Uradni list

Številka 39
Uradni list RS, št. 39/2024 z dne 10. 5. 2024
Uradni list

Uradni list RS, št. 39/2024 z dne 10. 5. 2024

Kazalo

1354. Uredba o izvajanju izvedbene uredbe Komisije (EU) o pravilih in postopkih za upravljanje brezpilotnih zrakoplovov, stran 3754.

  
Na podlagi sedmega odstavka 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 38/10 – ZUKN, 8/12, 21/13, 47/13 – ZDU-1G, 65/14, 55/17 in 163/22) Vlada Republike Slovenije izdaja
U R E D B O 
o izvajanju izvedbene uredbe Komisije (EU) o pravilih in postopkih za upravljanje brezpilotnih zrakoplovov 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(vsebina) 
S to uredbo se za izvajanje Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/947 z dne 24. maja 2019 o pravilih in postopkih za upravljanje brezpilotnih zrakoplovov (UL L št. 152 z dne 11. 6. 2019, str. 45), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2022/425 z dne 14. marca 2022 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2019/947 v zvezi z odlogom datumov prehodnega obdobja za uporabo nekaterih sistemov brezpilotnih zrakoplovov v »odprti« kategoriji in datuma začetka uporabe standardnih scenarijev za operacije, izvedene v vidnem polju ali zunaj njega (UL L št. 87 z dne 15. 3. 2022, str. 20), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2019/947/EU) določajo pristojni organi, zahteve glede registracije operatorjev sistemov brezpilotnih zrakoplovov, letalskih modelarskih klubov ali združenj, geografskih območij sistemov brezpilotnih zrakoplovov (v nadaljnjem besedilu: geografsko območje), operacij, ki se s sistemi brezpilotnih zrakoplovov znotraj geografskih območij izvajajo zaradi izvajanja javnih pooblastil, in prekrški.
2. člen 
(pristojni organi) 
(1) Pristojni organ za izvajanje Uredbe 2019/947/EU in te uredbe je Javna agencija za civilno letalstvo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija).
(2) Nadzor nad izvajanjem Uredbe 2019/947/EU in te uredbe izvaja agencija.
(3) Poleg agencije tudi policija:
– izvaja poostren nadzor in ugotavlja prekrške iz 27. in 30. člena te uredbe, če je storilec prekrška posameznik;
– izvaja nadzor in ugotavlja prekrške iz 29. člena te uredbe, kadar gre za prekršek znotraj geografskega območja, določenega na podlagi 17. ali 24. člena te uredbe, in če je storilec prekrška posameznik;
– ugotavlja prekrške iz 29. člena te uredbe, kadar gre za prekršek znotraj geografskega območja, določenega na podlagi 15., 16. ali 20. člena te uredbe, in če je storilec prekrška posameznik.
(4) Poleg agencije tudi občinsko redarstvo:
– izvaja nadzor in ugotavlja prekrške iz 27. in 30. člena te uredbe, če je storilec prekrška posameznik;
– izvaja nadzor in ugotavlja prekrške iz 29. člena te uredbe, kadar gre za prekršek znotraj geografskega območja, določenega na predlog samoupravne lokalne skupnosti v skladu z 21. členom te uredbe, in če je storilec prekrška posameznik.
(5) Poleg agencije tudi naravovarstveni nadzorniki izvajajo nadzor in ugotavljajo prekrške iz 27., 29. in 30. člena te uredbe, kadar gre za prekršek znotraj geografskega območja, določenega na podlagi 18. člena te uredbe, in če je storilec prekrška posameznik.
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena je za določitev geografskih območij na podlagi 15. do 22. člena te uredbe pristojni organ Ministrstvo za infrastrukturo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
3. člen 
(pomen izrazov) 
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo enako kot izrazi, uporabljeni v Uredbi 2019/947/EU.
4. člen 
(registracija operatorjev sistemov brezpilotnih zrakoplovov) 
(1) Registracija operatorjev sistemov brezpilotnih zrakoplovov, katerih delovanje lahko pomeni tveganje za varnost, varovanje, zasebnost in varstvo osebnih podatkov ali okolja, se izda na obrazcu iz Priloge, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Registracija operatorjev sistemov brezpilotnih zrakoplovov velja 30 mesecev.
(3) Operatorja sistema brezpilotnega zrakoplova, ki še ni dopolnil 18 let, v postopku registracije iz 14. člena Uredbe 2019/947/EU zastopa njegov zakoniti zastopnik.
5. člen 
(zavarovanje) 
Operator sistema brezpilotnega zrakoplova mora skleniti obvezno zavarovanje za sistem brezpilotnega zrakoplova v skladu s predpisom, ki ureja obvezna zavarovanja v prometu.
6. člen 
(letalski modelarski klub ali združenje) 
(1) Letalski modelarski klub ali združenje je pravna oseba zasebnega prava, ustanovljena v skladu z zakonom, ki ureja društva. V temeljnem aktu društva morajo biti opredeljeni glavna dejavnost kot letalsko modelarstvo, razvoj tehnične kulture oziroma znanosti s tega področja ter razvedrilna in rekreacijska športna dejavnost, povezana z modelarstvom.
(2) Agencija določi obliko vloge za pridobitev dovoljenja za operacije sistemov brezpilotnih zrakoplovov v okviru letalskih modelarskih klubov in združenj kot tudi obvezne priloge, na podlagi katerih letalski modelarski klub ali združenje dokaže izpolnjevanje zahtev iz točke b) drugega odstavka 16. člena Uredbe 2019/947/EU.
(3) Agencija lahko v dovoljenju za operacije sistemov brezpilotnih zrakoplovov v okviru letalskih modelarskih klubov in združenj na podlagi vloge določi drugačno minimalno starost pilota na daljavo, kot je določena v prvem odstavku 9. člena Uredbe 2019/947/EU.
(4) Agencija lahko znotraj geografskih območjih iz 13. in 14. člena te uredbe dovoli operacije sistemov brezpilotnih zrakoplovov letalskemu modelarskemu klubu ali združenju v dovoljenju za operacije sistemov brezpilotnih zrakoplovov v okviru letalskih modelarskih klubov ali združenj iz 16. člena Uredbe 2019/947/EU.
(5) Kadar agencija v dovoljenju iz prejšnjega odstavka dovoli operacije v kontroliranem zračnem prostoru ali lateralno bliže kot 5600 metrov (tri navtične milje) ali vertikalno bliže od 150 metrov (500 čevljev) pod kontroliranim zračnim prostorom, se dovoljenje izda po predhodnem soglasju izvajalca služb zračnega prometa.
II. GEOGRAFSKA OBMOČJA SISTEMOV BREZPILOTNIH ZRAKOPLOVOV 
7. člen 
(način določitve, spremembe in ukinitve geografskega območja) 
(1) Geografska območja se določijo na naslednje načine:
– geografska območja, vzpostavljena zaradi zagotavljanja letalske varnosti (13. člen te uredbe), in geografska območja na urbanih območjih (14. člen te uredbe) so določena neposredno s to uredbo;
– geografska območja iz 15., 16., 17., 18., 19. in 22. člena te uredbe določi ministrstvo na zahtevo pristojnega organa v skladu s postopkom iz 8. člena te uredbe;
– o določitvi geografskih območij iz 20. in 21. člena te uredbe odloča ministrstvo v skladu s postopkom iz 9. člena te uredbe;
– geografska območja za izvajanje dejavnosti letalskih modelarskih klubov iz 23. člena te uredbe določi agencija v dovoljenju iz 16. člena Uredbe 2019/947/EU;
– začasna geografska območja se določijo in vzpostavijo v skladu z določbami 24. člena te uredbe.
(2) Geografsko območje se lahko vzpostavi za določen ali nedoločen čas.
(3) Določbe prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi glede načina spremembe ali ukinitve geografskega območja. Ministrstvo lahko po posvetovanju z upravljavcem geografskega območja spremeni ali ukine geografsko območje, vzpostavljeno po postopku iz 9. člena te uredbe tudi, kadar:
– upravljavec ne izpolnjuje zahtev iz 10. člena te uredbe;
– se okoliščine, ki so vplivale na določitev geografskega območja, spremenijo v obsegu, ki zahteva spremembo ali ukinitev geografskega območja;
– spremembo ali ukinitev geografskega območja zahteva agencija zaradi razlogov zagotavljanja letalske varnosti.
8. člen 
(postopek vzpostavitve geografskega območja na zahtevo pristojnega organa) 
(1) Zahtevo za vzpostavitev geografskega območja na podlagi 15., 16., 17., 18., 19. ali 22. člena te uredbe pristojni organ pošlje na ministrstvo. Zahteva mora vsebovati:
– razloge za vzpostavitev geografskega območja,
– navedbo pravnih podlag, kot so zahtevane v 15., 16., 17., 18. ali 19. členu te uredbe,
– oceno tveganja, kadar gre za vzpostavitev geografskega območja na podlagi 22. člena te uredbe,
– podrobnejšo opredelitev zahtevane omejitve ali prepovedi (na primer vrsta operacij, tip brezpilotnega zrakoplova, časovna omejitev, izjeme),
– fizične značilnosti zahtevanega geografskega območja (na primer meje, višina),
– kontaktne podatke o upravljavcu geografskega območja za namen pridobitve predhodnih odobritev,
– opredelitev posebnih pravil za izvajanje operacij s sistemi brezpilotnih zrakoplovov, ki jih operatorji izvajajo na podlagi 25. in 26. člena te uredbe,
– ukrepe za zagotavljanje spoštovanja omejitev ali prepovedi.
(2) Kadar bi vzpostavitev geografskega območja lahko vplivala na izvajanje pristojnosti drugih organov, se ministrstvo posvetuje z njimi ter z organom, ki je poslal zahtevo, glede podrobnosti geografskega območja. Geografsko območje ne more biti vzpostavljeno na način, ki bi vplival na zagotavljanje letalske varnosti.
(3) Ministrstvo sporoči podatke o geografskem območju agenciji, ki zagotovi objavo geografskega območja v skladu z 12. členom te uredbe. Ministrstvo o vzpostavitvi geografskega območja obvesti organ, ki je poslal zahtevo, in upravljavca geografskega območja.
9. člen 
(postopek določitve geografskega območja, o katerem odloča ministrstvo) 
(1) Subjekt, ki predlaga vzpostavitev geografskega območja na podlagi 20. ali 21. člena te uredbe, vloži vlogo pri ministrstvu. Vloga mora vsebovati:
– razloge za vzpostavitev geografskega območja,
– navedbo pravnih podlag, kot so zahtevane v 20. ali 21. členu te uredbe,
– podrobnejšo opredelitev predlagane omejitve ali prepovedi (na primer vrsta operacij, tip brezpilotnega zrakoplova, časovna omejitev, izjeme),
– fizične značilnosti zahtevanega geografskega območja (na primer meje, višina),
– kontaktne podatke o upravljavcu geografskega območja za namen pridobitve predhodnih odobritev,
– opredelitev posebnih pravil za izvajanje operacij s sistemi brezpilotnih zrakoplovov, ki jih operatorji izvajajo na podlagi 25. in 26. člena te uredbe,
– ukrepe za zagotavljanje spoštovanja omejitev ali prepovedi.
(2) Ministrstvo v postopku določitve geografskega območja pridobi mnenje agencije. Kadar bi vzpostavitev posameznega geografskega območja lahko vplivala na izvajanje pristojnosti drugih organov, ministrstvo pridobi tudi mnenje teh organov. Organi, ki izdajo mnenje, lahko predlagajo dodatne zahteve glede upravljanja geografskega območja ali zahteve glede izvajanja operacij sistemov brezpilotnih zrakoplovov znotraj geografskega območja.
(3) Ministrstvo v odločbi o določitvi geografskega območja na podlagi vloge, predhodnega usklajevanja ter pridobljenih mnenj navede zlasti:
– razlog določitve geografskega območja in podlago za določitev geografskega območja,
– fizične značilnosti določenega geografskega območja (na primer meje, višina),
– prepovedi, omejitve in pogoje, ki se določijo za nekatere ali vse operacije sistemov brezpilotnih zrakoplovov,
– upravljavca geografskega območja in kontaktne podatke za namen pridobitve predhodnih odobritev,
– morebitne dodatne zahteve glede upravljanja geografskega območja ali izvajanja operacij,
– posebna pravila za izvajanje operacij s sistemi brezpilotnih zrakoplovov, ki jih operatorji izvajajo na podlagi 25. in 26. člena te uredbe.
(4) Ministrstvo o določitvi geografskega območja obvesti agencijo, ki zagotovi objavo geografskega območja v skladu z 12. členom te uredbe.
10. člen 
(upravljanje geografskega območja) 
(1) Upravljanje geografskega območja izvaja upravljavec. Upravljavec je subjekt, ki predlaga oziroma zahteva vzpostavitev geografskega območja v skladu z 8. ali 9. členom te uredbe. Upravljavec je lahko tudi druga pravna ali fizična oseba, določena v vlogi oziroma zahtevi za vzpostavitev geografskega območja.
(2) Z dnem vzpostavitve geografskega območja upravljavec geografskega območja izpolnjuje naslednje obveznosti:
– v skladu z internimi postopki izdaja predhodne odobritve za izvajanje operacij s sistemi brezpilotnih zrakoplovov znotraj geografskega območja;
– zagotavlja posodobljenost kontaktnih informacij, objavljenih v sistemu za objavo geografskih območij, za namen pridobitve predhodnih odobritev izvajanja operacij;
– vodi seznam izdanih predhodnih odobritev, ki je na voljo pristojnim nadzornim organom;
– izpolnjuje druge zahteve, če so te določene v postopku določitve geografskega območja iz 8. ali 9. člena te uredbe.
11. člen 
(obveznost pridobitve predhodne odobritve za izvajanje operacij znotraj geografskih območij) 
(1) Za izvajanje operacij sistemov brezpilotnih zrakoplovov znotraj geografskega območja, v katerem so operacije prepovedane ali omejene, mora operator pred začetkom izvajanja operacij pridobiti predhodno odobritev, in sicer:
– za geografska območja, vzpostavljena zaradi letalske varnosti, in na urbanih območjih je potrebna pridobitev predhodne odobritve v skladu z zahtevami iz 13. in 14. člena te uredbe;
– za geografska območja, vzpostavljena na podlagi 15. do 21. člena te uredbe, je potrebna pridobitev predhodne odobritve upravljavca posameznega geografskega območja, navedenega v sistemu za objavo geografskih območij;
– za začasna geografska območja so zahteve v zvezi s pridobitvijo predhodne odobritve določene v 24. členu te uredbe.
(2) Kontaktni podatki izdajatelja predhodnih odobritev, morebitne dodatne zahteve za operatorje in druge pomembne informacije v zvezi z izdajo predhodnih odobritev se objavijo v sistemu za objavljanje geografskih območij.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se operacije za lastne potrebe upravljavca geografskega območja, ob upoštevanju pravil in omejitev iz Uredbe 2019/947/EU in te uredbe ter morebitnih drugih zahtev znotraj geografskega območja lahko izvajajo brez predhodne odobritve.
12. člen 
(sistem za objavljanje geografskih območij) 
(1) Agencija zagotovi, da se geografska območja, določena v zračnem prostoru Republike Slovenije, objavijo v sistemu za objavo geografskih območij (v nadaljnjem besedilu: sistem).
(2) Geografsko območje je vzpostavljeno z dnem objave v sistemu iz prejšnjega odstavka.
(3) Agencija podatke o geografskih območjih vnese v sistem v 30 dneh od prejema obvestila ministrstva, o določitvi, spremembi ali ukinitvi geografskega območja oziroma od prejema zahteve za objavo.
13. člen 
(geografska območja zaradi zagotavljanja letalske varnosti) 
Operacije sistemov brezpilotnih zrakoplovov so zaradi zagotavljanja letalske varnosti prepovedane v naslednjih geografskih območjih:
– v odprti kategoriji kontrolirana cona (CTR) znotraj radija petih kilometrov od referenčne točke letališča (ARP). V posebni kategoriji mora operator sistema brezpilotnega zrakoplova izpolnjevati pogoje iz 5. člena Uredbe 2019/947/EU in pridobiti predhodno odobritev izvajalca služb zračnega prometa;
– v odprti kategoriji kontrolirana cona (CTR) zunaj radija petih kilometrov od referenčne točke letališča (ARP) na višini 50 m ali višje, razen za operacije sistemov brezpilotnih zrakoplovov na letalski prireditvi ali letalskem tekmovanju. V posebni kategoriji mora operator sistema brezpilotnega zrakoplova izpolnjevati pogoje iz 5. člena Uredbe 2019/947/EU in pridobiti predhodno odobritev izvajalca storitev služb zračnega prometa;
– v odprti in posebni kategoriji na letališčih, kjer ni zagotovljena letališka kontrola zračnega prometa, v radiju 2600 metrov od obeh pragov vzletno-pristajalne steze in v pasu 2600 metrov vzporedno od središčne črte vzletno-pristajalne steze letališča. Prepoved ne velja v primerih, ko so posebej predvideni postopki za letenje sistemov brezpilotnih zrakoplovov opredeljeni v navodilih obratovalca letališča za uporabo letališča ali če operator sistema brezpilotnega zrakoplova pridobi predhodno odobritev obratovalca letališča;
– v odprti in posebni kategoriji na heliportih znotraj radija 1850 metrov. Prepoved ne velja, če operator sistema brezpilotnega zrakoplova pridobi predhodno odobritev obratovalca heliporta. Operator, ki izvaja operacije v odprti kategoriji, mora imeti certifikat usposobljenosti pilota na daljavo za podkategorijo A2;
– v odprti kategoriji na območjih javnega interesa, določenih v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 965/2012 z dne 5. oktobra 2012 o tehničnih zahtevah in upravnih postopkih za letalske operacije v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 296 z dne 25. 10. 2012, str. 1), nazadnje spremenjeno z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2023/217 z dne 1. februarja 2023 o popravku Uredbe (EU) št. 965/2012 glede nekaterih nedoslednosti pri zahtevah, uvedenih z Izvedbeno uredbo (EU) 2019/1387 ter uredbama (EU) 2021/1296 in (EU) 2021/2237 (UL L št. 30 z dne 2. 2. 2023, str. 11), znotraj radija 600 metrov. Prepoved ne velja, če operator sistema brezpilotnega zrakoplova pridobi predhodno odobritev upravljavca območja javnega interesa;
– v odprti in posebni kategoriji na vzletišču znotraj radija 500 metrov od referenčne točke vzletišča. Prepoved ne velja, če operator sistema brezpilotnega zrakoplova pridobi predhodno odobritev obratovalca vzletišča.
14. člen 
(geografska območja na urbanih območjih) 
(1) Operacije sistemov brezpilotnih zrakoplovov so zaradi zagotavljanja splošne varnosti in zasebnosti prepovedane v odprti kategoriji na območju stavb in nadzemnih gradbenih inženirskih objektov, kjer so ljudje (na primer objekti prometne infrastrukture).
(2) Ne glede na prejšnji odstavek so operacije v geografskem območju iz prejšnjega odstavka v odprti kategoriji dovoljene, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
– sistem brezpilotnega zrakoplova ne presega mase 1200 gramov,
– operacija se izvaja do višine 50 metrov nad tlemi (AGL),
– operacija se izvaja izključno podnevi,
– operator pred izvedbo operacije pridobi odobritev lastnika ali uporabnika nepremičnine, nad katero se izvaja let, in
– operator odda predhodno najavo iz petega odstavka tega člena.
(3) Kadar je to nujno potrebno za varno izvedbo operacije in za najkrajši za to potrebni čas, se brezpilotni zrakoplov med letom lahko nahaja največ deset metrov čez mejo nepremičnine, za katero ima operator odobritev iz četrte alineje prejšnjega odstavka.
(4) Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za operatorje posebne kategorije.
(5) Vsi operatorji, ki v odprti ali posebni kategoriji izvajajo operacije znotraj geografskega območja iz prvega odstavka tega člena, morajo oddati predhodno najavo agenciji v skladu z njenimi navodili.
(6) Pilot na daljavo pri izvajanju operacij znotraj geografskega območja iz prvega odstavka tega člena upošteva predpise, ki urejajo varovanje zasebnosti ter omejitve odprte kategorije in posamezne podkategorije, kot jih določa Uredba 2019/947/EU, zlasti omejitve letenja nad neudeleženimi osebami.
15. člen 
(geografska območja zaradi zagotavljanja jedrske varnosti in jedrskega varovanja) 
(1) Organ, pristojen za jedrsko varnost, lahko zaradi zagotavljanja jedrske varnosti in jedrskega varovanja zahteva določitev geografskih območij, znotraj katerih so operacije sistemov brezpilotnih zrakoplovov prepovedane ali omejene.
(2) Geografska območja iz prejšnjega odstavka se lahko vzpostavijo na območjih jedrskih objektov, vključno z varovalnim pasom, ki ga določi predlagatelj.
16. člen 
(geografska območja zaradi obrambnih interesov) 
(1) Ministrstvo, pristojno za obrambo, lahko zaradi zagotavljanja varovanja in obrambnih interesov Republike Slovenije zahteva določitev geografskih območij, znotraj katerih so operacije sistemov brezpilotnih zrakoplovov prepovedane ali omejene.
(2) Geografska območja iz prejšnjega odstavka se lahko vzpostavijo na območjih z objekti, določenimi s predpisom, ki ureja določitev objektov in okolišev objektov, ki so posebnega pomena za obrambo, in ukrepih za njihovo varovanje, vključno z varovalnim pasom do 200 metrov vodoravne oddaljenosti od takih objektov.
17. člen 
(geografska območja zaradi izvajanja nalog policije) 
Policija lahko zaradi izvajanja nalog, ki jih opredeljuje zakon, ki ureja naloge in pooblastila policije, zahteva določitev geografskih območij, znotraj katerih so operacije sistemov brezpilotnih zrakoplovov prepovedane ali omejene.
18. člen 
(geografska območja zaradi ohranjanja narave) 
(1) Ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave, lahko zaradi zagotavljanja interesov ohranjanja narave zahteva določitev geografskih območij na območjih s posebnim statusom po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, na katerih je prepoved oziroma omejitev izvajanja operacij z brezpilotnimi zrakoplovi določena v predpisih, ki urejajo ohranjanje narave.
(2) Podrobnejši pogoji izvajanja operacij s sistemi brezpilotnih zrakoplovov znotraj geografskih območij iz prejšnjega odstavka so določeni v predpisih, ki so podlaga za določitev geografskih območij oziroma se opredelijo v postopku določitve posameznega geografskega območja.
19. člen 
(geografska območja zaradi izvajanja meteorološke dejavnosti) 
Organ, pristojen za izvajanje državne meteorološke, hidrološke, oceanografske in seizmološke službe, lahko zaradi zagotavljanja meteorološkega opazovanja in varovanja objektov zahteva določitev geografskih območij na območju radarskih centrov za meteorološko opazovanje in vertikalnih meritev atmosfere, vključno z varovalnim območjem v horizontalni oddaljenosti do 100 metrov, znotraj katerih so operacije s sistemi brezpilotnih zrakoplovov prepovedane ali omejene.
20. člen 
(geografska območja zaradi potreb varovanja) 
(1) Zavezanci na podlagi predpisov, ki urejajo obvezno organiziranje varovanja, lahko zaradi zagotavljanja varovanja in zasebnosti predlagajo določitev geografskih območij, razen geografskih območij iz 15. člena te uredbe, znotraj katerih so operacije s sistemi brezpilotnih zrakoplovov prepovedane ali omejene.
(2) Geografsko območje iz prejšnjega odstavka lahko obsega največ varovano območje, kot je opredeljeno z zakonom, ki ureja zasebno varovanje.
(3) Zavezanec iz prvega odstavka tega člena zagotovi, da je vzpostavljeno geografsko območje opredeljeno in razvidno v načrtu varovanja varovanega območja.
21. člen 
(geografska območja na podlagi drugih predpisov) 
(1) Državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki so osebe javnega prava (javne agencije, javni zavodi, javni skladi, javni gospodarski zavodi in javna podjetja), lahko zaradi varnosti, varovanja, zasebnosti ali okolja predlagajo določitev drugih geografskih območij, znotraj katerih so operacije prepovedane ali omejene, kadar je takšna omejitev opredeljena v zakonu ali odloku samoupravne lokalne skupnosti ali v predpisu, izdanem na njuni podlagi.
(2) Podrobnejši pogoji izvajanja operacij s sistemi brezpilotnih zrakoplovov znotraj geografskih območij iz prejšnjega odstavka so določeni v predpisih, ki so podlaga za določitev geografskih območij, oziroma se opredelijo v postopku določitve posameznega geografskega območja.
22. člen 
(geografska območja na podlagi ocene tveganja) 
(1) Agencija lahko zahteva določitev geografskega območja, znotraj katerega so operacije sistemov brezpilotnih zrakoplovov izvzete iz ene ali več zahtev odprte kategorije. Določitev mora temeljiti na oceni tveganja, ki jo pripravi agencija.
(2) Kadar agencija za geografska območja iz prejšnjega odstavka določi največjo dovoljeno višino, do katere se lahko izvajajo operacije sistemov brezpilotnih zrakoplovov, ta ne sme presegati 500 metrov.
23. člen 
(geografska območja zaradi dejavnosti letalskih modelarskih klubov) 
(1) Agencija lahko zaradi izvajanja dejavnosti letalskih modelarskih klubov in združenj v dovoljenju iz 16. člena Uredbe 2019/947/EU določi geografsko območje, znotraj katerega so pod pogoji, navedenimi v dovoljenju, dovoljene operacije sistemov brezpilotnih zrakoplovov, ki se izvajajo v okviru letalskih modelarskih klubov in združenj.
(2) Kadar agencija za geografska območja iz prejšnjega odstavka določi največjo dovoljeno višino, do katere se lahko izvajajo operacije sistemov brezpilotnih zrakoplovov, ta ne sme presegati 500 metrov ali ne več kot 750 metrov v primeru modelarskih prireditev in modelarskih tekmovanj, ki se izvedejo v skladu s predpisom, ki ureja modelarske prireditve in modelarska tekmovanja.
24. člen 
(začasna geografska območja zaradi izvajanja nalog policije) 
(1) Policija lahko na območju izvajanja nalog policije v skladu z zakonom, ki ureja naloge in pooblastila policije, vzpostavi začasno geografsko območje, znotraj katerega prepove ali omeji operacije s sistemi brezpilotnih zrakoplovov.
(2) Predhodno odobritev za izvajanje operacij sistemov brezpilotnih zrakoplovov znotraj geografskih območij iz prejšnjega odstavka izda policija.
(3) Objava začasnih geografskih območij v sistemu se izvede na podlagi zahteve za objavo ali pa policija izvede objavo, obveščanje oziroma označevanje v skladu s predpisom iz prvega odstavka tega člena.
III. OPERACIJE, KI SE S SISTEMI BREZPILOTNIH ZRAKOPLOVOV ZNOTRAJ GEOGRAFSKIH OBMOČIJ IZVAJAJO ZARADI IZVAJANJA JAVNIH POOBLASTIL 
25. člen 
(izvajanje operacij za potrebe izvajanja javnih pooblastil) 
(1) Državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki so osebe javnega prava (javne agencije, javni zavodi, javni skladi, javni gospodarski zavodi in javna podjetja), lahko za namen opravljanja nalog iz svojih pristojnosti oziroma za izvajanje javnih pooblastil izvajajo operacije s sistemi brezpilotnih zrakoplovov v skladu s splošnimi pravili in omejitvami, kot jih opredeljujeta Uredba 2019/947/EU in ta uredba.
(2) Kadar operacij iz prejšnjega odstavka zaradi posebnih operativnih potreb ni mogoče izvesti ob upoštevanju splošnih pravil in omejitev v zvezi z geografskimi območji, določenih v skladu z II. poglavjem te uredbe, lahko operatorji iz prejšnjega odstavka izvajajo operacije s sistemi brezpilotnih zrakoplovov tako, da upoštevajo dopustna odstopanja od splošnih pravil v zvezi z geografskimi območji, navedena v 26. členu te uredbe. Operator mora pri tem v celoti upoštevati pravila in postopke, ki jih določata Uredba 2019/947/EU in ta uredba, ter izpolnjevati dodatne zahteve iz tretjega in četrtega odstavka tega člena.
(3) Operator, ki namerava izvajati operacije s sistemi brezpilotnih zrakoplovov na podlagi prejšnjega odstavka, predhodno priglasi nameravano dejavnost agenciji. Priglasitev velja največ eno leto in poteče 31. decembra tekočega leta. Priglasitev se vloži v skladu z navodili agencije in vsebuje najmanj:
– navedbo javnega pooblastila, določenega s predpisom, zaradi izvajanja katerega bo operator izvajal operacije na podlagi tega člena,
– navedbo nalog iz svojih pristojnosti, določenih s predpisom ali drugim aktom, zaradi izvajanja katerih bo operator izvajal operacije na podlagi tega člena,
– opis predvidenih operativnih značilnosti nameravanih operacij,
– obrazložitev razlogov (omejitev), zaradi katerih operator ne more izvajati operacij v skladu s splošnimi pravili in omejitvami v zvezi z geografskimi območji iz II. poglavja te uredbe.
(4) Operator o izvajanju operacij na podlagi drugega odstavka tega člena vodi dnevnik letenja, ki mora vsebovati podatke o datumu in času operacije, tipu sistema brezpilotnega zrakoplova, pilotu na daljavo, lokaciji vzleta in pristanka, trajanju in namenu operacije. Operator dnevnik letenja na zahtevo predloži agenciji.
(5) Kadar je za izvajanje operacij znotraj geografskih območij iz 13. do 24. člena te uredbe zahtevana predhodna odobritev, se ta lahko poda v obliki pisnega dogovora o izvajanju operacij, ki ga operator sklene s posameznim upravljavcem geografskega območja oziroma subjektom, ki poda predhodno odobritev. Dogovor se lahko sklene za izvajanje več operacij v daljšem časovnem obdobju. Dodatne omejitve, pogoje in trajanje odobritve operator in posamezni subjekt določita v dogovoru.
(6) Operacije s sistemi brezpilotnih zrakoplovov državnih organov, ki se zaradi posebnih operativnih potreb ne morejo izvajati v skladu s pravili Uredbe 2019/947/EU in te uredbe, se izvajajo kot državne aktivnosti v skladu z zakonom, ki ureja letalstvo, in posebnimi predpisi, ki urejajo letenje državnih brezpilotnih zrakoplovov.
(7) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za operatorje, ki so pooblaščeni izvajalci geodetskih storitev, kadar izvajajo poklicne naloge pooblaščenega inženirja s področja geodezije v skladu z zakonom, ki ureja geodetsko dejavnost.
26. člen 
(dopustna odstopanja od pravil izvajanja operacij znotraj geografskih območij) 
(1) Za izvajanje operacij iz drugega odstavka prejšnjega člena, ki jih izvajajo subjekti iz prejšnjega člena, so dopustna naslednja odstopanja od splošnih pravil znotraj geografskih območij, določenih s to uredbo:
– v odprti kategoriji na območjih iz prvega odstavka 14. člena te uredbe, ob upoštevanju preostalih navedenih pogojev iz 14. člena te uredbe, operatorjem ni treba pridobiti odobritve lastnika oziroma uporabnika nepremičnine;
– znotraj geografskih območij, določenih na podlagi 20. člena te uredbe, operatorjem za izvajanje operacij ni treba pridobiti predhodne odobritve upravljavca geografskega območja, morajo pa o nameravanih operacijah upravljavca geografskega območja predhodno obvestiti. Pri izvajanju operacij morajo operatorji upoštevati morebitne dodatne zahteve in pogoje, ki veljajo znotraj geografskega območja.
(2) Poleg odstopanj iz prejšnjega odstavka se za operacije, ki se izvajajo na podlagi drugega odstavka prejšnjega člena, uporabljajo tudi druga odstopanja in pravila, kadar so bila za te operacije za posamezno geografsko območje določena v postopku določitve geografskega območja in so objavljena v sistemu.
IV. KAZENSKE DOLOČBE 
27. člen 
(prekrški – registracija operatorja) 
(1) Z globo 1.000 eurov se za prekršek kaznuje operator sistema brezpilotnega zrakoplova, ki je pravna oseba, če ni registriran v skladu s 14. členom Uredbe 2019/947/EU.
(2) Z globo 800 eurov se za prekršek kaznuje operator sistema brezpilotnega zrakoplova, ki je samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo 500 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo 400 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki je operator sistema brezpilotnega zrakoplova, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
28. člen 
(prekrški – geografska območja zaradi zagotavljanja letalske varnosti) 
(1) Z globo 2.500 eurov se za prekršek kaznuje operator sistema brezpilotnega zrakoplova, ki je pravna oseba, če izvaja operacije sistema brezpilotnega zrakoplova v geografskem območju iz 13. člena te uredbe, v katerem je zaradi zagotavljanja letalske varnosti izvajanje teh operacij prepovedano ali omejeno, ali izvaja operacije v nasprotju s posamezno prepovedjo ali omejitvijo ali brez prehodne odobritve v skladu z določbami 11. in 13. člena te uredbe.
(2) Z globo 2.000 eurov se za prekršek kaznuje operator sistema brezpilotnega zrakoplova, ki je samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo 1.500 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo 1.000 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki je operator sistema brezpilotnega zrakoplova, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
29. člen 
(prekrški – druga geografska območja) 
(1) Z globo 1.500 eurov se za prekršek kaznuje operator sistema brezpilotnega zrakoplova, ki je pravna oseba, če izvaja operacije sistema brezpilotnega zrakoplova v geografskem območju iz 14. do 21. člena ali 24. člena te uredbe, v katerem je izvajanje teh operacij prepovedano ali omejeno, ali izvaja operacije v nasprotju s posamezno prepovedjo ali omejitvijo ali brez prehodne odobritve v skladu z določbami 11. člena te uredbe.
(2) Z globo 1.200 eurov se za prekršek kaznuje operator sistema brezpilotnega zrakoplova, ki je samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo 1.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo 700 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki je operator sistema brezpilotnega zrakoplova, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
30. člen 
(prekrški – usposobljenost pilota na daljavo) 
(1) Z globo 400 eurov se za prekršek kaznuje pilot na daljavo, ki ne opravi spletnega tečaja usposabljanja in spletnega preverjanja teoretičnega znanja oziroma ne pridobi certifikata o usposobljenosti pilota na daljavo v skladu z UAS.OPEN.020, UAS.OPEN.030 oziroma UAS.OPEN.040 dela A priloge Uredbe 2019/974/EU.
(2) Z globo 200 eurov se za prekršek kaznuje pilot na daljavo, ki nima pri sebi dokazila o spletnem tečaju usposabljanja in spletnem preverjanju teoretičnega znanja oziroma certifikata o usposobljenosti pilota na daljavo v skladu z UAS.OPEN.060 dela A priloge Uredbe 2019/974/EU.
31. člen 
(prekrški – pravila odprte kategorije) 
(1) Z globo 1.000 eurov se za prekršek kaznuje pilot na daljavo, ki je pravna oseba, če:
– ne izvaja operacije sistema brezpilotnega zrakoplova, ki spada glede na podkategorije A1, A2 in A3 v enega od razredov, opredeljenih v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2019/945 z dne 12. marca 2019 o sistemih brezpilotnega zrakoplova in operatorjih sistemov brezpilotnega zrakoplova iz tretjih držav (UL L št. 152 z dne 11. 6. 2019, str. 1), nazadnje spremenjeni z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2020/1058 z dne 27. aprila 2020 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2019/945 v zvezi z uvedbo dveh novih razredov sistemov brezpilotnega zrakoplova (UL L št. 232 z dne 20. 7. 2020, str. 1) (v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredba 2019/945/EU), ali ne izpolnjuje pogojev iz 20. člena v skladu s točko a) prvega odstavka 4. člena Uredbe 2019/947/EU v povezavi z delom A priloge Uredbe 2019/947/EU, ali če uporablja zasebno izdelan sistem brezpilotnega zrakoplova v nasprotju s 16. točko 2. člena Uredbe 2019/947/EU;
– izvaja operacije v posamezni podkategoriji odprte kategorije sistema brezpilotnega zrakoplova, katerega največja vzletna masa brezpilotnega zrakoplova je 25 kg ali več v skladu s točko b) prvega odstavka 4. člena Uredbe 2019/947/EU;
– izvaja operacije v nasprotju z določbami za posamezno podkategorijo odprte kategorije sistema brezpilotnega zrakoplova nad zborom ljudi ali ne leti na varni razdalji od ljudi ali objektov v skladu s točko c) prvega odstavka 4. člena Uredbe 2019/947/EU;
– ne zagotovi, da je brezpilotni zrakoplov v odprti kategoriji vedno v njegovem vidnem polju, razen kadar zrakoplov leti v načinu spremljanja pilota ali kadar pilotu pomaga opazovalec brezpilotnega zrakoplova, kakor je določeno v delu A priloge Uredbe 2019/947/EU v skladu s točko d) prvega odstavka 4. člena Uredbe 2019/947/EU;
– ne zagotovi, da se brezpilotni zrakoplov v odprti kategoriji med letom ohranja na razdalji 120 metrov od najbližje točke na zemeljski površini, razen kadar preleti oviro, kakor je določeno v delu A priloge Uredbe 2019/947/EU v skladu s točko e) prvega odstavka 4. člena Uredbe 2019/947/EU;
– ne zagotovi, da brezpilotni zrakoplov v odprti kategoriji med letom ne prevaža nevarnih snovi in ne odvrže nobenega materiala v skladu s točko f) prvega odstavka 4. člena Uredbe 2019/947/EU.
(2) Z globo 800 eurov se za prekršek kaznuje pilot na daljavo, ki je samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo 500 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo 400 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki je pilot na daljavo, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
32. člen 
(prekrški – odgovornosti operatorja v odprti kategoriji) 
(1) Z globo 1.500 eurov se za prekršek kaznuje operator sistema brezpilotnega zrakoplova, ki je pravna oseba, če ne izpolni zahtev iz UAS.OPEN.050 dela A priloge Uredbe 2019/947/EU.
(2) Z globo 1.000 eurov se za prekršek kaznuje operator sistema brezpilotnega zrakoplova, ki je samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo 800 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo 600 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki je operator sistema brezpilotnega zrakoplova, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
33. člen 
(prekrški – odgovornosti pilota na daljavo v odprti kategoriji) 
Z globo 600 eurov se za prekršek kaznuje pilot na daljavo, če pred začetkom operacije sistema brezpilotnega zrakoplova ali med letom ne izpolni zahtev iz UAS.OPEN.060 dela A priloge Uredbe 2019/947/EU.
34. člen 
(prekrški – pravila posebne kategorije) 
(1) Z globo 2.000 eurov se za prekršek kaznuje operator sistema brezpilotnega zrakoplova, ki je pravna oseba, če izvaja operacije sistema brezpilotnega zrakoplova v posebni kategoriji brez operativnega dovoljenja, izjave o skladnosti s standardnim scenarijem ali brez spričevala operatorja lahkega sistema brezpilotnega zrakoplova v skladu s 5. členom Uredbe 2019/947/EU.
(2) Z globo 1.500 eurov se za prekršek kaznuje operator sistema brezpilotnega zrakoplova, ki je samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo 1.200 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo 1.000 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki je operator sistema brezpilotnega zrakoplova, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
35. člen 
(prekrški – odgovornosti operatorja v posebni kategoriji) 
(1) Z globo 1.500 eurov se za prekršek kaznuje operator sistema brezpilotnega zrakoplova, ki je pravna oseba, če ne izpolni zahtev iz UAS.SPEC.050 dela B priloge Uredbe 2019/947/EU.
(2) Z globo 1.000 eurov se za prekršek kaznuje operator sistema brezpilotnega zrakoplova, ki je samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo 800 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo 600 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki je operator sistema brezpilotnega zrakoplova, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
36. člen 
(prekrški – odgovornosti pilota na daljavo v posebni kategoriji) 
Z globo 600 eurov se za prekršek kaznuje pilot na daljavo, če ne izpolni zahtev iz UAS.SPEC.060 dela B priloge Uredbe 2019/947/EU.
37. člen 
(prekrški – letalski modelarski klubi) 
(1) Z globo 800 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki je letalski modelarski klub ali združenje, če izvaja operacije sistema brezpilotnega zrakoplova v nasprotju z izdanim dovoljenjem za operacije sistemov brezpilotnih zrakoplovov v okviru letalskih modelarskih klubov in združenj, izdanim v skladu s 16. členom Uredbe 2019/947/EU.
(2) Z globo 400 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo 400 eurov se za prekršek kaznuje pilot na daljavo, ki deluje v okviru letalskih modelarskih klubov ali združenj, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
38. člen 
(prekrški – čezmejne operacije) 
(1) Z globo 3.000 eurov se za prekršek kaznuje operator sistema brezpilotnega zrakoplova, ki je pravna oseba, če v zračnem prostoru Republike Slovenije izvaja čezmejne operacije ali operacije sistemov brezpilotnih zrakoplovov zunaj države registracije:
– brez potrdila agencije, da so ukrepi za zmanjšanje tveganja ustrezni za takšno operacijo v skladu z drugim odstavkom 13. člena Uredbe 2019/947/EU, ali
– če agenciji ne predloži kopije izjave, predložene državi članici registracije, ter kopije potrdila o prejemu in popolnosti v skladu s tretjim odstavkom 13. člena Uredbe 2019/947/EU.
(2) Z globo 2.500 eurov se za prekršek kaznuje operator sistema brezpilotnega zrakoplova, ki je samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo 2.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo 1.500 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki je operator sistema brezpilotnega zrakoplova v posebni kategoriji, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
39. člen 
(prekrški – onemogočanje dostopa pristojnim organom) 
(1) Z globo 2.000 eurov se za prekršek kaznuje operator sistema brezpilotnega zrakoplova, ki je pravna oseba, če uradnim osebam agencije ne omogoči dostopa do vsakega objekta, sistema brezpilotnega zrakoplova, dokumenta, evidence, podatkov, postopkov ali vsakega drugega gradiva, pomembnega za njegovo dejavnost, za katero se zahteva operativno dovoljenje ali operativna izjava, ne glede na to, ali je njegova dejavnost oddana v izvajanje ali podizvajanje drugi organizaciji v skladu z UAS.SPEC.090 dela B priloge Uredbe 2019/947/EU.
(2) Z globo 1.500 eurov se za prekršek kaznuje operator sistema brezpilotnega zrakoplova, ki je samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo 1.300 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo 1.100 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki je operator sistema brezpilotnega zrakoplova v posebni kategoriji, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
V. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI 
40. člen 
(prehodna obdobja – odprta kategorija) 
(1) Pilot na daljavo, ki upravlja brezpilotni zrakoplov z največjo vzletno maso med 250 in 500 grami ter ne izpolnjuje zahtev iz delov 1 do 5 priloge k Delegirani uredbi 2019/945/EU, mora končati spletni tečaj usposabljanja, po katerem je uspešno opravil spletno preverjanje teoretičnega znanja iz točke b) četrtega odstavka UAS.OPEN.020 dela A priloge Uredbe 2019/947/EU.
(2) Pilot na daljavo, ki upravlja brezpilotni zrakoplov z največjo vzletno maso, manjšo od dveh kilogramov, in ne izpolnjuje zahtev iz delov 1 do 5 priloge k Delegirani uredbi 2019/945/EU, mora glede usposobljenosti izpolnjevati zahteve iz drugega odstavka UAS.OPEN.030 dela A priloge Uredbe 2019/947/EU.
(3) Pilot na daljavo, ki upravlja brezpilotni zrakoplov z največjo vzletno maso, večjo od dveh kilogramov in manjšo od 25 kilogramov in ne izpolnjuje zahtev iz delov 1 do 5 priloge k Delegirani uredbi 2019/945/EU, mora glede usposobljenosti izpolnjevati zahteve iz točke b) četrtega odstavka UAS.OPEN.020 dela A priloge Uredbe 2019/947/EU.
41. člen 
(prehodna obdobja – geografska območja) 
(1) Predlagatelji geografskih območij, določenih na podlagi Uredbe o izvajanju izvedbene uredbe Komisije (EU) o pravilih in postopkih za upravljanje brezpilotnih zrakoplovov (Uradni list RS, št. 195/20 in 31/21), morajo v enem letu od uveljavitve te uredbe zagotoviti izpolnjevanje zahtev iz 10. člena te uredbe.
(2) Za geografska območja, vzpostavljena na podlagi predpisa iz prejšnjega odstavka, se smiselno uporabljajo tudi določbe tretjega odstavka 7. člena, 11. in 12. člena te uredbe ter določbe III. poglavja te uredbe.
(3) Postopki vzpostavitve geografskih območij, začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se končajo po tej uredbi.
42. člen 
(prenehanje veljavnosti) 
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o izvajanju izvedbene uredbe Komisije (EU) o pravilih in postopkih za upravljanje brezpilotnih zrakoplovov (Uradni list RS, št. 195/20 in 31/21).
43. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00704-107/2024
Ljubljana, dne 9. maja 2024
EVA 2022-2430-0105
Vlada Republike Slovenije 
dr. Robert Golob 
predsednik 

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti