Vsebina Uradnega lista

Na podlagi 10. in 11.a člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US, 123/21, 44/22, 130/22 – ZPOmK-2, 18/23 in 78/23) Vlada Republike Slovenije izdaja

(1) Ta uredba ureja izvajanje intervencije naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev, ter intervencije naložbe v prilagoditev na podnebne spremembe pri trajnih nasadih iz strateškega načrta, ki ureja skupno kmetijsko politiko za obdobje 2023–2027 (v nadaljnjem besedilu: SN SKP). SN SKP je dostopen na osrednjem spletnem mestu državne uprave in spletni strani skupne kmetijske politike (https://skp.si/skupna-kmetijska-politika-2023-2027).

(2) S to uredbo se za podintervencije v okviru intervencije iz prejšnjega odstavka določajo namen in cilji podpore, vlagatelj in upravičenec, upravičeni stroški, pogoji za dodelitev podpore, merila za ocenjevanje vlog, pogoji za izplačilo sredstev, obveznosti, finančne določbe in upravne sankcije, za izvajanje 73. člena Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/946 z dne 18. januarja 2024 o spremembi Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta glede dodeljenih sredstev držav članic za neposredna plačila (UL L št. 2024/946 z dne 26. 3. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/2115/EU).

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:

1. polna delovna moč (v nadaljnjem besedilu: PDM) je obseg dela 1.800 ur v enem koledarskem letu;

2. vrednosti PDM na kmetiji za obdobje enega koledarskega leta so:

a) oseba, ki je pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovana iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti (1 PDM),

b) oseba, ki je za polni delovni čas zaposlena na kmetiji (1 PDM),

c) za osebo, ki je za krajši delovni čas zaposlena na kmetiji, se PDM določi glede na število ur zaposlitve v enem koledarskem letu,

č) član kmetije, ki je brezposelna oseba po zakonu, ki ureja trg dela, in je zdravstveno zavarovan iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti (0,8 PDM),

d) član kmetije, ki je brezposelna oseba po zakonu, ki ureja trg dela (0,5 PDM),

e) član kmetije, ki ni v delovnem razmerju na kmetiji (0,5 PDM),

f) član kmetije, ki je študent (0,3 PDM),

g) član kmetije, ki je upokojenec (0,3 PDM),

h) član kmetije, ki je dijak (0,2 PDM);

3. za eno PDM pri pravni osebi in samostojnem podjetniku posamezniku se upošteva:

– ena oseba v delovnem razmerju za polni delovni čas za obdobje enega koledarskega leta oziroma

– oseba, ki je nosilec dejavnosti in je zavarovana iz naslova samostojnega opravljanja gospodarske dejavnosti za polni delovni čas za obdobje enega koledarskega leta;

4. trajni nasad je grafična enota rabe kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: GERK) z vrstami rabe: 1160 – hmeljišče, 1180 – trajne rastline na njivskih površinah, 1211 – vinograd, 1212 – matičnjak, 1221 – intenzivni sadovnjak, 1222 – ekstenzivni sadovnjak, 1230 – oljčnik in 1240 – ostali trajni nasadi. Pri vrsti rabe 1180 – trajne rastline na njivskih površinah se upoštevajo dejanske rabe trsnica, zarodišče podlage oziroma nasad matičnih rastlin v skladu s pravilnikom, ki ureja evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč;

5. odvzemni objekt je črpališče, vodnjak ali objekt za odvzem vode iz akumulacije v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča;

6. metodologija Farm Accountancy Data Network – mreža računovodskih podatkov (v nadaljnjem besedilu: FADN) sta v skladu s pravilnikom, ki ureja delovanje mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev, ki vodijo kmetijsko knjigovodstvo po metodologiji FADN, opredeljeni način in oblika zapisovanja računovodskih podatkov;

7. zagotavljanje standardno obdelanih podatkov FADN je zagotavljanje predpisanih podatkov v skladu s pravilnikom, ki ureja delovanje mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev, ki vodijo kmetijsko knjigovodstvo po metodologiji FADN, in izračunanih standardnih rezultatov, kot so določeni v dokumentu Evropske komisije Opredelitev spremenljivk, ki se uporabljajo pri standardnih rezultatih FADN od obračunskega leta 2014 št. RI/CC 1750, ki je dostopen na osrednjem spletnem mestu državne uprave;

8. skupna načrtovana vrednost naložbe je celotna vrednost naložbe brez davka na dodano vrednost, ki jo vlagatelj navede v vlogi na javni razpis;

9. enostavna naložba je naložba do vključno 100.000 eurov skupne načrtovane vrednosti;

10. zahtevna naložba je naložba nad 100.000 eurov skupne načrtovane vrednosti;

11. mladi kmet je vlagatelj, ki ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjuje pogoje za vlagatelja iz uredbe, ki ureja izvajanje intervencij podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov in medgeneracijski prenos znanja iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027;

12. mreža proti toči sta zaščitna mreža proti toči ter zaščitna mreža proti ptičem in insektom;

13. ureditev trajnega nasada je:

– postavitev trajnega nasada, ki je prva postavitev trajnega nasada oziroma odstranitev starega nasada in zasaditev nasada z drugo vrsto trajnih rastlin,

– obnova trajnega nasada, ki je odstranitev starega nasada in zasaditev nasada z isto vrsto trajnih rastlin, kot je bila pred odstranitvijo;

14. tolerantne sorte sadik so sorte sadik, ki so manj občutljive na bolezni in škodljivce ter podlage sadik, ki so manj občutljive na sušo in pozebo. Seznam tolerantnih sort sadik se določi z javnim razpisom.

S to uredbo se v okviru intervencije:

1. naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev, iz 73. člena Uredbe 2021/2115/EU izvajata podintervenciji:

– naložbe kmetij in

– naložbe pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov;

2. naložbe v prilagoditev na podnebne spremembe pri trajnih nasadih iz 73. člena Uredbe 2021/2115/EU izvajata podintervenciji:

– naložbe kmetij ter

– naložbe pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov.

(1) Podpora iz podintervencij je namenjena naložbam v primarno pridelavo kmetijskih proizvodov.

(2) Cilji podintervencij so:

1. povečanje produktivnosti in dodane vrednosti kmetijskih proizvodov;

2. povečanje površine trajnih nasadov;

3. povečanje stroškovne učinkovitosti;

4. večja digitaliziranost kmetijske proizvodnje;

5. prilagajanje kmetijskih gospodarstev podnebnim spremembam in

6. uvajanje tolerantnih sort sadik.

(3) Primarna pridelava kmetijskih proizvodov iz prvega odstavka tega člena je proizvodnja rastlinskih in živinorejskih proizvodov iz Priloge I Pogodbe o delovanju Evropske unije (Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije, UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 47), zadnjič spremenjene s Sklepom Sveta (EU) 2019/1255 z dne 18. julija 2019 o spremembi Protokola št. 5 o Statutu Evropske investicijske banke (UL L št. 196 z dne 24. 7. 2019, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Pogodba o delovanju Evropske unije) in se podrobneje opredeli z javnim razpisom.

(1) Do podpore so upravičene naslednje vrste naložb:

1. ureditev trajnega nasada, razen v primeru vrste rabe GERK 1211 – vinograd, pri kateri je upravičena le postavitev nasada;

2. postavitev zasebnega namakalnega sistema v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča (v nadaljnjem besedilu: ZNS), in nakup namakalne opreme za namakanje oziroma opreme za oroševanje trajnih nasadov;

3. nakup in postavitev mreže proti toči, ki lahko vključujeta tudi nakup in postavitev zaščitne folije proti pokanju in ožigu plodov;

4. nakup kmetijske mehanizacije za postavitev mreže proti toči;

5. nakup mehanizacije za protislansko zaščito, ki ni oroševanje;

6. nakup in postavitev opreme za tretiranje razmnoževalnega in sadilnega materiala trte z vročo vodo, kot na primer cepiči in podlage trte ter trsne cepljenke (v nadaljnjem besedilu: tretiranje razmnoževalnega materiala trte).

(2) Z eno vlogo na javni razpis se uveljavlja podpora za naložbo iz 1. točke prejšnjega odstavka hkrati z najmanj eno od naložb iz 2. do 6. točke prejšnjega odstavka, pri čemer:

1. se mora naložba iz 2. do 5. točke prejšnjega odstavka izvajati na trajnem nasadu iz 1. točke prejšnjega odstavka;

2. se lahko uveljavlja podpora za naložbo iz 4. točke prejšnjega odstavka le hkrati z naložbo iz 3. točke prejšnjega odstavka;

3. se lahko uveljavlja podpora za naložbo iz 6. točke prejšnjega odstavka le hkrati z naložbo iz 1. točke prejšnjega odstavka, ki se nanaša na postavitev oziroma obnovo trajnega nasada 1212 – matičnjak oziroma 1180 – trajne rastline na njivskih površinah.

(1) Vlagatelj iz podintervencije naložbe kmetij je fizična oseba, ki je kot nosilec kmetijskega gospodarstva vpisan v register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG), opravlja kmetijsko dejavnost v Republiki Sloveniji in ima v koledarskem letu pred letom objave javnega razpisa standardni prihodek iz kmetijske dejavnosti, ki je enak ali višji od 12.000 eurov.

(2) Vlagatelj iz podintervencije naložbe pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki je kot nosilec kmetijskega gospodarstva vpisan v RKG, opravlja kmetijsko dejavnost v Republiki Sloveniji in ima v koledarskem letu pred letom objave javnega razpisa standardni prihodek iz kmetijske dejavnosti, ki je enak ali višji od 12.000 eurov.

(3) Upravičenec je vlagatelj iz tega člena, ki izpolnjuje pogoje za dodelitev podpore iz 7. člena te uredbe in doseže zadostno število točk pri merilih za izbor vlog v skladu z 8. členom te uredbe.

Poleg pogojev iz 19. in 20. člena te uredbe mora vlagatelj ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje posebne pogoje:

1. naložba mora biti ekonomsko upravičena, kar se izkazuje z najmanj 2 % interno stopnjo donosnosti, ki se določi v poslovnem načrtu iz 3. točke 19. člena te uredbe;

2. če gre za naložbo v postavitev ZNS, mora izpolnjevati naslednje pogoje:

– stanje vodnega telesa glede na količino vode v načrtu upravljanja voda na vodnem območju v skladu z zakonom, ki ureja vode (v nadaljnjem besedilu: NUV), je ocenjeno kot dobro ali zelo dobro,

– imeti mora pravnomočno odločbo o uvedbi namakanja v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča,

– predložiti mora načrt namakanja z obveznimi sestavinami iz Priloge 3, ki je sestavni del te uredbe,

– če gre za naložbo v ureditev odvzemnega objekta, mora imeti vodno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo vode;

3. če gre za naložbo v nakup kmetijske mehanizacije za postavitev mreže proti toči oziroma mehanizacije za protislansko zaščito, ki ni oroševanje:

– mora imeti najmanj 10 ha kmetijskih zemljišč v uporabi (v nadaljnjem besedilu: KZU), pri čemer se upoštevajo vrste rabe GERK 1180 – trajne rastline na njivskih površinah, 1211 – vinograd, 1212 matičnjak, 1221 – intenzivni sadovnjak, 1222 – ekstenzivni sadovnjak, 1230 – oljčnik, 1240 – ostali trajni nasadi), ki so razvidne iz zbirne vloge, vložene v letu, ki se določi z javnim razpisom,

– lahko vlagatelj z eno vlogo na javni razpis uveljavlja podporo za največ tri stroje. Če vlagatelj uveljavlja podporo za dva ali več strojev, mora imeti za vsak stroj, za katerega uveljavlja podporo, v uporabi najmanj 10 ha KZU v skladu s prejšnjo alinejo;

4. naložba v trajni nasad iz prvega odstavka 5. člena te uredbe ni upravičena do podpore, če so bila vlagatelju v okviru SN SKP že odobrena sredstva za namen ureditve trajnega nasada iste vrste, za katerega se uveljavlja podpora z vlogo na javni razpis.

(1) Vloge, vložene na javni razpis za podintervencijo naložbe kmetij, se točkujejo na podlagi naslednjih meril za izbor:

1. ekonomski vidik naložbe:

a) interna stopnja donosnosti, če gre za zahtevno naložbo,

b) načrtovano povečanje prihodka iz kmetijske dejavnosti, če gre za enostavno naložbo, pri čemer se pokritje določi v skladu s Prilogo 2, ki je sestavni del te uredbe,

c) razmerje med letnim prihodkom iz poslovanja kmetijskega gospodarstva in skupno načrtovano vrednostjo naložbe, če gre za zahtevno naložbo,

č) vzpostavitev vodenja knjigovodstva, če gre za enostavno naložbo,

d) odobrena sredstva iz podukrepa podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva, v okviru programa, ki ureja razvoj podeželja za obdobje 2014–2020, oziroma na podlagi te uredbe,

e) predmet naložbe sta nakup opreme za oroševanje oziroma nakup mehanizacije za protislansko zaščito, ki ni oroševanje,

f) predmet naložbe je nakup in postavitev mreže proti toči oziroma postavitev ZNS za nasade lupinarjev, oljk oziroma hmelja,

g) predmet naložbe je obnova intenzivnega sadovnjaka, hmeljišča in matičnjaka, ki so starejši od 25 let, oziroma obnova žičnice, starejše od 25 let. Če gre za nasad lupinarjev oziroma oljčnika, mora biti nasad starejši od 40 let,

h) predmet naložbe je obnova oziroma postavitev trajnega nasada, ki je bil poškodovan v naravni nesreči;

2. socialni in geografski vidik vlagatelja:

a) kmetijsko gospodarstvo je na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost iz pravilnika, ki določa razvrstitev kmetijskih gospodarstev v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: OMD),

b) izobrazba vlagatelja,

c) število zaposlenih oseb na kmetijskem gospodarstvu oziroma oseb, ki so vključene v pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti za polni obseg v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje,

č) vlogo na javni razpis vloži nosilka kmetije, ki je bila nosilka kmetije že v koledarskem letu pred vložitvijo vloge na javni razpis,

d) vlagatelj je mladi kmet,

e) lokacija kmetijskega gospodarstva je v občini v obmejnem problemskem območju v skladu z uredbo, ki ureja določitev obmejnih problemskih območij;

3. povezovanje:

a) članstvo vlagatelja v organizaciji proizvajalcev, skupini proizvajalcev ali zadrugi ter trženje lastnih kmetijskih proizvodov prek teh organizacij,

b) vrednost prodaje lastnih pridelanih kmetijskih proizvodov iz trajnih nasadov glede na standardni prihodek kmetijskega gospodarstva iz trajnih nasadov,

c) vrednost neposredno prodanih lastnih kmetijskih proizvodov iz trajnih nasadov kmetijskega gospodarstva končnemu potrošniku;

4. zeleni in digitalni prehod:

a) v okviru naložbe v trajni nasad se pri opori sadik trajnega nasada ali hmeljski žičnici uporabi večji delež lesa oziroma pri ureditvi hmeljišča se uporabi biorazgradljiva vrvica,

b) digitalizacija proizvodnih procesov,

c) delež površin trajnih nasadov, posajenih s tolerantnimi sortami,

č) delež kmetijskih zemljišč, vključenih v ekološko pridelavo,

d) vključenost vlagatelja v intervencijo kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (v nadaljnjem besedilu: KOPOP), intervencijo iz sheme za podnebje in okolje (v nadaljnjem besedilu: SOPO) oziroma v intervencijo biotično varstvo rastlin iz uredbe, ki ureja plačila za okoljske in podnebne obveznosti, naravne ali druge omejitve ter Natura 2000 iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027, pri čemer se upošteva zbirna vloga, vložena v letu, ki se določi z javnim razpisom;

5. proizvodna usmeritev naložbe:

a) vključenost vlagatelja oziroma člana kmetije v shemo kakovosti, pri čemer se mora shema nanašati na proizvod iz trajnega nasada,

b) povečanje standardnega prihodka kmetijskega gospodarstva iz trajnega nasada.

(2) Vloge, vložene na javni razpis za podintervencijo naložbe pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov, se točkujejo na podlagi naslednjih meril za izbor:

1. ekonomski vidik naložbe:

a) interna stopnja donosnosti, če gre za zahtevno naložbo,

b) načrtovano povečanje prihodka iz kmetijske dejavnosti, če gre za enostavno naložbo, pri čemer se pokritje določi v skladu s Prilogo 2 te uredbe,

c) načrtovano povečanje dodane vrednosti na zaposlenega,

č) odobrena sredstva iz podukrepa podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva, v okviru programa, ki ureja razvoj podeželja za obdobje 2014–2020, oziroma na podlagi te uredbe,

d) predmet naložbe je nakup opreme za oroševanje oziroma nakup mehanizacije za protislansko zaščito, ki ni oroševanje,

e) predmet naložbe sta nakup in postavitev mreže proti toči oziroma postavitev ZNS za nasade lupinarjev, oljk oziroma hmelja,

f) predmet naložbe je obnova intenzivnega sadovnjaka, hmeljišča in matičnjaka, ki so starejši od 25 let, oziroma obnova žičnice, starejše od 25 let. Če gre za nasad lupinarjev oziroma oljčnika, mora biti nasad starejši od 40 let,

g) predmet naložbe je obnova oziroma postavitev trajnega nasada, ki je bil poškodovan v naravni nesreči;

2. socialni in geografski vidik vlagatelja:

a) kmetijsko gospodarstvo je na OMD,

b) vlogo na javni razpis vloži vlagateljica, ki je odgovorna oseba pravne osebe ali samostojna podjetnica posameznica, in je bila odgovorna oseba pravne osebe ali samostojna podjetnica posameznica že v koledarskem letu pred vložitvijo vloge na javni razpis,

c) vlagatelj je mladi kmet kot samostojni podjetnik posameznik oziroma enoosebna gospodarska družba,

č) vlagatelj je socialno oziroma invalidsko podjetje ali zadruga,

d) lokacija kmetijskega gospodarstva je v občini v obmejnem problemskem območju v skladu z uredbo, ki ureja določitev obmejnih problemskih območij;

3. povezovanje:

a) članstvo vlagatelja v organizaciji proizvajalcev, skupini proizvajalcev ali zadrugi ter trženje lastnih kmetijskih proizvodov prek teh organizacij,

b) vrednost prodaje lastnih pridelanih kmetijskih proizvodov iz trajnih nasadov glede na standardni prihodek kmetijskega gospodarstva iz trajnih nasadov,

c) neposredna prodaja na kmetijskem gospodarstvu;

4. zeleni in digitalni prehod:

a) v okviru naložbe v trajni nasad se pri opori sadik trajnega nasada ali hmeljski žičnici uporabi večji delež lesa oziroma pri ureditvi hmeljišča se uporabi biorazgradljiva vrvica,

b) digitalizacija proizvodnih procesov,

c) delež površin trajnih nasadov, posajenih s tolerantnimi sortami,

č) delež kmetijskih zemljišč, vključenih v ekološko pridelavo,

d) vključenost vlagatelja v intervencijo KOPOP, intervencijo iz SOPO oziroma v intervencijo biotično varstvo rastlin, iz uredbe, ki ureja plačila za okoljske in podnebne obveznosti, naravne ali druge omejitve ter Natura 2000 iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027, pri čemer se upošteva zbirna vloga, vložena v letu, ki se določi z javnim razpisom;

5. proizvodna usmeritev naložbe:

a) vključenost vlagatelja v shemo kakovosti, pri čemer se mora shema nanašati na trajni nasad,

b) povečanje standardnega prihodka kmetijskega gospodarstva iz trajnega nasada.

(3) Med vlogami na javni razpis, ki dosežejo vstopni prag 30 % možnih točk, se izberejo tiste, ki dosežejo večje število točk, do porabe sredstev.

(1) Stopnja javne podpore je 30 % upravičenih stroškov naložbe in se poveča za:

– 10 %, če je kmetijsko gospodarstvo vlagatelja razvrščeno v gorsko območje v skladu s pravilnikom, ki ureja razvrstitev kmetijskih gospodarstev v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost;

– 10 % za naložbo mladega kmeta.

(2) Najnižji znesek javne podpore je 5.000 eurov na vlogo.

(3) Sredstva iz podintervencij se ne odobrijo ali izplačajo upravičencu, če so mu bila za iste stroške, kot jih navaja v vlogi na javni razpis oziroma v zahtevku za izplačilo sredstev, že odobrena oziroma izplačana sredstva proračuna Republike Slovenije ali sredstva Evropske unije oziroma druga javna sredstva. Pogoj iz tega odstavka se izkazuje z izjavo v vlogi na javni razpis in zahtevku za izplačilo sredstev.

(4) Vlagatelju se lahko v programskem obdobju 2023–2027 odobri skupno največ 800.000 eurov nepovratnih sredstev za naložbe kmetijskega gospodarstva v primarno pridelavo kmetijskih proizvodov v okviru naslednjih intervencij iz uredbe, ki ureja skupne določbe za izvajanje intervencij razvoja podeželja, ki niso vezane na površino ali živali, iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah za izvajanje intervencij):

a) naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev;

b) naložbe v razvoj in dvig konkurenčnosti ter tržne naravnanosti ekoloških kmetij;

c) naložbe v prilagoditev na podnebne spremembe pri trajnih nasadih;

č) naložbe v učinkovito rabo dušikovih gnojil;

d) naložbe v nakup kmetijske mehanizacije in opreme za optimalno uporabo hranil in trajnostno rabo FFS;

e) neproizvodne naložbe, povezane z izvajanjem naravovarstvenih podintervencij SN 2023–2027;

f) naložbe v prilagoditev kmetijskih gospodarstev izvajanju nadstandardnih zahtev s področja dobrobiti rejnih živali;

g) individualni namakalni sistemi in nakup namakalne opreme;

h) tehnološke posodobitve individualnih namakalnih sistemov.

(1) Podpora iz podintervencij je namenjena naložbam v primarno pridelavo kmetijskih proizvodov.

(2) Cilji podintervencij so:

1. povečanje obsega trajnih nasadov z uvajanjem tolerantnih sort sadik;

2. prilagajanje kmetijskih gospodarstev podnebnim spremembam in

3. večja digitaliziranost kmetijske proizvodnje.

(3) Primarna pridelava kmetijskih proizvodov iz prvega odstavka tega člena je proizvodnja rastlinskih in živinorejskih proizvodov iz Priloge I Pogodbe o delovanju Evropske unije in se podrobneje opredeli z javnim razpisom.

(1) Do podpore so upravičene naslednje vrste naložb:

1. ureditev trajnega nasada, razen vrste rabe GERK 1211 – vinograd, pri kateri je dovoljena le postavitev nasada. Trajni nasad mora biti v celoti posajen s tolerantnimi sortami;

2. tehnološka posodobitev ZNS in nakup namakalne opreme za namakanje oziroma opreme za oroševanje trajnih nasadov;

3. nakup in postavitev mreže proti toči, ki lahko vključujeta tudi nakup in postavitev zaščitne folije proti pokanju in ožigu plodov;

4. nakup in postavitev opreme za tretiranje razmnoževalnega materiala trte.

(2) Z eno vlogo na javni razpis se uveljavlja podpora za naložbo iz 1. točke prejšnjega odstavka hkrati z naložbo iz 2. oziroma 3. točke prejšnjega odstavka, pri čemer se mora naložba iz 2. oziroma 3. točke prejšnjega odstavka izvajati na trajnem nasadu iz 1. točke prejšnjega odstavka.

(3) Z eno vlogo na javni razpis se uveljavlja podpora za naložbo iz 4. točke prvega odstavka tega člena hkrati z naložbo iz 1. točke prvega odstavka tega člena, ki se nanaša na ureditev trajnega nasada 1212 – matičnjak oziroma 1180 – trajne rastline na njivskih površinah, pri čemer se v skladu s prejšnjim odstavkom naložba iz 1. točke prvega odstavka tega člena izvaja hkrati z naložbo iz 2. oziroma 3. točke prvega odstavka tega člena.

(1) Vlagatelj iz podintervencije naložbe kmetij je fizična oseba, ki je kot nosilec kmetijskega gospodarstva vpisan v RKG, opravlja kmetijsko dejavnost v Republiki Sloveniji in ima v koledarskem letu pred letom objave javnega razpisa standardni prihodek iz kmetijske dejavnosti, ki je enak ali višji od 12.000 eurov.

(2) Vlagatelj iz podintervencije naložbe pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki je kot nosilec kmetijskega gospodarstva vpisan v RKG, opravlja kmetijsko dejavnost v Republiki Sloveniji in ima v koledarskem letu pred letom objave javnega razpisa standardni prihodek iz kmetijske dejavnosti, ki je enak ali višji od 12.000 eurov.

(3) Upravičenec je vlagatelj iz tega člena, ki izpolnjuje pogoje za dodelitev podpore iz 13. člena te uredbe in doseže zadostno število točk pri merilih za izbor vlog v skladu s 14. členom te uredbe.

Poleg pogojev iz 19. in 20. člena te uredbe mora vlagatelj ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje posebne pogoje:

1. naložba mora biti ekonomsko upravičena, kar se izkazuje s pozitivno interno stopnjo donosnosti, ki se določi v poslovnem načrtu iz 3. točke 19. člena te uredbe;

2. naložba v tehnološko posodobitev ZNS mora zagotavljati:

– najmanj 15 % možnega prihranka vode glede na tehnične parametre obstoječega ZNS in pripadajočo opremo za namakanje,

– učinkovito zmanjšanje porabe vode najmanj v višini 50 % možnega prihranka vode na ravni naložbe glede na tehnične parametre obstoječega ZNS in pripadajočo opremo za namakanje, če naložba vpliva na telesa podzemnih ali površinskih voda, pri katerih je bilo v NUV količinsko stanje ocenjeno z manj kot dobro;

3. za naložbo iz prejšnje točke mora vlagatelj:

– imeti pravnomočno odločbo o uvedbi namakanja v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča, ali drugi akt o uvedbi namakanja,

– predložiti načrt namakanja z obveznimi sestavinami iz Priloge 3 te uredbe;

– imeti vodno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo vode, če gre za naložbo v ureditev odvzemnega objekta.

(1) Vloge, vložene na javni razpis za podintervencijo naložbe kmetij, se točkujejo na podlagi naslednjih meril za izbor:

1. ekonomski vidik naložbe:

a) načrtovano povečanje prihodka iz kmetijske dejavnosti, pri čemer se pokritje določi v skladu s Prilogo 2, ki je sestavni del te uredbe,

b) odobrena sredstva iz podukrepa podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva v okviru programa, ki ureja razvoj podeželja za obdobje 2014–2020, oziroma na podlagi te uredbe,

c) predmet naložbe sta nakup in postavitev opreme za oroševanje,

č) predmet naložbe sta nakup in postavitev mreže proti toči oziroma tehnološka posodobitev ZNS za nasade lupinarjev, oljk oziroma hmelja,

d) predmet naložbe je obnova intenzivnega sadovnjaka, hmeljišča in matičnjaka, ki so starejši od 25 let, oziroma obnova žičnice, starejše od 25 let. Če gre za nasad lupinarjev oziroma oljčnika, mora biti nasad starejši od 40 let,

e) obnova oziroma postavitev trajnega nasada zaradi posledic naravne nesreče;

2. socialni in geografski vidik vlagatelja:

a) kmetijsko gospodarstvo je na OMD,

b) izobrazba vlagatelja,

c) vlogo na javni razpis vloži nosilka kmetije, ki je bila nosilka kmetije že v koledarskem letu pred vložitvijo vloge na javni razpis,

č) vlagatelj je mladi kmet,

d) lokacija kmetijskega gospodarstva je v občini v obmejnem problemskem območju v skladu z uredbo, ki ureja določitev obmejnih problemskih območij

3. povezovanje:

a) članstvo vlagatelja v organizaciji proizvajalcev, skupini proizvajalcev ali zadrugi ter trženje lastnih kmetijskih proizvodov prek teh organizacij,

b) vrednost prodaje lastnih pridelanih kmetijskih proizvodov iz trajnih nasadov glede na standardni prihodek kmetijskega gospodarstva iz trajnih nasadov,

c) vrednost neposredno prodanih lastnih kmetijskih proizvodov iz trajnih nasadov kmetijskega gospodarstva končnemu potrošniku;

4. zeleni in digitalni prehod:

a) predmet podpore je naložba v oporo sadik trajnega nasada ali naložba v hmeljsko žičnico z večjim deležem uporabe lesa oziroma uporaba biorazgradljive vrvice, če gre za naložbo v postavitev oziroma obnovo hmeljišča,

b) digitalizacija proizvodnih procesov,

c) delež kmetijskih zemljišč, vključenih v ekološko pridelavo,

č) vključenost vlagatelja v intervencijo KOPOP, intervencijo iz SOPO oziroma v intervencijo biotično varstvo rastlin iz uredbe, ki ureja plačila za okoljske in podnebne obveznosti, naravne ali druge omejitve ter Natura 2000 iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027, pri čemer se upošteva zbirna vloga, vložena v letu, ki se določi z javnim razpisom;

5. proizvodna usmeritev naložbe:

a) vključenost vlagatelja oziroma člana kmetije v shemo kakovosti, pri čemer se mora shema nanašati na proizvod iz trajnega nasada,

b) povečanje standardnega prihodka kmetijskega gospodarstva iz trajnega nasada.

(2) Vloge, vložene na javni razpis za podintervencijo naložbe pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov, se točkujejo na podlagi naslednjih meril za izbor:

1. ekonomski vidik naložbe:

a) načrtovano povečanje prihodka iz kmetijske dejavnosti,

b) odobrena sredstva iz podukrepa podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva v okviru programa, ki ureja razvoj podeželja za obdobje 2014–2020, oziroma na podlagi te uredbe,

c) predmet naložbe sta nakup in postavitev opreme za oroševanje,

č) predmet naložbe sta nakup in postavitev mreže proti toči oziroma tehnološka posodobitev ZNS za nasade lupinarjev, oljk oziroma hmelja,

d) predmet naložbe je obnova intenzivnega sadovnjaka, hmeljišča in matičnjaka, ki so starejši od 25 let, oziroma obnova žičnice, starejše od 25 let. Če gre za nasad lupinarjev oziroma oljčnika, mora biti nasad starejši od 40 let,

e) obnova oziroma postavitev trajnega nasada, zaradi posledic naravne nesreče;

2. socialni in geografski vidik vlagatelja:

a) kmetijsko gospodarstvo je na OMD,

b) socialni vidik podjetja,

c) vlogo na javni razpis vloži vlagateljica, ki je odgovorna oseba pravne osebe, ali samostojna podjetnica posameznica in je bila odgovorna oseba pravne osebe ali samostojna podjetnica posameznica že v koledarskem letu pred vložitvijo vloge na javni razpis,

č) vlagatelj je mladi kmet kot samostojni podjetnik posameznik oziroma enoosebna gospodarska družba,

d) lokacija kmetijskega gospodarstva je v občini v obmejnem problemskem območju v skladu z uredbo, ki ureja določitev obmejnih problemskih območij;

3. povezovanje:

a) članstvo vlagatelja v organizaciji proizvajalcev, skupini proizvajalcev ali zadrugi ter trženje lastnih kmetijskih proizvodov prek teh organizacij,

b) vrednost prodaje lastnih pridelanih kmetijskih proizvodov iz trajnih nasadov glede na standardni prihodek kmetijskega gospodarstva iz trajnih nasadov,

c) neposredna prodaja na kmetijskem gospodarstvu;

4. zeleni in digitalni prehod:

a) v okviru naložbe v trajni nasad se pri opori sadik trajnega nasada ali hmeljski žičnici uporabi večji delež lesa oziroma pri ureditvi hmeljišča se uporabi biorazgradljiva vrvica,

b) digitalizacija proizvodnih procesov,

c) delež kmetijskih zemljišč, vključenih v ekološko pridelavo,

č) vključenost vlagatelja v intervencijo KOPOP, intervencijo iz SOPO oziroma v intervencijo biotično varstvo rastlin iz uredbe, ki ureja plačila za okoljske in podnebne obveznosti, naravne ali druge omejitve ter Natura 2000 iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027, pri čemer se upošteva zbirna vloga, vložena v letu, ki se določi z javnim razpisom;

5. proizvodna usmeritev naložbe:

a) vključenost vlagatelja v shemo kakovosti, pri čemer se mora shema nanašati na trajni nasad,

b) povečanje standardnega prihodka kmetijskega gospodarstva iz trajnega nasada.

(3) Med vlogami na javni razpis iz podintervencije naložbe kmetij ter podintervencije naložbe pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov, ki dosežejo vstopni prag 30 % možnih točk, se izberejo tiste, ki dosežejo večje število točk, do porabe sredstev.

(1) Stopnja javne podpore je 50 % upravičenih stroškov naložbe in se poveča za:

– 10 %, če je kmetijsko gospodarstvo upravičenca razvrščeno v gorsko območje v skladu s pravilnikom, ki ureja razvrstitev kmetijskih gospodarstev v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost;

– 15 % za naložbo mladega kmeta.

(2) Najnižji znesek javne podpore je 2.000 eurov na vlogo.

(3) Sredstva iz podintervencij se ne odobrijo ali izplačajo upravičencu, če so mu bila za iste stroške, kot jih navaja v vlogi na javni razpis oziroma v zahtevku za izplačilo sredstev, že odobrena oziroma izplačana sredstva proračuna Republike Slovenije ali sredstva Evropske unije oziroma druga javna sredstva. Pogoj iz tega odstavka se izkazuje z izjavo v vlogi na javni razpis in zahtevku za izplačilo sredstev.

(4) Vlagatelju se lahko v programskem obdobju 2023–2027 odobri skupno največ 800.000 eurov nepovratnih sredstev za naložbe kmetijskih gospodarstev v primarno pridelavo kmetijskih proizvodov v okviru naslednjih intervencij iz uredbe, ki ureja skupne določbe za izvajanje intervencij razvoja podeželja, ki niso vezane na površino ali živali, iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah za izvajanje intervencij):

a) naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev;

b) naložbe v razvoj in dvig konkurenčnosti ter tržne naravnanosti ekoloških kmetij;

c) naložbe v prilagoditev na podnebne spremembe pri trajnih nasadih;

č) naložbe v učinkovito rabo dušikovih gnojil;

d) naložbe v nakup kmetijske mehanizacije in opreme za optimalno uporabo hranil in trajnostno rabo FFS;

e) neproizvodne naložbe, povezane z izvajanjem naravovarstvenih podintervencij SN 2023–2027;

f) naložbe v prilagoditev kmetijskih gospodarstev izvajanju nadstandardnih zahtev s področja dobrobiti rejnih živali;

g) individualni namakalni sistemi in nakup namakalne opreme;

h) tehnološke posodobitve individualnih namakalnih sistemov.

(1) Sredstva se razpišejo z zaprtim javnim razpisom v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.

(2) Vlaganje vlog na javni razpis se začne prvi delovni dan po izteku 21 dni od objave javnega razpisa v Uradnem listu Republike Slovenije.

(3) Če dve vlogi ali več vlog na javni razpis prejme enako število točk in razpisana sredstva ne zadoščajo za odobritev vseh teh vlog v celoti, se vloge izberejo na podlagi ponderiranja meril za ocenjevanje vlog, ki se določijo v javnem razpisu.

(4) V skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, se prva vloga na javni razpis po vrstnem redu točkovanja, ki izpolnjuje predpisane pogoje in dosega zadostno število točk, vendar razpoložljiva sredstva ne zadoščajo za dodelitev sredstev v celoti, odobri do višine razpoložljivih sredstev:

1. če se vlagatelj s tem strinja, kar izkaže z izjavo, ki jo mora poslati Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija) v 15 dneh od vročitve obvestila o tem, da razpoložljiva sredstva ne zadoščajo za dodelitev sredstev v celoti, in

2. če vlagatelj v roku iz prejšnje točke priloži nov izkaz o zaprtosti finančne konstrukcije iz uredbe o skupnih določbah za izvajanje intervencij.

(5) Javni razpis je lahko razdeljen na posamezne sklope glede na vrsto naložbe. Vloge se obravnavajo po posameznih sklopih, za katere so razpisana sredstva. Če je v posameznem sklopu višina razpisanih sredstev višja od zneska odobrenih sredstev, se preostanek sredstev sorazmerno prerazporedi v druge sklope.

(6) V javnem razpisu se podrobneje določijo vrste naložb, višina razpisanih sredstev, kar lahko vključuje tudi porazdelitev sredstev po posameznih sklopih, upravičeni in neupravičeni stroški, pogoji za dodelitev podpore, merila in točkovnik za ocenjevanje vlog, pogoji za izplačilo sredstev in obveznosti upravičenca po zadnjem izplačilu sredstev.

(1) Upravičeni stroški v okviru podintervencij iz 3. člena te uredbe so:

1. stroški nakupa opreme za odvzemni objekt in druge opreme za namakanje oziroma oroševanje;

2. stroški ureditve trajnega nasada: stroški izvedbe agromelioracijskih del na kmetijskih zemljiščih v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča, priprava zemljišča, priprava poti, nakup in posaditev sadik, nakup in postavitev opore, hmeljske žičnice, ograje za zaščito pred divjadjo in nakup opreme za spremljanje škodljivcev oziroma bolezni ter optimalno uporabo hranil in trajnostno rabo FFS;

3. stroški nakupa in postavitve mreže proti toči ter stroški nakupa in postavitve zaščitne folije proti pokanju in ožigu plodov;

4. stroški nakupa in postavitve opreme za tretiranje razmnoževalnega materiala trte;

5. splošni stroški iz uredbe o skupnih določbah za izvajanje intervencij do vključno 10 % upravičenih stroškov naložbe. Ne glede na prejšnji stavek splošni strošek izvedbe vrtine v okviru študije izvedljivosti, ki je podlaga za pridobitev upravnih dovoljenj za naložbo iz 2. točke prvega odstavka 5. člena te uredbe in za naložbo iz 2. točke prvega odstavka 11. člena te uredbe, znaša do vključno 50 % upravičenih stroškov naložbe.

(2) Če gre za podintervenciji iz 1. točke 3. člena te uredbe, so poleg stroškov iz prejšnjega odstavka upravičeni tudi:

1. stroški nakupa kmetijske mehanizacije za postavitev mreže proti toči oziroma protislansko zaščito, ki ni oroševanje;

2. stroški postavitve ZNS ter stroški nakupa in postavitve namakalne opreme oziroma opreme za oroševanje trajnih nasadov.

(3) Če gre za podintervenciji iz 2. točke 3. člena te uredbe, so poleg stroškov iz prvega odstavka tega člena upravičeni tudi stroški tehnološke posodobitve ZNS ter stroški nakupa in postavitve namakalne opreme oziroma opreme za oroševanje trajnih nasadov.

(4) Neupravičeni stroški so:

1. stroški rabljene mehanizacije in opreme;

2. stroški obratnih sredstev;

3. stroški leasinga, razen če je leasing odplačan do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, pri čemer stroški odobritve, zavarovanja in drugi stroški tega leasinga niso upravičeni;

4. stroški zakupa objektov, naprav in opreme;

5. stroški patentov, licenc, plačilnih pravic, avtorskih in sorodnih pravic ter registracije znamk;

6. davek na dodano vrednost;

7. carine in dajatve pri uvozu;

8. obresti na dolgove, bančni stroški, stroški garancij in

9. upravna taksa.

(5) Podpora za upravičene stroške iz prvega do tretjega odstavka tega člena se dodeli v obliki povračila dejansko nastalih stroškov v skladu z uredbo o skupnih določbah za izvajanje intervencij.

(1) Stroški iz prejšnjega člena so upravičeni, če so v skladu s četrtim odstavkom 86. člena Uredbe 2021/2115/EU nastali po vložitvi vloge na javni razpis.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek je dan začetka upravičenosti splošnih stroškov iz 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena 1. januar 2023.

Vlagatelj mora poleg splošnih pogojev za dodelitev podpore iz uredbe o skupnih določbah za izvajanje intervencij ob vložitvi vloge na javni razpis izpolniti tudi naslednje splošne pogoje:

1. če je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, mora biti registriran za opravljanje kmetijske dejavnosti;

2. če je nosilec kmetijskega gospodarstva, mora vložiti zbirno vlogo v letu, ki se določi z javnim razpisom;

3. predložiti mora poslovni načrt, ki vsebuje sestavine iz Priloge 1, ki je sestavni del te uredbe;

4. v poslovnem načrtu iz prejšnje točke, ki se izdela za ekonomsko dobo naložbe, vendar najmanj do dneva, določenega z javnim razpisom, se izkaže ekonomska upravičenost naložbe;

5. poslovni načrt iz 3. točke tega člena mora za:

a) zahtevne naložbe temeljiti na dejanskih prihodkih in dejanskih odhodkih kmetijskega gospodarstva, razvidnih iz izkaza poslovnega izida za ugotavljanje davčne osnove od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti oziroma iz standardnih rezultatov FADN za obdobje od 1. januarja do 31. decembra, oziroma

b) enostavne naložbe temeljiti na:

– dejanskih prihodkih in dejanskih odhodkih kmetijskega gospodarstva iz izkaza poslovnega izida oziroma iz standardnih rezultatov FADN,

– dejanskih prihodkih in normiranih odhodkih kmetijskega gospodarstva iz obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, ali

– na pokritju, ki se določi v skladu s Prilogo 2 te uredbe;

6. z javnim razpisom se opredeli leto, za katero se upoštevajo izkaz poslovnega izida, standardni rezultati FADN in obračun akontacije dohodnine iz prejšnje točke;

7. poslovni načrt iz 3. točke tega člena ne sme biti izdelan na podlagi pokritja, če vlagatelj vodi knjigovodstvo v skladu s prvo ali drugo alinejo 5. točke tega člena;

8. če se naložba nanaša na ureditev nezahtevnega objekta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, se vlogi na javni razpis priloži dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov;

9. če se naložba nanaša na nakup opreme za objekt, mora predložiti fotografije objekta in prostora, v katerem bo oprema nameščena, ter skico postavitve opreme v prostoru;

10. v koledarskem letu pred vložitvijo vloge na javni razpis mora zagotavljati obseg dela v višini najmanj 0,5 PDM v primeru enostavne naložbe ter najmanj 1 PDM v primeru zahtevne naložbe. Če so pogoji za določitev PDM iz 2. točke 2. člena te uredbe za posamezno osebo izpolnjeni v obdobju, krajšem od enega koledarskega leta, se pri določitvi PDM iz prejšnjega stavka upošteva sorazmerni delež vrednosti PDM;

11. samostojni podjetnik posameznik oziroma pravna oseba ima v letu, ki se določi z javnim razpisom, prihodek iz poslovanja v višini najmanj 1,5 letne minimalne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji na PDM, pri čemer se višina prihodka iz poslovanja določi v skladu s Prilogo 1 te uredbe;

12. na posamezni javni razpis oziroma posamezni sklop javnega razpisa se lahko vloži največ ena vloga.

(1) Za naložbo v ureditev trajnega nasada mora vlagatelj poleg splošnih pogojev iz prejšnjega člena ob vložitvi vloge na javni razpis izpolniti tudi naslednje posebne pogoje:

1. vlogi na javni razpis se priloži načrt trajnega nasada, ki vključuje popis del in materiala ter skico tega nasada na ortofoto posnetku GERK-a kmetijskega zemljišča, na katerega se naložba nanaša, ali skico nasada na zemljiškokatastrskem načrtu na digitalnem ortofoto ozadju, če zemljišča niso vključena v GERK;

2. če naložba v postavitev trajnega nasada posega na gozdno zemljišče, mora biti za to naložbo na podlagi zakona, ki ureja gozdove, pridobljeno soglasje Zavoda za gozdove Slovenije;

3. za naložbo v postavitev novega vinograda mora pridobiti dovoljenje v skladu z uredbo, ki ureja sistem dovoljenj za zasaditev vinske trte, pri čemer je dovoljeno saditi le sorte vinske trte, ki so v skladu s pravilnikom, ki ureja trsni izbor za posamezna pridelovalna območja;

4. za naložbo v nakup in postavitev opreme za tretiranje razmnoževalnega materiala trte z vročo vodo mora biti v skladu s predpisom, ki ureja izvajanje uredb (EU) o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, vpisan v register izvajalcev poslovnih dejavnosti, in sicer za pridelavo in distribucijo oziroma trženje razmnoževalnega oziroma sadilnega materiala vinske trte, ter imeti v letu pred vložitvijo vloge na javni razpis letno proizvodnjo najmanj 250.000 kosov razmnoževalnega materiala trte;

5. naložba v postavitev akumulacije je upravičena do podpore, če vlagatelj z vlogo na javni razpis uveljavlja podporo za naložbo iz 2. točke prvega odstavka 5. člena oziroma naložbo iz 2. točke prvega odstavka 11. člena te uredbe, pri čemer mora biti prostornina akumulacije večja od:

– 500 m³ na hektar trajnega nasada, ki je predmet naložbe, če gre za naložbo v ZNS brez oroševanja trajnega nasada,

– 1.500 m³ na hektar trajnega nasada, ki je predmet naložbe, če gre za naložbo v ZNS z oroševanjem trajnega nasada;

6. za izvedbo agromelioracijskih del v okviru ureditve trajnega nasada mora izpolnjevati naslednje zahteve:

– pri zahtevni agromelioraciji mora imeti pravnomočno odločbo o uvedbi agromelioracije v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča,

– pri nezahtevni agromelioraciji na območju varovanj in omejitev po posebnih predpisih mora vlogi na javni razpis priložiti predpisana soglasja in dovoljenja pristojnih organov,

– če se agromelioracija izvaja na zemljišču, ki glede na evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč ni uvrščeno med kmetijske površine, mora biti to zemljišče najpozneje do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč uvrščeno med kmetijske površine,

– predložiti mora načrt kmetijskega zemljišča, ki vključuje popis del in materiala, ter skico tega zemljišča na ortofotu posnetku z vrisanimi GERK-i kmetijskih zemljišč, na katera se naložba nanaša, oziroma z izrisom digitalnega katastrskega načrta, če zemljišča niso vključena v GERK.

(2) Če gre za obnovo trajnega nasada, mora vlagatelj poleg pogojev iz prejšnjega odstavka ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi pogoje:

1. obnova trajnega nasada se izvede z zamenjavo obstoječih sort s tržno primernimi sadnimi sortami oziroma kloni iste sorte s seznama evropske sortne liste Frumatis, ali sortami hmelja s sortne liste Republike Slovenije, ki jo izda Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: UVHVVR);

2. če je predmet naložbe obnova hmeljišča, ki vključuje tudi obnovo hmeljske žičnice, mora obnoviti hmeljsko žičnico na celotnem hmeljišču, ki je predmet podpore;

3. obnova intenzivnega sadovnjaka, oljčnika, hmeljišča in matičnjaka je upravičena do podpore, če je nasad starejši od naslednjih vrednosti, ki so razvidne iz RKG:

a) pečkarji: 16 let,

b) koščičarji: 12 let,

c) jagodičje, razen malin in robid: 15 let,

č) maline in robide: 8 let,

d) lupinarji: 33 let,

e) oljke: 33 let,

f) namizno grozdje: 25 let,

g) hmelj: 12 let,

h) matičnjak: 15 let;

4. obnova ekstenzivnega sadovnjaka je upravičena do podpore, če je nasad starejši od naslednjih vrednosti, ki so razvidne iz RKG:

a) slive: 20 let,

b) jablane: 40 let,

c) hruške: 40 let,

č) mešani nasadi: 30 let;

5. določbe iz 3. in 4. točke tega odstavka se ne uporabljajo v primeru, če je obnova potrebna zaradi posledic hude naravne nesreče, hudega vremenskega dogodka ali izbruha škodljivega organizma rastlin, ki deloma ali v celoti prizadene kmetijske rastline upravičenca in je kmetija utrpela škodo na trajnem nasadu, ki je predmet obnove. Škoda na trajnem nasadu je razvidna iz ocene škode, določene v skladu z uredbo, ki ureja metodologijo za ocenjevanje škode, ali se dokazuje z naslednjimi dokazili, če ocena škode ni določena v skladu z uredbo, ki ureja metodologijo za ocenjevanje škode:

a) ocena škode, ki jo izdela zavarovalnica, če je trajni nasad zavarovan,

b) odločba in zapisnik o izvedenih ukrepih, ki jih je z odločbo odredil fitosanitarni inšpektor UVHVVR,

c) dokument o potrditvi pojava zlate trsne rumenice, ki ga izda fitosanitarni preglednik, ali

č) ocena škode, ki jo izdela neodvisni strokovnjak, če škoda ni ugotovljena v skladu s pod a) ali pod b) te točke. Neodvisni strokovnjak, ki ni neposredno povezan s pripravo vloge na javni razpis ter z izvedbo naložbe, izdela oceno škode v skladu z uredbo, ki določa metodologijo za ocenjevanje škode;

6. pri naložbi v mrežo proti toči v okviru naložbe v obnovo trajnega nasada mora upravičenec zamenjati tudi oporo iz:

a) lesenih stebrov za mrežo proti toči,

b) betonskih stebrov, ki so starejši od 25 let, kar je razvidno iz RKG.

(1) Poleg izpolnjevanja splošnih pogojev ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev iz uredbe o skupnih določbah za izvajanje intervencij mora upravičenec ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev izpolniti tudi naslednje pogoje:

1. pri naložbi v postavitev ali tehnološko posodobitev ZNS mora biti ZNS najpozneje do zaključka naložbe opremljen z vodomerom;

2. trajni nasad oziroma mreža proti toči, ki sta predmet podpore, morata biti vpisana v RKG;

3. zahtevku za izplačilo sredstev mora priložiti popis izvedenih del ureditve trajnega nasada, ki ga pripravi in potrdi neodvisni strokovnjak kmetijskega svetovanja, specialist za sadjarstvo, vinogradništvo, poljedelstvo ali hmeljarstvo, ki deluje v okviru javne službe kmetijskega svetovanja, pri čemer ni neposredno povezan s pripravo vloge na javni razpis ter z izvedbo naložbe. Popis izvedenih del mora biti skladen z načrtom trajnega nasada iz 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena;

4. če gre za zahtevno naložbo ali so mu bile dodeljene točke na podlagi merila iz pod a) oziroma pod b) 3. točke prvega odstavka 8. člena, iz pod a) oziroma pod b) 3. točke drugega odstavka 8. člena, iz pod a) oziroma pod b) 3. točke prvega odstavka 14. člena ali iz pod a) oziroma pod b) 3. točke drugega odstavka 14. člena te uredbe, mora izkazati načrtovano prodajo lastnih pridelanih kmetijskih proizvodov iz trajnih nasadov v višini:

– najmanj 25 % standardnega prihodka iz trajnih nasadov, ki ga ima kmetijsko gospodarstvo ob vložitvi vloge na javni razpis, če gre za zahtevno naložbo, oziroma

– deleža glede na standardni prihodek kmetijskega gospodarstva iz trajnih nasadov, za katerega so mu bile v okviru meril za izbor dodeljene točke;

5. delež prodanih lastnih pridelanih kmetijskih proizvodov iz prejšnje točke mora biti dosežen v vsakem letu v naslednjih treh koledarskih letih od vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev in se izkazuje z eno ali več pogodbami, pri čemer:

– mora biti posamezna pogodba veljavna najmanj tri leta od vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev,

– se ne upošteva pogodba, ki je sklenjena s pravno ali fizično osebo, ki je 25 % ali več lastniško povezana z upravičencem, kar se izkazuje z izjavo v zahtevku za izplačilo sredstev;

6. če so bile upravičencu pri ocenjevanju vloge na javni razpis dodeljene točke v okviru:

a) merila iz pod e) 1. točke prvega odstavka 8. člena te uredbe ali merila iz pod d) 1. točke drugega odstavka 8. člena te uredbe, mora biti površina trajnega nasada, ki je predmet naložbe, v celoti opremljena z oroševanjem oziroma protislansko zaščito, ki ni oroševanje,

b) merila iz pod c) 2. točke prvega odstavka 8. člena te uredbe, mora biti najmanj en član kmetije upravičenca ob vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti za polni obseg v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma mora imeti upravičenec na kmetiji ob vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev zavarovano najmanj eno osebo iz delovnega razmerja kot kmetijskega delavca za polni delovni čas,

c) merila iz pod c) 4. točke prvega odstavka 8. člena te uredbe ali merila iz pod c) 4. točke drugega odstavka 8. člena te uredbe, mora zagotoviti načrtovani delež površine trajnih nasadov, zasajenih s tolerantnimi sortami,

č) merila iz pod č) 2. točke prvega odstavka 8. člena te uredbe, merila iz pod b) 2. točke drugega odstavka 8. člena te uredbe, merila iz pod c) 2. točke prvega odstavka 14. člena te uredbe ali merila iz pod c) 2. točke drugega odstavka 14. člena te uredbe, mora ostati nosilka kmetije, odgovorna oseba pravne osebe oziroma samostojna podjetnica posameznica še najmanj tri zaporedna koledarska leta po zadnjem izplačilu sredstev,

d) merila iz pod c) 1. točke prvega odstavka 14. člena te uredbe ali merila iz pod c) 1. točke drugega odstavka 14. člena te uredbe, mora biti površina trajnega nasada, ki je predmet naložbe, v celoti opremljena z oroševanjem,

e) merila iz pod f) 1. točke prvega odstavka 8. člena te uredbe, merila iz pod e) 1. točke drugega odstavka 8. člena te uredbe, merila iz pod č) 1. točke prvega odstavka 14. člena te uredbe ali merila iz pod č) 1. točke drugega odstavka 14. člena te uredbe, mora biti:

– površina trajnega nasada, ki je predmet naložbe, v celoti opremljena z mrežo proti toči,

– najmanj 50 % površine trajnih nasadov, ki so predmet naložbe, opremljene z namakanjem, če gre za naložbo v postavitev oziroma tehnološko posodobitev ZNS,

f) merila iz pod a) 4. točke prvega odstavka 8. člena te uredbe, merila iz pod a) 4. točke drugega odstavka 8. člena te uredbe, merila iz pod a) 4. točke prvega odstavka 14. člena te uredbe ali merila iz pod a) 4. točke drugega odstavka 14. člena te uredbe, mora biti hmeljska žičnica oziroma opora rastlin trajnega nasada, ki je predmet podpore, v celoti narejena iz lesa,

g) merila iz pod b) 4. točke prvega odstavka 8. člena te uredbe, merila iz pod b) 4. točke drugega odstavka 8. člena te uredbe, merila iz pod b) 4. točke prvega odstavka 14. člena te uredbe ali merila iz pod b) 4. točke drugega odstavka 14. člena te uredbe, se mora digitalna tehnologija uporabljati za trajni nasad, ki je predmet naložbe;

7. če gre za naložbo v ureditev trajnega nasada, se lahko uporablja samo:

– uradno potrjen ali material kategorije Conformitas Agraria Communitatis sadnih rastlin, ki izpolnjuje zahteve, določene s pravilnikom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik sadnih rastlin, namenjenih za pridelavo sadja,

– uradno potrjen ali standardni razmnoževalni material vinske trte, ki izpolnjuje zahteve, določene s pravilnikom, ki ureja trženje materiala za vegetativno razmnoževanje trte,

– certificirane sadike A hmelja v skladu s pravilnikom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja.

(2) Za zaključek naložbe se šteje vključitev naložbe v uporabo, kar upravičenec izkaže z izjavo o vključitvi naložbe v uporabo v zahtevku za izplačilo sredstev.

(3) Če gre za naložbo v opremo in mehanizacijo, mora upravičenec zahtevku za izplačilo sredstev priložiti račun s specifikacijo, iz katerega so razvidni najmanj serijska številka, tip stroja ali opreme in nazivna moč, ter dobavnico, transportni list ali drugo dokazilo, ki izkazuje prevzem opreme in mehanizacije.

(4) Upravičenec lahko na posamezno vlogo vloži:

1. en zahtevek za izplačilo sredstev, če gre za enostavno naložbo;

2. največ tri zahtevke za izplačilo sredstev, če gre za zahtevno naložbo, pri čemer se posamezni zahtevek lahko vloži, ko je zaključena naložba v posamezni trajni nasad.

(1) Poleg splošnih obveznosti iz uredbe o skupnih določbah za izvajanje intervencij mora upravičenec izpolniti tudi naslednje obveznosti:

1. najpozneje v tretjem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev mora izpolniti najmanj 80 % proizvodnih zmogljivosti naložbe, načrtovanih v poslovnem načrtu (površine), kar se ugotavlja na podlagi zbirne vloge, vložene v koledarskem letu po letu izpolnitve te obveznosti;

2. če gre za naložbo v postavitev oziroma tehnološko posodobitev ZNS, mora biti namakalni sistem opremljen z vodomerom še najmanj pet koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev;

3. knjigovodstvo za kmetijsko dejavnost vodi najmanj pet koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev:

– upravičenec, ki vodi knjigovodstvo po dejanskih prihodkih in dejanskih odhodkih oziroma dejanskih prihodkih in normiranih odhodkih, mora knjigovodske podatke vsako leto do 15. oktobra poslati agenciji,

– upravičenec, ki ne vodi knjigovodstva v skladu s prejšnjo alinejo, mora voditi knjigovodstvo po metodologiji FADN. Zagotoviti mora standardno obdelavo podatkov in vsako leto do 15. oktobra poslati standardno obdelane podatke ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;

4. vložiti mora zbirno vlogo v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za posamezno leto, še najmanj pet koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev;

5. v prvem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev mora zagotoviti obseg dela v višini najmanj 0,5 PDM za enostavno naložbo in najmanj 1 PDM za zahtevno naložbo. Upravičenec poroča o obveznosti iz te točke v drugem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev v skladu s 23. členom te uredbe;

6. če so bile upravičencu pri ocenjevanju vloge na javni razpis dodeljene točke v okviru:

a) merila iz pod b) 1. točke prvega odstavka 8. člena te uredbe, merila iz pod b) 1. točke drugega odstavka 8. člena te uredbe, merila iz pod a) 1. točke prvega odstavka 14. člena te uredbe ali merila iz pod a) 1. točke drugega odstavka 14. člena te uredbe, mora doseči načrtovano povečanje prihodka iz kmetijske dejavnosti najpozneje v tretjem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev oziroma najpozneje v petem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev, če gre za naložbo v trajni nasad lupinarjev oziroma oljk,

b) merila iz pod c) 1. točke drugega odstavka 8. člena te uredbe, mora izpolniti načrtovano povečanje dodane vrednosti na zaposlenega, ki je razvidna iz evidence Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, najpozneje v tretjem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev oziroma najpozneje v petem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev, če gre za naložbo v trajni nasad lupinarjev oziroma oljk,

c) merila iz pod c) 2. točke prvega odstavka 8. člena te uredbe, mora biti najmanj en član kmetije upravičenca vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti za polni obseg v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma mora imeti upravičenec na kmetiji zavarovano najmanj eno osebo iz delovnega razmerja kot kmetijskega delavca za polni delovni čas neprekinjeno še najmanj tri zaporedna leta od vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev,

č) merila iz pod a) 3. točke prvega odstavka 8. člena te uredbe, merila iz pod a) 3. točke drugega odstavka 8. člena te uredbe, merila iz pod a) 3. točke prvega odstavka 14. člena te uredbe ali merila iz pod a) 3. točke drugega odstavka 14. člena te uredbe, mora biti član organizacije proizvajalcev ali skupine proizvajalcev za skupno trženje, priznane za sektor, ki je povezan s predmetom naložbe, oziroma član zadruge, ter mora izpolniti zahteve glede trženja lastnih kmetijskih proizvodov še najmanj tri zaporedna koledarska leta po zadnjem izplačilu sredstev,

d) merila iz pod c) 3. točke prvega odstavka 8. člena te uredbe, merila iz pod c) 3. točke drugega odstavka 8. člena te uredbe, merila iz pod c) 3. točke prvega odstavka 14. člena te uredbe ali merila iz pod c) 3. točke drugega odstavka 14. člena te uredbe, mora najpozneje v tretjem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev doseči delež načrtovane vrednosti neposredno prodanih kmetijskih proizvodov končnemu potrošniku iz trajnih nasadov, glede na standardni prihodek kmetijskega gospodarstva iz trajnih nasadov, ki ga ima ob vložitvi vloge na javni razpis. Vrednost neposredno prodanih lastnih kmetijskih proizvodov iz trajnih nasadov končnemu potrošniku se ugotavlja na podlagi izdanih računov končnemu potrošniku,

e) merila iz pod a) 4. točke prvega odstavka 8. člena te uredbe, merila iz pod a) 4. točke drugega odstavka 8. člena te uredbe, merila iz pod a) 4. točke prvega odstavka 14. člena te uredbe ali merila iz pod a) 4. točke drugega odstavka 14. člena te uredbe, in sicer za uporabo biorazgradljive vrvice pri hmelju, mora uporabljati biorazgradljivo vrvico v skladu z normativom porabe biorazgradljive vrvice na hektar površine hmeljišča še najmanj tri koledarska leta po zadnjem izplačilu sredstev na celotni površini hmeljišča, ki je predmet podpore, pri čemer se normativ porabe določi z javnim razpisom,

f) merila iz pod d) 4. točke prvega odstavka 8. člena te uredbe, merila iz pod d) 4. točke drugega odstavka 8. člena te uredbe, merila iz pod č) 4. točke prvega odstavka 14. člena te uredbe ali merila iz pod č) 4. točke drugega odstavka 14. člena te uredbe, mora biti upravičenec še najmanj tri zaporedna koledarska leta po zadnjem izplačilu sredstev vključen v enako število intervencij oziroma operacij KOPOP, SOPO oziroma biotično varstvo rastlin iz uredbe, ki ureja plačila za okoljske in podnebne obveznosti, naravne ali druge omejitve ter Natura 2000 iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027, za katere so mu bile dodeljene točke na podlagi meril za izbor,

g) merila iz pod b) 5. točke prvega odstavka 8. člena te uredbe, merila iz pod b) 5. točke drugega odstavka 8. člena te uredbe, merila iz pod b) 5. točke prvega odstavka 14. člena te uredbe ali merila iz pod b) 5. točke drugega odstavka 14. člena te uredbe, mora najpozneje v tretjem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev doseči načrtovani standardni prihodek kmetijskega gospodarstva iz trajnih nasadov.

(2) Upravičenec mora v vsakem letu v treh zaporednih koledarskih letih od vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev doseči delež prodanih količin lastnih pridelanih kmetijskih proizvodov v skladu s 4. točko prvega odstavka prejšnjega člena in poročilu iz 23. člena te uredbe priložiti pogodbe o skupni prodani količini lastnih pridelanih kmetijskih proizvodov. Račune, ki so vezani na pogodbe iz prejšnjega stavka, upravičenec hrani na kraju samem v elektronski ali papirni obliki.

(3) Če je bila upravičencu dodeljena višja stopnja podpore v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 9. člena te uredbe oziroma so mu bile pri ocenjevanju vloge na javni razpis dodeljene točke v okviru merila iz pod d) 2. točke prvega odstavka 8. člena te uredbe, merila iz pod c) 2. točke drugega odstavka 8. člena te uredbe, merila iz pod č) 2. točke prvega odstavka 14. člena te uredbe ali merila iz pod č) 2. točke drugega odstavka 14. člena te uredbe, mora biti še pet zaporednih koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev vpisan kot nosilec kmetijskega gospodarstva, na katerem je bila izvedena naložba.

(4) Upravičenec ne sme uvesti bistvene spremembe, odtujiti predmeta podpore ali premestiti podprte dejavnosti v skladu s prvim odstavkom 65. člena Uredbe (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (UL L št. 231 z dne 30. 6. 2021, str. 159), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2024/795 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. februarja 2024 o vzpostavitvi platforme za strateške tehnologije za Evropo (platforma STEP) in spremembi Direktive 2003/87/ES ter uredb (EU) 2021/1058, (EU) 2021/1056, (EU) 2021/1057, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) 2021/1060, (EU) 2021/523, (EU) 2021/695, (EU) 2021/697 in (EU) 2021/241 (UL L 2024/795, z dne 29. 2. 2024).

(5) Naložbo, ki je predmet podpore, mora upravičenec v skladu z uredbo o skupnih določbah za izvajanje intervencij uporabljati za namen dejavnosti primarne pridelave kmetijskih proizvodov še najmanj pet zaporednih koledarskih let po letu vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev.

(6) Če gre za naložbo v nakup mehanizacije iz 4. in 5. točke prvega odstavka 5. člena te uredbe, za katero je obvezno ugotavljanje skladnosti s standardi in predpisi o varnosti strojev, mora upravičenec dokument, ki to izkazuje, hraniti na kraju samem, ter ga predložiti na zahtevo agencije.

(7) Upravičenec mora na kraju samem hraniti račune o nakupu sadik kmetijskih rastlin iz 7. točke prvega odstavka 21. člena te uredbe in uradne etikete ali etikete oziroma potrdila dobavitelja, s katerimi so opremljene te sadike ob nakupu.

(1) Upravičenec mora poročati o deležu prodane količine lastnih kmetijskih proizvodov iz 4. točke prvega odstavka 21. člena te uredbe, o izpolnjevanju obveznosti iz drugega odstavka prejšnjega člena in o učinkih podprte naložbe.

(2) Poročilo iz prejšnjega odstavka vsebuje obvezne sestavine iz Priloge 4, ki je sestavni del te uredbe.

(3) Upravičenec ali njegov pooblaščenec vloži poročilo iz prvega odstavka tega člena skupaj z dokazili v elektronski obliki, podpisano s kvalificiranim elektronskim podpisom, do 15. oktobra tekočega leta za obveznosti iz prejšnjega koledarskega leta, in sicer v aplikacijo, ki je za ta namen vzpostavljena na osrednjem spletnem mestu državne uprave na način, kot je določen za vložitev vloge na javni razpis v skladu z uredbo o skupnih določbah za izvajanje intervencij.

(4) Podrobnejše zahteve glede poročila o izpolnjevanju obveznosti iz prvega odstavka tega člena se določijo v javnem razpisu.

Vlagatelj lahko uveljavlja predplačilo do vključno 50 % vrednosti odobrenih sredstev v skladu z uredbo o skupnih določbah za izvajanje intervencij.

Če se upravičenec odreče pravici do sredstev iz odločbe o pravici do sredstev, o tem v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, pisno obvesti agencijo najpozneje v 90 dneh od dneva vročitve odločbe o pravici do sredstev.

(1) Če upravičenec ne izpolni obveznosti iz 1. točke prvega odstavka 22. člena te uredbe, mora v proračun Republike Slovenije vrniti izplačana sredstva, in sicer:

– 20 % izplačanih sredstev, če izpolni najmanj 70 % in manj kot 80 % proizvodnih zmogljivosti, načrtovanih v poslovnem načrtu;

– 50 % izplačanih sredstev, če izpolni najmanj 60 % in manj kot 70 % proizvodnih zmogljivosti, načrtovanih v poslovnem načrtu;

– vsa izplačana sredstva, če izpolni manj kot 60 % proizvodnih zmogljivosti, načrtovanih v poslovnem načrtu.

(2) Če upravičenec ne izpolni obveznosti iz 2. točke prvega odstavka 22. člena te uredbe ali ne poroča v skladu s tretjim odstavkom 23. člena te uredbe, mora v proračun Republike Slovenije vrniti izplačana sredstva, in sicer:

– po prvi ugotovljeni kršitvi dobi upravičenec opozorilo,

– po drugi ugotovljeni kršitvi mora vrniti 10 % izplačanih sredstev,

– po tretji ugotovljeni kršitvi mora vrniti 50 % izplačanih sredstev,

– po četrti ugotovljeni kršitvi mora vrniti razliko med skupno višino izplačanih sredstev in vrnjenimi sredstvi.

(3) Če upravičenec ne izpolni obveznosti iz 3. točke prvega odstavka 22. člena te uredbe, mora v proračun Republike Slovenije vrniti izplačana sredstva, in sicer:

– po prvi ugotovljeni kršitvi mora vrniti 10 % izplačanih sredstev,

– po drugi ugotovljeni kršitvi mora vrniti 50 % izplačanih sredstev,

– po tretji ugotovljeni kršitvi mora vrniti razliko med skupno višino izplačanih sredstev in vrnjenimi sredstvi.

(4) Upravičenec, ki ne izpolni obveznosti iz 4. točke prvega odstavka 22. člena te uredbe, mora v proračun Republike Slovenije vrniti izplačana sredstev, in sicer:

– po prvi ugotovljeni kršitvi mora vrniti 50 % izplačanih sredstev,

– po drugi ugotovljeni kršitvi mora vrniti razliko med skupno višino izplačanih sredstev in vrnjenimi sredstvi.

(5) Upravičenec, ki ne izpolni obveznosti iz 5. točke prvega odstavka 22. člena te uredbe, mora v proračun Republike Slovenije vrniti 25 % vseh izplačanih sredstev.

(6) Upravičenec, ki ne izpolni obveznosti iz pod a) oziroma obveznosti iz pod b) 6. točke prvega odstavka 22. člena te uredbe, mora v proračun Republike Slovenije vrniti izplačana sredstva, in sicer:

– 20 % vseh izplačanih sredstev, če izpolni najmanj 70 % in manj kot 80 % načrtovanega povečanja prihodka iz kmetijske dejavnosti oziroma povečanja dodane vrednosti na zaposlenega;

– 50 % vseh izplačanih sredstev, če izpolni najmanj 60 % in manj kot 70 % načrtovanega povečanja prihodka iz kmetijske dejavnosti oziroma povečanja dodane vrednosti na zaposlenega;

– vsa izplačana sredstva, če izpolni manj kot 60 % načrtovanega povečanja prihodka iz kmetijske dejavnosti oziroma povečanja dodane vrednosti na zaposlenega.

(7) Upravičenec, ki ne izpolni obveznosti iz pod c) 6. točke prvega odstavka 22. člena te uredbe oziroma obveznosti iz tretjega odstavka 22. člena te uredbe, mora v proračun Republike Slovenije vrniti izplačana sredstva, in sicer:

– po prvi ugotovljeni kršitvi mora vrniti 20 % izplačanih sredstev,

– po drugi ugotovljeni kršitvi mora vrniti 50 % izplačanih sredstev,

– po tretji ugotovljeni kršitvi mora vrniti razliko med skupno višino izplačanih sredstev in vrnjenimi sredstvi.

(8) Upravičenec, ki ne izpolni obveznosti glede trženja lastnih kmetijskih proizvodov iz pod č), obveznosti iz pod d) oziroma obveznosti iz pod g) 6. točke prvega odstavka 22. člena te uredbe oziroma obveznosti iz drugega odstavka 22. člena te uredbe, mora v proračun Republike Slovenije vrniti izplačana sredstva, in sicer:

– 20 % vseh izplačanih sredstev, če izpolni najmanj 70 % in manj kot 80 % zahtevanih oziroma načrtovanih vrednosti;

– 50 % vseh izplačanih sredstev, če izpolni najmanj 60 % in manj kot 70 % zahtevanih oziroma načrtovanih vrednosti;

– vsa izplačana sredstva, če izpolni manj kot 60 % zahtevanih oziroma načrtovanih vrednosti.

(9) Upravičenec, ki ne izpolni obveznosti iz pod e) oziroma pod f) 6. točke prvega odstavka oziroma obveznosti iz tretjega odstavka 22. člena te uredbe, mora v proračun Republike Slovenije vrniti izplačana sredstva, in sicer:

– po prvi ugotovljeni kršitvi mora vrniti 10 % izplačanih sredstev,

– po drugi ugotovljeni kršitvi mora vrniti 50 % izplačanih sredstev,

– po tretji ugotovljeni kršitvi mora vrniti razliko med skupno višino izplačanih sredstev in vrnjenimi sredstvi.

(1) Za majhno naložbo iz uredbe o skupnih določbah za izvajanje intervencij se šteje ena ali več naložb, ki se uveljavljajo z vlogo na posamezni javni razpis in za katere je skupno odobrenih do vključno 15.000 eurov sredstev.

(2) Kot naložba z majhnim tveganjem, da pogoji za izplačilo sredstev ne bi bili izpolnjeni ali da naložba ne bi bila izvedena, iz uredbe o skupnih določbah za izvajanje intervencij, se štejejo naslednje vrste naložb:

– ureditev trajnega nasada;

– nakup in postavitev mreže proti toči;

– nakup kmetijske mehanizacije.

(3) Če je z odločbo o pravici do sredstev poleg naložb iz prejšnjega odstavka odobrena tudi druga vrsta naložb, se taka naložba ne šteje za naložbo z majhnim tveganjem.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Uradni list RS, št. 39/2024 z dne 10. 5. 2024