Na podlagi 11. člena, 36. člena do 40. člena Zakona o javno zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) ter 17. člena Statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 91/20 – UPB-3) je Mestni svet Mestne občine Slovenj Gradec na 18. redni seji dne 8. 5. 2024 sprejel
o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta »VRTEC IN MEDGENERACIJSKI CENTER PAMEČE«
S tem aktom Mestna občina Slovenj Gradec (koncedent) ugotavlja javni interes za izvedbo projekta »VRTEC IN MEDGENERACIJSKI CENTER PAMEČE« (v nadaljevanju projekt) kot javno-zasebno partnerstvo v razmerju pogodbenega partnerstva in obliki koncesijskega razmerja.
V koncesijskem razmerju se v skladu z zakonom in določbami odloka podeli pravica izvajati dejavnost v javnem interesu, in sicer koncesija storitve, ki vključuje projektiranje, gradnjo, vzdrževanje, energetsko upravljanje, zavarovanje in oddajanje stavbe in zunanjih površin v uporabo.
Odlok določa:
1. dejavnost, ki je predmet koncesioniranega izvajanja pravic in obveznosti iz naslova projekta, območje njenega izvajanja in osnovne zahteve koncendenta,
2. pogoje, ki jih mora izpolniti zasebni partner (v nadaljevanju: koncesionar),
3. splošne pogoje za izvajanje koncesionirane dejavnosti,
4. začetek in čas trajanja koncesije,
5. način financiranja koncesionirane dejavnosti,
6. način podelitve koncesije,
7. nadzor nad izvajanjem koncesije,
8. prenehanje koncesijskega razmerja,
9. druge pogoje za izvajanje koncesionirane dejavnosti.
II. PREDMET KONCESIJE IN UPORABNIKI STORITEV
Dejavnost, ki je predmet koncesije je opravljanje storitev projektiranja, gradnje, vzdrževanja in upravljanja, »Vrtca in medgeneracijskega centra Pameče«, ki jih koncesionar v obliki uporabe stavbe zaračunava uporabnikom.
Območje izvajanja koncesije in osnovne zahteve koncendenta so določene z Idejno zasnovo projekta-IZP in Tehničnim poročilom, št projekta: 18/21, datum: 5/2023.
Koncesija zajema zlasti:
– projektiranje (DGD), pridobitev gradbenega dovoljenja, PZI, gradnjo stavbe Vrtca in medgeneracijskega centra Pameče, gradbeni nadzor, projektantski nadzor, izdelava elaborata za vpis stavbe v kataster stavb, PID, DZO in pridobitev uporabnega dovoljenja,
– gradnjo stavbe skupaj z zunanjo ureditvijo, ki obsega dovozne, parkirne površine, tlakovane površine ob objektu, površine za otroško igrišče in ostale zelene površine,
– vzdrževanje stavbe, prostorov, naprav in opreme in celotnega pripadajočega zemljišča k stavbi vključno z vzdrževanjem zunanje ureditve v koncesijski dobi,
– vsa dodatna investicijska vlaganja v stavbo, prostore, naprave in opremo, pripadajoče zemljišče in zunanjo ureditev v koncesijski dobi,
– energetsko upravljanje stavbe v koncesijski dobi,
– zavarovanje stavbe in naprav ter površin pripadajočega zemljišča,
– dajanje prostorov stavbe v uporabo uporabnikom.
Stroški vzdrževanja skladno s tretjo alinejo prejšnjega odstavka v celoti bremenijo koncesionarja. Stroški vzdrževanja so materialna vlaganja, ki jih mora zagotavljati koncesionar in so potrebna, da se ohranja nespremenjena uporabna vrednost stavbe ter prostorov v stavbi, naprav in opreme, pripadajočega zemljišča vključno z zunanjo ureditvijo, vso dobo trajanja koncesije in vsi sprotni ukrepi, potrebni zaradi preprečitve prezgodnje obrabe posameznega elementa stavbe oziroma prostora v stavbi, naprav in opreme, pripadajočega zemljišča z zunanjo ureditvijo.
Koncesionar nosi tudi vse stroške dodatnih investicijskih vlaganj v stavbo, prostore, naprave in opremo ter pripadajoče zemljišče z zunanjo ureditvijo.
Koncesija storitev se izvede po modelu DBOT (model projektiraj – zgradi – obratuj – prenesi v posest in last).
Koncendent izvaja dodatni nadzor pri gradnji t. im. tehnično spremljanje gradnje – supernadzor, ki obsega pregled projektne dokumentacije, spremljanje kvalitete izvedbe in kontrola vgrajenih materialov ter pravilnost izvedbe.
Na nepremičninah v lasti koncendenta se bo za potrebe izvajanja koncesirane dejavnosti, ustanovila stavbna pravica v korist koncesionarja.
Uporabniki predmeta koncesije so javni zavod na področju predšolske vzgoje in izobraževanja, drugi javni zavodi, društva, vsi s sedežem v Slovenj Gradcu in Vaška skupnost Pameče – Troblje.
Koncesionar mora podati dve ločeni ceni za enak fond ur: 4.032 ur – ločeno za levi trakt stavbe in ločeno za desni trakt stavbe. Levi trakt stavbe – prostori večgeneracijskega centra, ki ga sestavljajo avla, dvorana/telovadnica, sanitarije, pisarne, prostor za nastopajoče, hodniki in shramba za dvorano in čistila, bo dnevno uporabljajo več uporabnikov. Ure uporabe med več uporabniki se bodo določile s ustrezno pogodbo o medsebojnih razmerjih. Koncesionar bo ure uporabe predmetnega dela stavbe zaračunaval ločeno več uporabnikom. Desni trakt stavbe – prostori vrtca, ki ga sestavljajo garderobe, igralnice, sanitarije, terase ob igralnici, osrednji prostor, hodniki in stopnišče in prostor za individualno delo.
Uporabniki lahko ustanovijo svet uporabnikov, ki spremlja izvajanje koncesionirane dejavnosti in koncedentu posreduje svojo oceno izvajanja koncesionirane dejavnosti.
III. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR
Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba zasebnega prava oziroma skupno več fizičnih ali pravnih oseb zasebnega prava. Koncesionar je lahko tudi tuja pravna oseba, če izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje za opravljanje dejavnosti v Republiki Sloveniji.
Koncesionar mora za opravljanje koncesije izpolnjevati naslednje pogoje:
– da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije,
– da pripravi in predloži program izvajanja koncesije za čas trajanja koncesije, iz katerega izhaja, da zagotavlja kvalitetno storitev za uporabnike,
– da ima zadostne izkušnje pri gradnji in upravljanju (skrb za pravno in funkcionalno urejenost, investicijska vzdrževalna dela, priprava, organiziranje in vodenje investicij v vseh fazah investicijskega procesa, oddajanje v najem ali dajanje v uporabo) podobnih nepremičnin,
– da pripravi in predloži ceno v predpisani strukturi cene,
– da bo sklenil zavarovanje za odgovornosti za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z izvajanjem koncesije povzročijo on sam ali kdo drug, ki bo delal v njegovem imenu, koncedentu ali tretjim osebam,
– da bo v primeru, da bo izbran, sprejel vse obveznosti iz tega odloka in pogoje iz razpisne dokumentacije,
– da komunicira v slovenskem jeziku in da uporablja tehnične normative in standarde, ki so v veljavi v Republiki Sloveniji, oziroma predpise mednarodnih organizacij, katerih uporabo Republika Slovenija priznava,
– in druge pogoje, določene v razpisni dokumentaciji.
IV. SPLOŠNI POGOJI ZA IZVAJANJE KONCESIONIRANE DEJAVNOSTI
Pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja se uredijo s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu. Pogodba mora biti sklenjena na način, ki zagotavlja uravnoteženo izvajanje javno-zasebnega partnerstva in na način, ki zagotavlja, da vsak izmed partnerjev prevzema tista poslovna tveganja, ki jih najlažje obvladuje. Koncesionar mora s pogodbo izrecno prevzeti vsa tveganje financiranja celotnega projekta javno-zasebnega partnerstva, vsa tveganje gradnje in iz njega izhajajoča tveganja, vsa tveganja zagotavljanja storitev, vsa tveganja racionalne rabe energije in vsa tveganja obsega vzdrževanja. Koncedent mora s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu vzpostaviti mehanizme, s katerimi zagotovi učinkovito zavarovanje javnega interesa.
Pri izvajanju koncesije mora koncesionar:
– zagotavljati uporabnikom kontinuirano in kvalitetno opravljanje storitev ter nemoteno izvajanje dejavnosti uporabnikov,
– izvajati storitve tako, da se zagotovi upoštevanje zahtev koncedenta, ki jih poda v javnem interesu in potreb uporabnikov,
– upoštevati tehnične, strokovne, organizacijske in druge standarde ter normative za opravljanje koncesionirane dejavnosti,
– predložiti koncedentu letno poročilo o koncesionirani dejavnosti,
– na zahtevo koncedenta ali pristojne inšpekcije omogočiti strokovni in finančni nadzor nad izvajanjem koncesionirane dejavnosti oziroma svojim delom,
– prevzemati odgovornost za škodo, povzročeno koncedentu in drugim z izvajanjem koncesionirane dejavnosti,
– po prenehanju koncesijskega razmerja prenesti koncedentu v last in posest stavbo s pripadajočim zemljiščem, s katerim bo izvajal koncesionirano dejavnost,
– ločeno voditi prihodke in odhodke, ki izvirajo iz koncesije.
V. ZAČETEK IN ČAS TRAJANJA KONCESIJE
Začetek in čas trajanja koncesije se natančno opredelita v koncesijski pogodbi. Koncesijsko razmerje se sklene s podpisom koncesijske pogodbe, traja pa 15 let po pridobitvi uporabnega dovoljenja in primopredaje nepremičnin v uporabo uporabnikom.
VI. NAČIN FINANCIRANJA KONCESIJE
Izvajanje koncesije se financira z zaračunavanjem storitev koncesionirane dejavnosti v obliki uporabnine. Način in dinamiko obračuna se natančneje opredeli s koncesijsko pogodbo.
VII. NAČIN PODELITVE KONCESIJE
Koncesija se podeli v skladu s 56. členom Zakona o javno-zasebnem partnerstvu. Merilo za izbor koncesionarja je najnižja cena ure uporabe stavbe.
Javni razpis vsebuje navedbe o:
– izvedbi projekta na način javno-zasebnega partnerstva,
– imenu oziroma firmi in sedežu javnega partnerja,
– objavi odločitve o javno-zasebnem partnerstvu in aktu o javno-zasebnem partnerstvu,
– predmetu, naravi in obsegu ter območju javno-zasebnega partnerstva,
– začetku in trajanju javno-zasebnega partnerstva,
– postopku izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva,
– dostopu do razpisne dokumentacije,
– kraju, roku in pogojih za predložitev ponudb,
– zahtevah glede vsebine ponudb,
– pogojih, ki jih mora v skladu s predpisi izpolnjevati koncesionar in dokazilih o njihovem izpolnjevanju,
– pogojih za predložitev skupne ponudbe,
– merilih za izbiro najugodnejše ponudbe,
– naslov, datum in uro odpiranja ponudb,
– roku, v katerem bodo ponudniki obveščeni o izboru,
– o odgovorni osebi za dajanje informacij,
– druge navedbe.
Javni razpis vodi strokovna komisija, ki jo imenuje župan v skladu z 52. členom Zakona o javno-zasebnem partnerstvu. Komisija odloča z glasovanjem. Odločitev je sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh članov komisije.
Komisija pripravi končno poročilo o ocenjevanju prispelih ponudb, ki je podlaga za odločanje na mestnem svetu. Odločitev mestnega sveta je pogoj za izdajo sklepa o izbiri koncesionarja. Obvestilo o izboru izda direktor/direktorica občinske uprave.
Koncedent si pridržuje pravico, da v primeru, da nobena od ponudb zanj ni sprejemljiva, ne izbere koncesionarja.
VIII. NADZOR NAD IZVAJANJEM KONCESIJE
Nadzor nad izvajanjem koncesije opravljajo organi koncedenta.
Koncesionar mora na vsako zahtevo koncedenta podati poročilo o opravljanju dejavnosti iz koncesijske pogodbe in dovoliti koncedentu vpogled v tisti del svojega poslovanja, ki se nanaša na koncesijo.
Koncesionar mora koncedentu predati letno poročilo o izvajanju koncesije za preteklo leto najkasneje do 30. aprila tekočega leta.
IX. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
Koncesijsko razmerje preneha na naslednji način:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– z odkupom koncesije,
– z odvzemom koncesije,
– v drugih primerih, določenih s koncesijsko pogodbo.
Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
– z razdrtjem.
Koncesijska pogodba se lahko razdre zlasti v primerih hujših kršitev koncesijske pogodbe, kot so neizvajanje koncesionirane dejavnosti oziroma njeno izvajanje v nasprotju z določili tega akta ali koncesijske pogodbe, neizpolnjevanje predpisanih pogojev za izvajanje koncesionirane dejavnosti, neustrezno vzdrževanje objektov in neizpolnjevanje prevzetih obveznosti, določenih v razpisu in koncesijski pogodbi.
Razlogi in pogoji za razdrtje, odpovedni rok in druge medsebojne pravice in obveznosti ob razdrtju pogodbe se določijo v koncesijski pogodbi.
Z odkupom koncesije s strani koncedenta preneha koncesijsko razmerje tako, da koncesionar preneha opravljati koncesijsko dejavnost pred potekom časa trajanje koncesije, izvajanje koncesionirane dejavnosti pa prevzame koncedent. Način, obseg in pogoji odkupa se določijo s koncesijsko pogodbo.
Koncedent odvzame koncesionarju koncesijo ne glede na določila pogodbe:
– če koncesionar ne začne z opravljanjem koncesije v za to določenem roku,
– če koncesionar dejavnosti ne izvaja redno, strokovno in pravočasno, torej tako, da so povzročene motnje v izvajanju predšolske dejavnosti,
– zaradi ponovljenih in dokazanih grobih kršitev zakonskih predpisov ali določil koncesijske pogodbe,
– če koncesionar pri svoji dejavnosti ne spoštuje standardov na področju predšolske dejavnosti, ki se nanašajo na objekte ali navodil koncedenta,
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot koncesija,
– v primeru stečaja ali drugega načina prenehanja koncesionarja.
Koncedent mora koncesionarju dati primeren rok za odpravo kršitev.
Koncedent bo v primeru stečaja ali drugega načina prenehanja koncesionarja uveljavljal izločitveno pravico, skladno z 81. členom Zakona o javno-zasebnem partnerstvu.
X. DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE KONCESIONARNE DEJAVNOSTI
Vstop druge pravne ali fizične osebe v koncesijsko razmerje namesto koncesionarja je možen samo s pisno privolitvijo koncedenta.
Koncesionar je dolžan v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesijo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. Zaradi nepredvidljivih okoliščin, ki bi nastale zaradi višje sile, lahko koncesijsko razmerje preneha samo na podlagi sporazuma med koncedentom in koncesionarjem.
Rok, v katerem bo koncesionar začel z izvajanjem koncesionirane dejavnosti dajanja stavbe in zunanjih površin v uporabo se določi s koncesijsko pogodbo.
Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 411-0038/2023
Slovenj Gradec, dne 8. maja 2024
Mestne občine Slovenj Gradec
