na področju izvajanja evropske kohezijske politike.
(4) Za finančne spodbude iz 137. in 138. člena tega zakona minister podrobneje predpiše oblike spodbud, način dodelitve spodbud, pogoje in merila za njihovo dodelitev, upravičence, vrste upravičenih stroškov in najvišji delež sofinanciranja po posameznih vrstah ukrepov glede na veljavna pravila o državnih pomočeh. Ministrstvo lahko v postopku dodeljevanja spodbud opredeli dodatne pogoje in merila za njihovo dodelitev.
(1) Finančne spodbude iz 137. in 138. člena tega zakona se dodeljujejo z javnim razpisom, javnim pozivom ali neposredno potrditvijo projektov po postopkih, ki veljajo za dodelitev sredstev iz državnega proračuna. Pri dodeljevanju finančnih spodbud, ki se dodeljujejo iz sredstev evropske kohezijske politike oziroma iz sredstev Sklada za modernizacijo, se upoštevajo tudi pravila in postopki iz predpisov, ki veljajo za izvajanje evropske kohezijske politike, oziroma iz predpisov, ki veljajo za Sklad za modernizacijo.
(2) Postopek dodeljevanja finančnih spodbud iz prejšnjega odstavka izvaja ministrstvo.
VIII. POGLAVJE: POSEBNE DOLOČBE
1. oddelek: Posebne določbe o izvršbi, stečaju in predkupni pravici
1. pododdelek: Izvršba
(predmeti, izvzeti iz izvršbe)
(1) Objekti, naprave in omrežja energetske infrastrukture, ki so nujno potrebni za opravljanje gospodarske javne službe po zakonih s področja energetike, razen objektov za proizvodnjo električne energije ali plina v lasti fizičnih oseb in pravnih oseb, v katerih Republika Slovenija nima neposrednega ali posrednega lastniškega deleža, ne morejo biti predmet izvršbe.
(2) Izvzetje iz prejšnjega odstavka ne velja, če se vodi izvršba zaradi poplačila terjatve iz naslova posojila, s katerim je bil predmet kupljen, oziroma posojila, danega za razvoj dejavnosti javne službe, ter kadar se vodi izvršba zaradi poplačila terjatve, ki je bila zavarovana s pogodbeno zastavno pravico na tem predmetu.
2. pododdelek: Stečaj
(izvzetje iz stečajnih postopkov za koncesionarje in javna podjetja)
(1) Nad družbami v 100 % lasti Republike Slovenije ali lokalne skupnosti, ki imajo v skladu s področnim zakonom podeljeno koncesijo za izvajanje gospodarske javne službe, ter nad javnimi podjetji v lasti države ali lokalne skupnosti, ki opravljajo gospodarsko javno službo po zakonih s področja energetike, ni mogoče uvesti stečajnega postopka v skladu z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, 178/21 – popr., 196/21 – odl. US, 157/22 – odl. US, 35/23 – odl. US, 57/23 – odl. US in 102/23; v nadaljnjem besedilu: ZFPPIPP).
(2) Za obveznosti pravnih oseb iz prejšnjega odstavka odgovarjajo subsidiarno njihovi ustanovitelji.
(posebna pravila za gospodarsko javno infrastrukturo v stečaju ali prisilni likvidaciji)
(1) Energetska infrastruktura in premoženjske pravice, ki so kot celota nujno potrebne za opravljanje gospodarske javne službe po zakonih s področja energetike, se v stečaju ali prisilni likvidaciji lahko prodajo samo kot poslovna celota.
(2) V stečajnem postopku ali prisilni likvidaciji se prodaja kot celota lahko izvede, če se zagotovita celovitost in nemoteno izvajanje gospodarske javne službe.
(predkupna pravica za izvajalca GJS)
(1) Izvajalec gospodarske javne službe oziroma najemodajalec iz 114. člena ZOEE, ima zakonito predkupno pravico pri prodaji v izvršbi, postopku zaradi insolventnosti in pri vsaki drugi prodaji objektov, naprav, omrežij energetske infrastrukture, nepremičnin in premoženjskih pravic, ki sestavljajo to infrastrukturo, in ki so nujno potrebni za opravljanje gospodarske javne službe.
(2) Cenilec, ki je določen za cenitev predmeta prodaje v postopkih izvršbe in zavarovanja ali postopkih zaradi insolventnosti, je dolžan v katastru gospodarske javne infrastrukture preveriti ter obvestiti sodišče, če ugotovi, da je na predmetu cenitve zgrajena energetska infrastruktura. Sodišče je dolžno v tem primeru v 15 dneh o postopku obvestiti predkupnega upravičenca iz prejšnjega odstavka.
(3) Predkupna pravica izvajalca gospodarske javne službe oziroma najemodajalca iz 114. člena ZOEE se nanaša tudi na zemljišča, ki so del stečajne mase in na katerih stojijo objekti, naprave ali napeljave izvajalca gospodarske javne službe oziroma najemodajalca iz 114. člena ZOEE.
(4) Ne glede na določbe zakona, ki ureja zemljiško knjigo, služnosti in stavbne pravice, ustanovljene v korist izvajalca gospodarske javne službe oziroma najemodajalca iz 114. člena ZOEE, ki učinkujejo po dnevu od katerega učinkuje zaznamba izvršbe ali zaznamba stečaja, s prodajo v izvršilnem postopku ali stečaju ne ugasnejo. Sodišče v sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu ali sklepu, s katerim nepremičnino prenese na upnike zaradi razdelitve premoženja upnikom, po uradni dolžnosti določi, da pravice iz prejšnjega stavka ostanejo vknjižene. Lastnik nepremičnine je, če služnost ali stavbna pravica v korist osebe iz prejšnjega stavka omrežja bistveno omejuje lastninsko pravico na nepremičnini in če izvajalec gospodarske javne službe oziroma najemodajalec iz 114. člena ZOEE odškodnine ali nadomestila še ni plačal lastniku ali njegovim pravnim prednikom, upravičen do odškodnine zaradi služnosti ali stavbne pravice. Lastnik nepremičnine lahko odškodnino pri pristojnem sodišču zahteva v treh mesecih od pravnomočnosti sklepa sodišča o izročitvi.
(5) Kadar je stečajni dolžnik izvajalec gospodarske javne službe po zakonih s področja energetike na temelju koncesije gradnje ali koncesije storitev, način prodaje premoženja iz prejšnjega člena in predkupna pravica po tem členu ne posegata v izločitveno pravico koncedenta po zakonu, ki ureja javno-zasebno partnerstvo.
(posebna pravila o nadaljevanju poslovanja stečajnega dolžnika)
(1) Ne glede na predpise, ki urejajo poslovanje stečajnega dolžnika po začetku stečajnega postopka, je stečajnemu dolžniku, ki je izvajalec gospodarske javne službe ali ki po pooblastilu izvajalca gospodarske javne službe opravlja naloge gospodarske javne službe, dovoljeno nadaljevanje opravljanja dejavnosti javne službe ali opravljanje drugih poslov, ki so nujno potrebni za nemoteno opravljanje gospodarske javne službe v skladu s 317. členom ZFPPIPP.
(2) Stečajni upravitelj mora v primeru iz prejšnjega odstavka poskrbeti, da se opravljanje nalog gospodarske javne službe zagotovi v neokrnjenem obsegu.
2. oddelek: Posebne določbe o stavki pri izvajalcih energetskih dejavnosti
(omejitev stavke pri izvajalcih gospodarske javne službe na področju energetike)
(1) Delavci pri izvajalcih gospodarske javne službe na področju energetike morajo v primeru stavke opravljati dela in naloge, ki so nujno potrebni za varno in zanesljivo izvajanje gospodarske javne službe.
(2) Naloge iz prejšnjega odstavka so delavci dolžni opravljati pravočasno, učinkovito in v skladu z navodili poslovodnega organa. Če o tem ni doseženo soglasje med delavci, ki sodelujejo v stavki, poslovodni organ s sklepom določi delavce, ki so med stavko dolžni opravljati naloge v skladu s prejšnjim odstavkom.
(3) Obveznosti iz prvega in drugega odstavka tega člena veljajo tudi za delavce pri delodajalcu, na katerega je izvajalec gospodarske javne službe na področju energetike prenesel opravljanje nalog s področja gospodarske javne službe.
(omejitev stavke pri dobaviteljih sistemskih storitev)
Delavci pri delodajalcu, ki sistemskemu operaterju dobavlja sistemske storitve, so dolžni med stavko zagotavljati stalno pripravljenost ter opravljati dela in naloge, ki so nujno potrebni za to, da je v okviru prevzetih pogodbenih obveznosti delodajalca zagotovljena zanesljiva in pravočasna izvedba ustreznih sistemskih storitev, ki jih za vodenje sistema potrebuje sistemski operater.
(določba o omejitvi pravice do stavke v energetskih dejavnostih)
Pravica do stavke delavcev pri delodajalcih iz prejšnjega člena se lahko uveljavi pod pogojem, da se zagotovi minimum delovnega procesa v skladu s prejšnjim členom.
3. oddelek: Upravljanje kapitalskih naložb s področja energetike
(upravljanje kapitalskih naložb s področja energetike)
Vlada v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, izvršuje pravice Republike Slovenije kot delničarke oziroma družbenice v gospodarskih družbah v večinski ali 100-odstotni lasti Republike Slovenije, ki opravljajo gospodarsko javno službo dejavnost operaterja prenosnega sistema, dejavnost sistemskega operaterja in dejavnost distribucijskega operaterja ter dejavnost operaterja trga z električno energijo v Republiki Sloveniji. Za spremljanje teh naložb je pristojno ministrstvo.
(poraba sredstev iz naslova lastninskega preoblikovanja)
(1) Sredstva iz osme alineje prvega odstavka 7. člena Zakona o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 45/95, 34/96, 60/99 – ZSRR, 22/00 – ZJS, 67/01 in 47/02), ki so zbrana na namenski postavki ministrstva, se namenijo za investicije v izgradnjo energetske infrastrukture za prenos električne energije na napetostnem nivoju 110 kV ali višjem v skladu s pravili državnih pomoči.
(2) S sredstvi iz prejšnjega odstavka vlada na predlog ministrstva poveča osnovni kapital gospodarske družbe, ki opravlja dejavnost gospodarske javne službe sistemskega operaterja.
(presežki in primanjkljaji omrežnine)
(1) Agencija preprečuje navzkrižno subvencioniranje med dejavnostmi prenosa, distribucije in dobave, pri čemer se lahko zaradi preprečitve znatnega dviga omrežnine presežki in primanjkljaji omrežnine dejavnosti distribucije in prenosa, ugotovljeni z odločbo o odstopanju, na ravni sistema pobotajo. Enako velja v primeru načrtovanih presežkov in primanjkljajev omrežnine pri načrtovanju regulativnega okvira.
(2) Zaradi preprečitve znatnega dviga omrežnine za prenosni in distribucijski sistem lahko agencija ne glede na določbo drugega odstavka 109. člena ZOEE pri določitvi regulativnega okvira določi načrtovani primanjkljaj omrežnine za prenosno in distribucijsko dejavnost.
(3) Načrtovani primanjkljaj omrežnine za prenosno ali distribucijsko dejavnost se pobota v skladu s prvim odstavkom tega člena. Ostanek načrtovanega primanjkljaja prenosne ali distribucijske dejavnosti se pokrije iz drugih prostih virov elektrooperaterja.
(4) Za drug prosti vir iz prejšnjega odstavka se šteje tudi naknadno vplačilo kapitala, s katerim razpolaga elektrooperater na dan izdaje odločbe o regulativnem okvirju, pri čemer ni ogroženo izpolnjevanje določbe 11. člena ZFPPIPP.
(5) Elektrooperater z drugimi prostimi viri krije predhodno vzpostavljeno terjatev za primanjkljaj omrežnine na dan izdelave bilance stanja obračunskega obdobja, ki se sestavi v skladu z določbami 54. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C, 18/21, 18/23 – ZDU-1O in 75/23).
(6) Določbe od tretjega do petega odstavka tega člena se uporabljajo tudi v postopku ugotavljanja odstopanja od regulativnega okvira iz 113. člena ZOEE.
4. oddelek: Transport ogljikovega dioksida
(transport ogljikovega dioksida)
Na območju Republike Slovenije je omogočen transport zajetega ogljikovega dioksida po cevnih prenosnih transportnih omrežjih (v nadaljnjem besedilu: transportno omrežje).
(pogoji za transport ogljikovega dioksida)
(1) Transport zajetega ogljikovega dioksida po transportnem omrežju na območju Republike Slovenije je mogoč pod naslednjimi pogoji:
a) podjetje pred izvajanjem prenosa ali predelave ogljikovega dioksida za transport prijavi svojo dejavnost agenciji;
b) dostop do prenosnega transportnega omrežja ali predelave ogljikovega dioksida se mora izvajati transparentno in nediskriminatorno. Pri tem je treba upoštevati:
– tehnične in druge zmogljivosti transportnih omrežij in postrojenj, ki so ali bodo na voljo,
– usklajenost tehničnih specifikacij,
– delež s predpisi določenega obveznega zmanjšanja ogljikovega dioksida uporabnika transportnega omrežja,
– potrebo po upoštevanju potreb lastnika, upravljavca in drugih uporabnikov transportnega omrežja, skladišča ali predelave ogljikovega dioksida, ki jih to zadeva.
(2) Pravna ali fizična oseba, ki upravlja transportno omrežje (v nadaljnjem besedilu: upravljavec transportnega omrežja) lahko zavrne transport ogljikovega dioksida po transportnih omrežij na podlagi utemeljenih razlogov v primeru pomanjkanja zmogljivosti transportnega omrežja. V tem primeru izvede analizo možnih ukrepov za zagotovitev zmogljivosti. V primeru ekonomske upravičenosti ukrepa ali financiranja s strani zavrnjenega uporabnika upravljavec transportnega omrežja poveča zmogljivost transportnega omrežja.
(spori glede dostopa do omrežja ogljikovega dioksida)
(1) V primeru spora glede dostopa do omrežja odloča agencija, pri čemer upošteva število zainteresiranih odjemalcev za transport. Pri tem lahko od strank zahteva vse podatke, ki so nujno potrebni za rešitev spora.
(2) V primeru čezmejnih sporov glede dostopa do omrežja ogljikovega dioksida agencija sodeluje s pristojnimi organi v drugih državah.
(3) Agencija enkrat letno do 1. julija poroča vladi o zahtevah za dostop in sporih s področja dostopa do transportnega omrežja.
5. oddelek: Krizne razmere na področju oskrbe z energijo
(razglasitev stanj povečanega tveganja pri oskrbi z energijo)
(1) V primeru motenj, ki se lahko pričakujejo (v nadaljnjem besedilu: predvidene motnje), ali motenj, ki že obstajajo zaradi razmer doma, v regiji ali širše (v nadaljnjem besedilu: dejanske motnje), pri oskrbi z električno energijo in plinom v Republiki Sloveniji vlada razglasi višjo ali nižjo stopnjo tveganja pri oskrbi z energijo. Za motnje iz prejšnjega stavka se štejejo motnje pri oskrbi zaradi nezmožnosti dobaviteljev zagotoviti potrebne količine električne energije ali plina na trgu doma in iz uvoza, nezmožnosti porabnikov za zamenjavo osnovnega energenta z nadomestnimi ali zaradi neobratovanja energetske infrastrukture, kot posledice poškodb zaradi naravnih nezgod ali zlonamernih dejanj zaradi terorizma ali vojne, ki terjajo pripravo na začasno razglasitev nedelovanja trga, ter tudi možne posledice na oskrbo domačih odjemalcev v primeru čezmejnih vplivov motenj pri oskrbi v regiji.
(2) Nižja stopnja tveganja pri oskrbi z energijo pomeni pripravo na krizo na področju oskrbe z energijo, saj so prepoznana tveganja oziroma okoliščine, da bo zelo verjetno treba razglasiti stopnjo pripravljenosti v sektorju oskrbe s plinom v skladu z Uredbo (EU) 2017/1938 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2017 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 994/2010 (UL L št. 280 z dne 28. 10. 2017, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo (EU) 2022/1032 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2022 o spremembi Uredb (EU) 2017/1938 in (ES) št. 715/2009 glede skladiščenja plina (UL L št. 173 z dne 30. 6. 2022, str. 17) in zgodnje opozorilo v sektorju oskrbe z električno energijo v skladu z Uredbo (EU) 2019/941 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o pripravljenosti na tveganja v sektorju električne energije in razveljavitvi Direktive 2005/89/ES (UL L št. 158 z dne 14. 6. 2019, str. 1), pri čemer se ocenjuje, da je že treba obvestiti energetske družbe ter odjemalce električne energije in zemeljskega plina prek sredstev javnega obveščanja, da se pripravijo na pričakovane krizne razmere in izvedejo potrebne in možne ukrepe, kot so sprememba poslovanja, napolnitev zalog goriv, zagotovitev dodatnih skladiščnih kapacitet ali dobav goriv, zamenjava goriva in podobno.
(3) Višja stopnja tveganja pri oskrbi z energijo pomeni krizo na področju oskrbe z energijo, ker so že razglašene izredne razmere pri oskrbi s plinom na podlagi akta, ki določa postopke, vloge in odgovornosti v posamezni stopnji krize pri oskrbi s plinom, in kadar na podlagi analize zadostnosti v skladu z Uredbo Komisije (EU) 2017/1485 z dne 2. avgusta 2017 o določitvi smernic za obratovanje sistema za prenos električne energije (UL L št. 220 z dne 25. 8. 2017, str. 1) sistemski operater ugotovi, da bo v določenem obdobju prišlo do večjega pomanjkanja ponudbe električne energije v regulacijskem območju, zaradi česar je treba izkoristiti vse domače vire za proizvodnjo električne energije in toplote.
(4) Vlada lahko v času razglašene nižje ali višje stopnje tveganja pri oskrbi z energijo gospodarskim družbam s področja energetike, ki so v 100 % posredni ali neposredni lasti Republike Slovenije, predpiše izvedbo ukrepov, ki omogočajo neprekinjenost oskrbe z energijo čim večjemu delu odjemalcev in s katerimi bo možno izkoristiti vse razpoložljive domače vire za proizvodnjo električne energije in toplote ter se s tem izogniti predvidenim motnjam in ali skrajšati trajanje dejanskih motenj in zmanjšati cenovni pritisk, kot so obvezni obseg proizvodnje, zagotavljanje sistemskih storitev sistemskemu operaterju ali zagotavljanje energije za pokrivanje izgub sistema. Ukrepi vlade morajo biti potrebni in sorazmerni.
(5) Vlada vsakih sedem dni preverja upravičenost razglasitve stopnje tveganja na področju oskrbe z energijo iz drugega in tretjega odstavka tega člena.
(obveznost skladiščenja in združevanje povpraševanja plina)
(1) Nosilec bilančne skupine mora zagotoviti skladiščenje plina v drugih državah članicah Evropske unije na dan 1. novembra tekočega leta v obsegu, ki je enak vsaj 15 % povprečne letne dobave plina te bilančne skupine končnim odjemalcem v Republiki Sloveniji v zadnjih petih koledarskih letih pred tekočim letom.
(2) Nosilec bilančne skupine plina zagotavlja skladiščenje iz prejšnjega odstavka z neposrednim dogovorom o skladiščenju z operaterjem skladišča ali s posrednim dogovorom o skladiščenju plina z drugim udeležencem trga.
(3) Nosilec bilančne skupine agenciji najpozneje do 1. avgusta tekočega leta poroča o že sklenjenih dogovorih za skladiščenje plina, lokaciji skladiščenja in predvidenem obsegu skladiščenega plina na dan 1. novembra tekočega leta. Nosilec bilančne skupine najpozneje do 15. novembra tekočega leta agenciji pošlje dokazilo o izpolnitvi obveznosti iz prvega odstavka tega člena. Na zahtevo agencije nosilec bilančne skupine pošlje celotno pogodbeno ali drugo dokumentacijo, ki izkazuje izpolnjevanje obveznosti iz tega člena.
(4) Nosilec bilančne skupine mora sodelovati v združevanju povpraševanja, ki ga organizira izvajalec storitev v skladu z Uredbo 2022/2576/EU, vsaj za količino plina, ki pomeni 2,25 % povprečne letne dobave plina te bilančne skupine končnim odjemalcem v Republiki Sloveniji v zadnjih petih koledarskih letih pred tekočim letom.
(izjeme pri doseganju kazalnikov učinkovitosti sistema daljinskega ogrevanja)
Na glede na 50. člen Zakona o učinkoviti rabi energije (Uradni list RS, št. 158/20) se za sisteme daljinskega ogrevanja, ki kot gorivo uporabljajo plin, čas razglašene višje stopnje tveganja iz tretjega odstavka 156. člena tega zakona ne šteje v obdobje za izračun doseganja kazalnikov učinkovitosti.
(omejitev temperature zraka za namen ogrevanja in hlajenja v javnih stavbah in stavbah, kjer se zadržuje javnost)
(1) V času razglašene stopnje tveganja iz 156. člena tega zakona in največ eno leto po izteku razglašene stopnje tveganja iz 156. člena tega zakona mora lastnik ali upravljavec stavbe, ki je v lasti ali uporabi oseb javnega sektorja, in stavbe, kjer se pogosto zadržuje javnost, zagotoviti, da se prostori v stavbah ne ogrevajo na višjo ali hladijo na nižjo temperaturo zraka, kot je določena v uredbi iz drugega odstavka tega člena.
(2) Vlada z uredbo določi najvišje temperature ogrevanja in hlajenja v stavbah, ki so v lasti ali uporabi oseb javnega sektorja, in v stavbah, kjer se pogosto zadržuje javnost, velikost in vrste stavb, za katere velja obveznost iz prejšnjega odstavka, izjeme in druge posebnosti, ki so nujne za omejitev temperature zraka.
(1) V času razglašene stopnje tveganja iz 156. člena tega zakona in največ eno leto po izteku razglašene stopnje tveganja iz 156. člena tega zakona upravljavci razsvetljave zaradi varčevanja z energijo in potreb po znižanju rabe električne energije zmanjšajo rabo električne energije z osvetljevanjem.
(2) Vlada podrobneje določi način zmanjšanja rabe električne energije z osvetljevanjem v določenem obdobju dneva, opredeli prostore, površine in stavbe, kjer je prepovedano osvetljevanje, in druge ukrepe, ki so pomembni za prepoved osvetljevanja pri določenih stavbah, prostorih ali površinah.
(prenos odjemalcev drugemu dobavitelju)
Vlada lahko v primerih, ko se dobavitelj električne energije ali plina umakne s trga ali ga s trga izloči organizator trga, in bi tak umik ali izločitev povzročil resna tveganja za motnje v oskrbi odjemalcev dobavitelja, dotedanje odjemalce dodeli enemu ali več novim dobaviteljem električne energije ali plina od preostalih dobaviteljev, ki delujejo na trgu.
(začasna kontrola cen energije)
(1) Če nastopijo ali se utemeljeno pričakujejo večje motnje na trgu oziroma daljša obdobja z velikim nihanjem cen energentov, pri čemer ne gre za redna sezonska nihanja, lahko vlada na predlog ministrstva določi začasni ukrep kontrole cen za električno energijo, plin ali toploto za določene skupine končnih odjemalcev z določitvijo najvišje cene, pri čemer dobavitelji ne smejo prodajati energije nad to ceno, lahko pa jo pod njo.
(2) Če je treba spodbujati varčevanje z določenim energentom, lahko vlada določi tudi, da najvišja cena velja le za določen delež porabe ali za določeno količino porabljene energije.
(3) Dobavitelji, ki od uveljavitve začasnega ukrepa kontrole cene energije dobavljajo energijo upravičenim skupinam končnih odjemalcev, ne smejo prenehati z dobavo tem skupinam odjemalcev. Dobavitelji ne smejo prekiniti prodaje na drobno ali odkloniti sklenitve pogodbe o dobavi z novimi upravičenimi odjemalci ter morajo zagotavljati ponudbe, če končni odjemalec to zahteva. V času veljavnosti začasnega ukrepa kontrole cen energije odjemalci ne izgubijo pravice do menjave dobavitelja.
(4) Ukrep kontrole cen traja le toliko časa, dokler obstaja zanj razlog iz prvega odstavka tega člena, vendar ne dalj kot eno leto. Vlada lahko v utemeljenih primerih po tem času na podlagi predhodne analize razmer na trgu ukrep obnovi.
(nadomestilo dobaviteljem, ki energijo prodajajo po regulirani ceni)
(1) Če vlada določi najvišjo ceno električne energije, plina ali toplote iz prejšnjega člena, lahko dobaviteljem energije, ki bi jim ta ukrep povzročil občutno škodo, določi primerno finančno nadomestilo ali drug ukrep z učinkom primernega nadomestila škode.
(2) Vlada z uredbo predpiše način določitve nadomestila in drugega ukrepa, pogoje in merila za upravičenost do nadomestila oziroma drugega ukrepa, način izplačila nadomestila, organ, ki nadomestilo izplačuje, in vir sredstev.
IX. POGLAVJE: KAZENSKE DOLOČBE
(prekršek glede prednostne rabe virov energije in energentov)
(1) Z globo od 100 do 500 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba v lokalni skupnosti, če lokalna skupnost določa prednostno rabo energije in pri tem ne upošteva določbe prvega odstavka 22. člena tega zakona.
(2) Z globo od 5.000 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če kot investitor ali lastnik stavbe pri graditvi projektira ali vgradi kotel na zemeljski plin ali utekočinjen naftni plin v nasprotju s petim odstavkom 22. člena tega zakona.
(3) Z globo od 5.000 do 125.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(4) Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se za prekršek iz drugega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(5) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz drugega odstavka tega člena.
(prekršek glede sporočanja podatkov)
(1) Z globo od 5.000 do 125.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če ne pošlje podatkov, zahtevanih s predpisom iz drugega odstavka 29. člena tega zakona.
(2) Z globo od 5.000 do 125.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik.
(3) Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
(prekršek glede predpisanih periodičnih pregledov in preizkusov)
(1) Z globo od 15.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če ne opravi predpisanega periodičnega pregleda oziroma preizkusa (drugi odstavek 30. člena).
(2) Z globo od 15.000 do 150.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(4) Z globo od 400 do 2.000 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(prekršek glede ravnanja v nasprotju z izvršljivo odločbo agencije o ukrepih)
(1) Z globo do 0,1 % letnega prometa v predhodnem poslovnem letu se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ne ravna v skladu z izvršljivo odločbo agencije o ukrepih za odpravo kršitev iz prvega odstavka 86. člena tega zakona, s področja trga z električno energijo ali plinom.
(2) Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ne ravna v skladu z izvršljivo odločbo agencije o ukrepih za odpravo kršitev iz prvega odstavka 86. člena tega zakona, s področja spodbujanja rabe obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije.
(3) Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se za prekršek iz prvega in prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(4) Z globo od 15.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
– ne ravna v skladu z izvršljivo odločbo ali sklepom iz prvega ali drugega odstavka 100. člena tega zakona;
– ne ravna v skladu z zahtevo za pošiljanje podatkov iz tretjega odstavka 100. člena tega zakona.
(5) Z globo od 15.000 do 150.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
168. člen
(prekrški glede izvajanja energetske inšpekcije)
(1) Z globo od 15.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
– ne omogoči ali prepreči energetskemu inšpektorju opraviti naloge inšpekcijskega nadzora ali mu ne da na voljo potrebnih podatkov (126. člen);
– ne obvesti energetske inšpekcije o nastalih poškodbah in okvarah (128. člen).
(2) Z globo od 15.000 do 150.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(4) Z globo od 400 do 2.000 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(5) Z globo od 5.000 do 125.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
– ne obvesti energetske inšpekcije o izvršitvi ukrepov, naloženih v določenem roku (127. člen);
– ne obvesti energetske inšpekcije o datumu začetka gradnje, rekonstrukcije ali obnove ter datumu začetka funkcionalnih in zagonskih preskusov na energetskih napravah, napeljavah, postrojih in objektih (129. člen).
(6) Z globo od 5.000 do 125.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(7) Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se za prekršek iz petega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(8) Z globo od 50 do 400 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz petega odstavka tega člena.
(prekršek glede transporta ogljikovega dioksida)
(1) Z globo od 5.000 do 125.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če ne prijavi izvajanja prenosa ali predelave ogljikovega dioksida za transport agenciji (točka a) prvega odstavka 154. člena).
(2) Z globo od 3.000 do 100.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(prekršek glede omejitve temperature zraka za namen ogrevanja in hlajenja v javnih stavbah in stavbah, kjer se zadržuje javnost)
(1) Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če kot lastnik ali upravljavec stavbe v nasprotju s prvim odstavkom 159. člena tega zakona ne zmanjša rabe energije za namen ogrevanja ali hlajenja.
(2) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 500 do 1.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, oziroma odgovorna oseba v državnem organu ali v lokalni skupnosti.
(4) Z globo od 100 do 500 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi posameznik.
(prekršek glede prepovedi osvetljevanja)
(1) Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če kot upravljavec razsvetljave v nasprotju s prvim odstavkom 160. člena tega zakona ne zmanjša rabe električne energije z osvetljevanjem.
(2) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 500 do 1.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, oziroma odgovorna oseba v državnem organu ali v lokalni skupnosti.
(4) Z globo od 100 do 500 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi posameznik.
(prekršek glede začasne kontrole cen energije)
(1) Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če kot dobavitelj v nasprotju s tretjim odstavkom 162. člena tega zakona preneha z dobavo ali če odkloni sklenitev pogodbe o dobavi z novimi upravičenimi odjemalci ali če ne zagotavlja ponudbe.
(2) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 500 do 1.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(prekrški za kršitve določb Uredbe 1227/2011/EU)
(1) Z globo od 25.000 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
– ne predloži ACER evidence o transakcijah, povezanih z veleprodajnimi energetskimi trgi, v skladu s prvim odstavkom 8. člena Uredbe 1227/2011/EU;
– pred sklepanjem transakcij, o katerih mora poročati, transakcij ne prijavi agenciji v skladu z 9. členom Uredbe 1227/2011/EU ali nemudoma ne obvesti agencije o spremembah podatkov, ki jih vsebuje prijava za vpis v register udeležencev iz sedmega odstavka 91. člena tega zakona;
– nemudoma uradno ne obvesti agencije o upravičenem sumu, da bi transakcija lahko pomenila kršitev 3. ali 5. člena Uredbe 1227/2011/EU v skladu s 15. členom Uredbe 1227/2011/EU.
(2) Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 0,1 % do 10 % letnega prometa v predhodnem poslovnem letu se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
– uporabi notranje informacije o veleprodajnem energetskem proizvodu v nasprotju s točko a) prvega odstavka 3. člena Uredbe 1227/2011/EU;
– razkrije notranje informacije kateri koli drugi osebi v nasprotju s točko b) prvega odstavka 3. člena Uredbe 1227/2011/EU;
– na podlagi notranje informacije kateri koli drugi osebi priporoči sklenitev posla v nasprotju s točko c) prvega odstavka 3. člena Uredbe 1227/2011/EU ali jo k temu napelje;
– ne objavi notranjih informacij, ki se nanašajo nanj ali na z njim povezane osebe v skladu s 4. členom Uredbe 1227/2011/EU;
– sklene kakršen koli posel ali izda kakršna koli naročila za trgovanje ali razširja informacije na način, ki pomeni ali bi lahko pomenil tržno manipulacijo v nasprotju s 5. členom Uredbe 1227/2011/EU.
(4) Če se letni promet v predhodnem poslovnem letu iz prejšnjega odstavka ne da določiti, se za prekršek iz prejšnjega odstavka pravna oseba kaznuje z globo od 15.000 do 250.000 eurov, pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se kaznuje z globo od 30.000 do 500.000 eurov, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, pa se kaznuje z globo od 5.000 do 150.000 eurov.
(5) Z globo od 4.000 do 10.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz tretjega odstavka tega člena.
(6) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prve, druge in tretje alineje tretjega odstavka tega člena.
(višina globe v hitrem prekrškovnem postopku)
Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem prekrškovnem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.
X. POGLAVJE: PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(prehodno obdobje glede prepovedi projektiranja in vgradnje kotla na zemeljski plin ali utekočinjen naftni plin)
Peti odstavek 22. člena tega zakona se uporablja za stavbe, za katere je bila vloga za izdajo gradbenega dovoljenja vložena od 1. januarja 2025.
(določitev prednostne rabe virov energije in energentov ter uskladitev LEK in občinskih odlokov)
(1) Občine uskladijo svoje LEK in predpišejo prednostno rabo virov energije in energentov v skladu s 22. členom tega zakona v treh letih od uveljavitve tega zakona.
(2) Odloki občine, ki določajo prednostno rabo virov energije in energentov, se uskladijo s tem zakonom v treh letih od uveljavitve tega zakona.
(prehodno obdobje glede LEK v digitalni obliki)
(1) Do vzpostavitve LEK v digitalni obliki iz 21. člena tega zakona lokalne skupnosti vsaki dve leti od sprejetja LEK poročajo o izvajanju ukrepov in ciljev LEK v pisni obliki.
(2) Določba enajstega odstavka 21. člena tega zakona se začne uporabljati naslednji dan po vzpostavitvi aplikacije za izdelavo in poročanje LEK v digitalni obliki.
(3) LEK, sprejet pred vzpostavitvijo aplikacije za izdelavo in poročanje LEK v digitalni obliki, se mora uskladiti z določbo enajstega odstavka 21. člena tega zakona v dveh letih od vzpostavitve aplikacije za izdelavo in poročanje LEK v digitalni obliki.
(4) Aplikacija za izdelavo in poročanje LEK v digitalni obliki se vzpostavi do konca leta 2027.
(vključitev informacij o glavnih spremembah v zvezi s pogodbami z dinamičnimi cenami v poročilo o stanju na področju energetike)
Informacije iz 20. točke drugega odstavka 53. člena tega zakona se vključijo v poročilo o stanju na področju energetike najpozneje pet let po uvedbi pogodb z dinamičnimi cenami iz 17. člena ZOEE.
(pridobitev služnosti v javno korist s priposestvovanjem)
(1) Najemodajalec iz 114. člena ZOEE na nepremičninah, na katerih se na dan uveljavitve tega zakona že nahaja energetska infrastruktura, kot je opredeljena v 107. členu tega zakona, pridobi z uveljavitvijo tega zakona služnost v javno korist, če so za to izpolnjeni vsi pogoji za priposestvovanje služnosti skladno z zakonom in če je za pridobitev take služnosti izkazana javna korist skladno s 116. členom tega zakona.
(2) Najemodajalec iz 114. člena ZOEE lahko lastnikom nepremičnin iz prejšnjega odstavka posreduje ponudbo za sklenitev pogodbe o priznanju pridobitve služnosti (posadna listina). Če najemodajalec iz 114. člena ZOEE v 30 dneh po vročitvi ponudbe za sklenitev pogodbe o priznanju pridobitve služnosti take pogodbe ne uspe skleniti, lahko zoper lastnika nepremičnine vloži tožbo na ugotovitev obstoja služnosti v javno korist.
(3) Izvajalec gospodarske javne službe, ki je na podlagi 552. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14) pridobil služnost v javno korist po zakonu, če so za to bili izpolnjeni vsi pogoji za priposestvovanje služnosti skladno z zakonom in če je za pridobitev take služnosti bila izkazana javna korist skladno s 472. členom Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14), lahko lastnikom nepremičnin iz prvega odstavka 552. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14) posreduje ponudbo za sklenitev pogodbe o priznanju pridobitve služnosti (posadna listina). Če izvajalec gospodarske javne službe iz prejšnjega stavka v 30 dneh po vročitvi ponudbe za sklenitev pogodbe o priznanju pridobitve služnosti take pogodbe ne uspe skleniti, lahko zoper lastnika nepremičnine vloži tožbo na ugotovitev obstoja služnosti v javno korist.
(4) Ne glede na 119. člen tega zakona se določbe tega člena uporabljajo tudi za pridobitev služnosti v javno korist na nepremičninah v lasti države ali lokalne skupnosti, na katerih se na dan uveljavitve tega zakona nahaja energetska infrastruktura.
(priprava strokovnih podlag v prehodnem obdobju)
(1) Pripravo strokovnih podlag s področja energetike iz 26. člena tega zakona do 1. januarja 2030 po javnem pooblastilu izvaja Institut »Jožef Stefan« (v nadaljnjem besedilu: IJS).
(2) Izdelavo strokovnih podlag iz prejšnjega odstavka financira ministrstvo v skladu z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi.
(3) IJS izvaja naloge iz 26. člena tega zakona po javnem pooblastilu na podlagi pogodbe, s katero se uredijo medsebojni odnosi.
(4) Izvajalci energetskih dejavnosti IJS zagotavljajo potrebne podatke za izvajanje nalog iz 26. člena tega zakona.
(5) Zainteresiranim pravnim in fizičnim osebam IJS omogoča dostop do podatkov in drugih podlag, ki so uporabljeni za pripravo energetskih bilanc in pridobljeni za izvedbo nalog iz 26. člena tega zakona.
(prehodno obdobje glede dodeljevanja pomoči za pospeševanje uvajanja energije iz obnovljivih virov in shranjevanja)
Pomoči dodeljene od 1. januarja 2024 do uveljavitve tega zakona, se štejejo za dodeljene na podlagi 134. člena tega zakona.
(inšpekcijski in upravni postopki v teku)
Inšpekcijski in upravni postopki v zadevah s področja tega zakona, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po dosedanjih predpisih.
183. člen
(nadaljevanje dela Agencije za energijo)
Agencija za energijo, ki je delovala na podlagi Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo, 65/20, 158/20 – ZURE, 121/21 – ZSROVE, 172/21 – ZOEE, 204/21 – ZOP in 44/22 – ZOTDS), nadaljuje z delom po določbah tega zakona.
(rok za izdajo in uskladitev predpisov)
(1) Vlada izda podzakonski predpis iz šestega odstavka 133. člena, drugega odstavka 159. člena in drugega odstavka 160. člena tega zakona v devetih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(2) Vlada uskladi Uredbo o listi blaga in storitev, za katere se uporabljajo ukrepi kontrole cen (Uradni list RS, št. 80/00, 17/04 in 43/23) z določbami tega zakona v devetih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(podaljšanje veljavnosti predpisov)
(1) Pravilnik o metodologiji in obvezni vsebini lokalnega energetskega koncepta (Uradni list RS, št. 56/16) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi dvanajstega odstavka 21. člena tega zakona.
(2) Pravilnik o strokovnem usposabljanju in preizkusu znanja za upravljavca energetskih naprav (Uradni list RS, št. 92/15, 175/20 in 63/23) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi tretjega odstavka 28. člena tega zakona.
(3) Pravilnik o vrstah podatkov, ki jih zagotavljajo izvajalci energetskih dejavnosti in drugi zavezanci (Uradni list RS, št. 110/22) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi drugega odstavka 29. člena tega zakona.
(4) Uredba o energetski infrastrukturi (Uradni list RS, št. 22/16 in 173/21) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi četrtega odstavka 107. člena tega zakona.
(5) Uredba o vzdrževalnih delih v javno korist na področju energetike (Uradni list RS, št. 37/18) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi četrtega odstavka 108. člena tega zakona.
(6) Pravilnik o tehničnih zahtevah za priključitev in obratovanje vtične proizvodne naprave na obnovljive vire energije (Uradni list RS, št. 161/22) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi četrtega odstavka 30. člena tega zakona.
(7) Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev nadzemnih elektroenergetskih visokonapetostnih vodov izmenične napetosti 1 kV do 400 kV (Uradni list RS, št. 52/14 in 67/22) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi četrtega odstavka 30. člena tega zakona.
(8) Pravilnik o zaščiti nizkonapetostnih omrežij in pripadajočih transformatorskih postaj (Uradni list RS, št. 202/21) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi četrtega odstavka 30. člena tega zakona.
(9) Pravilnik o tehničnih zahtevah za priključitev proizvodnih naprav električne energije na distribucijsko omrežje in o izvajanju 5. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2016/631 o vzpostavitvi kodeksa omrežja za zahteve za priključitev proizvajalcev električne energije na omrežje (Uradni list RS, št. 97/21) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi četrtega odstavka 30. člena tega zakona.
(10) Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za gradnjo, obratovanje in vzdrževanje elektroenergetskih nizkonapetostnih vodov (Uradni list RS, št. 21/20) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi četrtega odstavka 30. člena tega zakona.
(11) Pravilnik o tehničnih zahtevah za obratovanje vročevodnih in parnih kotlov (Uradni list RS, št. 46/18) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi četrtega odstavka 30. člena tega zakona.
(12) Pravilnik o elektroenergetskih postrojih izmenične napetosti nad 1 kV (Uradni list RS, št. 63/16) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi četrtega odstavka 30. člena tega zakona.
(13) Pravilnik o obratovanju elektroenegetskih postrojev (Uradni list RS, št. 56/16) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi četrtega odstavka 30. člena tega zakona.
(14) Pravilnik o vzdrževanju elektroenergetskih postrojev (Uradni list RS, št. 98/15) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi četrtega odstavka 30. člena tega zakona.
(15) Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev podzemnih elektroenergetskih vodov izmenične nazivne napetosti nad 1 kV do 400 kV (Uradni list RS, št. 42/21 in 20/22) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi četrtega odstavka 30. člena tega zakona.
(16) Uredba o pomoči za pospeševanje uvajanja energije iz obnovljivih virov, shranjevanja in toplote iz obnovljivih virov (Uradni list RS, št. 69/23) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi petega odstavka 134. člena tega zakona.
(podaljšanje uporabe predpisov)
(1) Do uveljavitve predpisa iz četrtega odstavka 112. člena tega zakona se še naprej uporablja Pravilnik o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10 in 17/14 – EZ-1).
(2) Do uveljavitve predpisa iz šestega odstavka 113. člena tega zakona se še naprej uporablja Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov ter o pogojih za posege v območjih njihovih varovalnih pasov (Uradni list RS, št. 12/10, 45/11 in 17/14 – EZ-1).
(3) Do uveljavitve predpisa iz četrtega odstavka 30. člena tega zakona se še naprej uporablja Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Uradni list RS, št. 26/02 in 54/02).
(4) Do uveljavitve predpisa iz četrtega odstavka 30. člena tega zakona se še naprej uporablja Pravilnik o utekočinjenem naftnem plinu (Uradni list RS, št. 22/91, 114/04 in 17/14 – EZ-1).
(5) Do uveljavitve predpisa iz četrtega odstavka 30. člena tega zakona se še naprej uporablja Pravilnik o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10 in 17/14 –EZ-1).
(prenehanje veljavnosti Energetskega zakona in podaljšanje uporabe določbe)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Energetski zakon (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo, 65/20, 158/20 – ZURE, 121/21 – ZSROVE, 172/21 – ZOEE, 204/21 – ZOP in 44/22 – ZOTDS), 24. člen pa se uporablja do uveljavitve zakona, ki ureja podnebje.
(prenehanje veljavnosti nekaterih določb zakona)
V Zakonu o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo (Uradni list RS, št. 121/22 in 49/23) prenehajo veljati 3., 9., 10., 14. in 15. člen.
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 320-01/23-19/47
Ljubljana, dne 23. aprila 2024
EPA 1223-IX
