Na podlagi 110. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10, 80/13, 38/17, 46/20, 105/21 – odl. US, 111/21, 58/23 in 35/24) je Državni zbor na seji 23. maja 2024 sprejel
ob 20. obletnici članstva Republike Slovenije v Evropski uniji »DOMA V EVROPI« (DeČRSEU)
Ob upoštevanju IV. poglavja Deklaracije o zunanji politiki Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 53/15), ki določa nosilno vlogo Državnega zbora pri oblikovanju stališč do vseh zunanjepolitičnih vprašanj;
izhajajoč iz vrednot slovenske osamosvojitve in državnosti, Ustave Republike Slovenije in Deklaracije o zunanji politiki Republike Slovenije, ki kot temeljne cilje zunanje politike Republike Slovenije določa mir, varnost in politično stabilnost v Evropi in širše v svetu ter okrepljen multilateralni sistem, ki temelji na učinkoviti OZN, suvereni enakosti držav, kolektivni varnosti, mirnem reševanju sporov, samoodločbi narodov, visokih standardih človekovih pravic, močni vlogi mednarodnega prava, okrepljenem mednarodnem razvojnem sodelovanju, humanitarni pomoči in trajnostnem razvoju;
ob zavedanju nezamenljivega poslanstva Evropske unije pri zagotavljanju miru in sodelovanja na evropske kontinentu ter vloge Republike Slovenije kot njene članice;
ob ponovni potrditvi zavezanosti evropskim vrednotam in ciljem, ki so opredeljeni v Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije;
ob spoštovanju referendumske odločitve z dne 23. marca 2003, ko so državljanke in državljani Republike Slovenije z veliko večino glasov, tj. 89,64 %, potrdili želeno pot do polnopravnega članstva Slovenije v Evropski uniji;
v želji po odločnem uveljavljanju interesov Republike Slovenije v Svetu Evropske unije in Evropskem svetu;
ob zavedanju, da so varna in stabilna Evropa, spoštovanje človekovega dostojanstva, svoboda, demokracija, enakost, načelo pravne države in spoštovanje človekovih pravic, blaginja vseh evropskih narodov ter enakopravnost držav članic ob spoštovanju njihove različnosti v središču prizadevanj in ukrepov ter v strateškem interesu Republike Slovenije in Evropske unije;
ob upoštevanju Rimske izjave1z dne 25. marca 2017, s katero so voditelji držav članic in institucij Evropske unije potrdili enotnost Evropske unije in se zavezali, da bodo v naslednjih desetih letih skupaj zgradili varno, uspešno in trajnostno ter socialno Evropo, ki bo močnejša na svetovnem prizorišču;
ob spoštovanju prednostnih področij delovanja Republike Slovenije v okviru aktualnega zakonodajnega cikla institucij Evropske unije 2019–2024, kjer naša država posebno pozornost namenja: (1) trajnostnemu okrevanju in stabilnosti gospodarstva, (2) krepitvi ekonomske in socialne kohezije v Evropski uniji, (3) zaščiti državljanov in njihovih svoboščin, vključno s krepitvijo odpornosti Evropske unije in njenih članic na krize, (4) promociji interesov in vrednot Evropske unije v sosedstvu in svetu ter nadaljevanju širitvenega procesa, (5) krepitvi skupne zunanje politike in poglabljanju transatlantskih vezi, ter (6) učinkovitejšemu delovanju povezave;
upoštevajoč Strategijo razvoja Slovenije 20302, katere strateške usmeritve sovpadajo z usmeritvami in poglavitnimi prioritetami Evropske unije za prihodnost, te pa so: vključujoča, odporna in odgovorna družba; učenje za in skozi vse življenje; visoko produktivno, nizkoogljično in krožno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse; ohranjanje zdravega okolja in sonaravno upravljanje z naravnimi viri; ter visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in učinkovitosti javnega upravljanja;
ob upoštevanju aktualnega 18-mesečnega programa tria predsedstev Kraljevine Španije, Kraljevine Belgije in Madžarske Sveta Evropske unije v obdobju 2023–20243;
ob upoštevanju podpore državljank in državljanov Slovenije članstvu v Evropski uniji ter zavedajoč se, da ima Evropska unija pozitivno podobo v slovenski javnosti kot tudi upoštevajoč dejstvo, da slovenska javnost ceni pridobitve Slovenije, ki izhajajo iz članstva v Evropski uniji;
obzavedanju, da je Republika Slovenija s 1. januarjem 2024 zasedla mesto nestalne članice Varnostnega sveta OZN, ki ji nalaga še večjo odgovornost, da aktivno sodeluje pri prizadevanju za varnost in mir po vsem svetu;
DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE:
1. pozdravlja dejstvo, da je članstvo v Evropski uniji, znotraj katere udejanjamo svoje razvojne ambicije in zunanjepolitične cilje, ključno prispevalo k vsestranskemu napredku Republike Slovenije, kar Slovenijo utrjuje v spoznanju, da je bil vstop naše države v Evropsko unijo pred 20. leti prava in najboljša možna odločitev za dobrobit slovenskih državljank in državljanov; Slovenija bo zato še naprej aktivna in konstruktivna članica Evropske unije, katere ključni cilj je skrb za blaginjo in prihodnost našega kontinenta;
2. zagovarja močno, stabilno, varno, enotno in gospodarsko uspešno Evropsko unijo, usmerjeno v skupno, mirno, pravočasno in učinkovito reševanje ključnih evropskih in globalnih izzivov v korist ljudi, kar je izjemnega pomena za zagotavljanje blaginje in varnosti tako Republike Slovenije, kot tudi Evropske unije in celotne mednarodne skupnosti;
3. ugotavlja, da so prosti pretok blaga, storitev, kapitala in ljudi, odprte možnosti za zaposlovanje v drugih državah članicah, poenostavljeno potovanje znotraj Evropske unije, enotna denarna valuta evro ter poenostavljeno plačevanje posameznikov in poslovanje podjetij, regionalna, kmetijska in kohezijska politika, finančna in razvojna sredstva Evropske unije, program Erasmus, evropski steber socialnih pravic, Evropski zeleni dogovor ter drugi programi Evropske unije med mnogimi temeljnimi dosežki Evropske unije, ki prispevajo k blaginji slovenskih in evropskih državljanov;
4. ponosno izpostavlja, da je z vstopom Republike Slovenije v Evropsko unijo slovenščina postala uradni jezik Evropske unije, s tem pa smo kot narod pridobili dodatne možnosti promocije in ohranjanja svoje kulture in jezika;
5. vztraja pri nadaljnjem poglabljanju evropske integracije in tesnejšem povezovanju znotraj Evropske unije, saj lahko le kot povezana skupnost učinkovito rešujemo izzive čezmejnih razsežnosti, obenem pa bo to Evropsko unijo naredilo še močnejšo in odpornejšo; izpostavljajoč pri tem, da si bo Slovenija prizadevala za uveljavitev svojih nacionalnih interesov znotraj Evropske unije – v duhu sodelovanja in iskanja kompromisov z ostalimi članicami Evropske unije;
6. si prizadeva, da bi Republika Slovenija čim prej postala del najbolj razvitih članic Evropske unije ter tudi v bodoče ostala in okrepila svoj položaj v krogu najbolj povezanih držav članic Evropske unije, poudarjajoč pri tem dejstvo, da je Slovenija že leta 2007 kot prva med novimi članicami, ki so se pridružile Evropski uniji leta 2004, prevzela evro kot skupno evropsko valuto in postala članica schengenskega območja, s tem pa je postala del najbolj povezanega dela Evrope;
7. dodatno izpostavlja, da je Republika Slovenija s predsedovanjem Svetu Evropske unije v prvi polovici leta 2008 in v drugi polovici leta 2021 dokazala, da kot država zna in zmore biti zaupanja vreden partner evropske družine in si s tem tudi povečala prepoznavnost znotraj te povezave, obenem pa dodaja, da je pomembno vlogo pri izvajanju teh nacionalnih projektov imel tudi Državni zbor;
8. priporoča Vladi, da tudi v bodoče zagotovi aktivno vključenost Republike Slovenije v razprave o prihodnosti Evropske unije ter v njihovih okvirih, skladno z zunanjepolitičnimi cilji Republike Slovenije, ki izhajajo iz temeljnih strateških dokumentov slovenske zunanje politike, zagovarja trdno, tesno povezano in enotno Evropsko unijo, usmerjeno v skupno in učinkovito reševanje ključnih izzivov, učinkovitejše delovanje Evropske unije in njenih institucij ter nadaljevanje integracijskega procesa, ki je izjemnega pomena za zagotavljanje blaginje in varnosti Republike Slovenije in njenih državljanov;
9. zagovarja pospešitev procesa širitve Evropske unije na Zahodni Balkan brez zastojev, s ciljem da vse države Zahodnega Balkana postanejo polnopravne članice Evropske unije do leta 2030; to bo prispevalo tudi k večji stabilnosti, razvoju in napredku držav Zahodnega Balkana, kar je v skupnem interesu vseh, tako Republike Slovenije, kot držav Zahodnega Balkana, kot tudi celotne Evropske unije; pri tem je vloga Republike Slovenije zelo pomembna, saj dobro pozna države Zahodnega Balkana in je v tej regiji zelo aktivna;
10. se zaveda, da se Evropska unija v zadnjih letih sooča s številnimi notranjih in zunanjih izzivi in krizami – zlasti v zvezi z migracijami, demografskim upadanjem, terorizmom, varnostjo, kibernetskimi napadi, podnebnimi spremembami, ohranitvijo večstranskega svetovnega reda, svobodno, pravično in na pravilih temelječo mednarodno trgovino, zunanjimi zadevami in obrambo, ter z bojem proti populizmu, uperjenemu proti Evropski uniji, zaradi katerih je na preizkušnji njena trdnost, odpornost, nadaljnji razvoj ter zmožnost odločnega, hitrega in enotnega ukrepanja; omenjeni izzivi so priložnost za iskanje novih pristopov in rešitev ter bolj organiziranih odzivov na ravni Evropske unije, v duhu sodelovanja in solidarnosti med svojimi članicami ter oblikovanja vse tesnejše zveze med narodi Evrope;
11. se zavzema, da bi Evropska unija v vseh oboroženih konfliktih, ki se pojavljajo oziroma se bodo v prihodnje pojavili v neposredni soseščini Evropske unije in drugod po svetu, vztrajala na spoštovanju mednarodnega prava, obsodbi terorizma in maščevanja nad civilnim prebivalstvom, vključno z omejevanjem humanitarne pomoči, pozivala vpletene deležnike k čim prejšnji prekinitvi sovražnosti in spopadov, k nenapadanju civilnih objektov ter k aktivnemu iskanju trajnega in pravičnega miru s sredstvi mirnega reševanja sporov; pri tem naj se Evropska unija prednostno posveti zgodnjemu opozarjanju na konflikte ter preventivnemu delovanju in strateškemu obvladovanju zamrznjenih in nerešenih konfliktov še preden pride do odprtih oboroženih spopadov;
12. se zaveda, da soglasje, ki se v skladu s Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o delovanju Evropske unije zahteva pri nekaterih temeljnih zadevah, v pomembnih trenutkih pogosto otežuje sprejemanje pomembnih odločitev, zato mora Republika Slovenija pri razpravi o procesu odločanja v okviru Evropske unije aktivno sodelovati in tej tematiki posvetiti posebno pozornost, pri tem pa zagovarjati potrebo po povečani učinkovitosti odločanja v okviru Evropske unije, obenem pa upoštevati tudi potrebo po zaščiti nacionalnih interesov tudi manjših držav članic Evropske unije;
13. izraža potrebo po nujnih reformah na ravni Evropske unije in v državah članicah na področju gospodarskega upravljanja na splošno in zlasti v evrskem območju, kakor tudi v smeri nadaljnje krepitve enotnega notranjega trga, nadgradnje ekonomske in monetarne unije, povečanja konkurenčnosti gospodarstva Evropske unije in zagona investicij, dokončanja enotnega digitalnega trga ter izgradnje trdne energetske unije;
14. poziva k nadaljnjemu in celovitemu uresničevanju evropskega stebra socialnih pravic, ki temelji na 20 načelih in potrjuje zavezanost Evropske unije k zagotavljanju boljših življenjskih in delovnih razmerij po vsej Evropski uniji; Evropa mora ostati celina blaginje in socialne kohezije, ki svojim prebivalcem zagotavlja enake možnosti in dostop do trga dela, poštene delovne pogoje ter pošteno plačilo in ustrezno socialno zaščito vsem posameznikom v primeru brezposelnosti, revščine ali socialne izključenosti;
15. izpostavlja, da si moramo skupaj z ostalimi državami članicami Evropske unije tudi v prihodnje prizadevati, da Evropa ostane celina z različnimi tradicijami in jeziki, vendar s skupnimi cilji in vrednotami, kot so demokracija, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, enakopravnost spolov, svoboda medijev, neodvisnost sodstva, mir in socialna pravičnost;
16. poziva Evropsko unijo, da se pravočasno in celovito odziva na spreminjajoče se razmere na globalnih trgih in nihanja cen, na notranje in zunanje, proračunske in trgovinske pritiske na področju kmetijstva ter prilagodi in nadgradi skupno kmetijsko politiko Evropske unije v podporo razvoju trajnostnega in večnamenskega kmetijstva, obenem pa sprejme nove ukrepe in mehanizme, kot so tržno-cenovni ukrepi, ukrepi za razvoj podeželja in morebitni novi ukrepi za upravljanje s tveganji kot tudi z vidika neposrednih plačil in strukturnih podpor, s ciljem urejanja tržnih razmer in povečanja konkurenčnosti v kmetijstvu, podpore za vzdržne dohodke in odpornost kmetij po vsej Evropski uniji, povečanja kmetijske produktivnosti s pospeševanjem tehničnega napredka, spodbujanja redne preskrbe in prehranske varnosti, zagotavljanja visokih standardov varne in kakovostne hrane, izboljšanja položaja kmetov v vrednostni verigi, zagotovitve primernega življenjskega standarda kmečkega prebivalstva, ter nenazadnje zagotovitve cenovno dostopne hrane za potrošnike;
17. opozarja, da je Republiki Sloveniji v evropskem proračunu za obdobje od leta 2021 do 2027 skupaj s sredstvi mehanizma za okrevanje in odpornost na voljo več kot 10 milijard evrov sredstev, ki jih moramo odgovorno in transparentno porabiti za nadaljnji razvoj Slovenije in dobrobit njenih državljanov, zato je potrebno tudi v bodoče nadaljevati z aktivnostmi, ki bodo vodile k čim hitrejšemu črpanju evropskih sredstev tako iz Večletnega finančnega okvira Evropske unije za obdobje 2021–2027 kot tudi iz evropskega svežnja za okrevanje in odpornost;
18. poziva Vlado in Evropsko unijo, da se v luči podnebnih sprememb še naprej aktivno zavzemata za sprejetje in uveljavitev ukrepov za omilitev in prilagoditev na te spremembe, pri zeleni preobrazbi Slovenije in Evrope pa naj posebno pozornost posvetita povečanju energetske učinkovitosti, vlaganju v zelene rešitve za mobilno prihodnost, varovanju vodnih virov in dostopu do pitne vode, trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi ter biotski raznovrstnosti, ter nenazadnje dostopu do najnovejših in inovativnih tehnologij s poudarkom na zelenem razvoju;
19. se zavzema za vzpostavitev učinkovite skupne migracijske politike na ravni Evropske unije, v zvezi s tem pa za okrepitev varovanja zunanjih meja Evropske unije, izboljšano sodelovanje z državami izvora in tranzita, zagotovitev solidarnost pri sprejemanju tistih, ki so upravičeni do mednarodne zaščite, obenem pa za vzpostavitev učinkovitega vračanja tistih, ki do nje niso upravičeni; v prvi vrsti pa je potrebno bolje poskrbeti za odpravljanje temeljnih vzrokov za migracije, in sicer z okrepljenim angažmajem na področju razvojnega sodelovanja ter preprečevanja konfliktov;
20. priporoča Evropski uniji, da v svojih bilateralnih in multilateralnih stikih okrepi čezregionalno in globalno povezovalno vlogo, še zlasti skozi delovanje v multilateralnih organizacijah, predvsem v Organizaciji združenih narodov, poleg tega pa naj tudi razvija sodelovanje s ključnimi zainteresiranimi partnerji v mednarodni skupnosti, pri čemer naj še dodatno poglablja gospodarsko sodelovanje s hitro rastočimi gospodarstvi;
21. izraža globoko zaskrbljenost zaradi vzpona protievropskih, populističnih in ksenofobnih gibanj po vsej Evropi, ki želijo mobilizirati državljane na podlagi svojih evroskeptičnih, nacionalističnih, protekcionističnih in unilateralističnih programov, ki delujejo v nasprotju s temeljnimi cilji evropske solidarnosti in sodelovanja;
22. poziva Evropsko unijo, da zaščiti informacijski prostor Evropske unije pred morebitnimi dezinformacijami in lažnimi novicami ter sovražnim govorom, nestrpnostmi in diskriminacijami, saj ti povzročajo napetosti ter v skrajni obliki vodijo do resnih kršitev človekovih pravic ter do naraščanja radikalizacije in ekstremizma;
23. se zavzema za učinkovito izvedbo naslednjih volitev v Evropski parlament, ki bodo potekale v začetku junija 2024, in vseh prihodnjih volitev v Evropski parlament, obenem pa poziva slovenske in evropske državljane, da se v čim večjem številu udeležijo prihajajočih evropskih volitev, s čimer bodo nenazadnje izkazali spoštovanje skupnim evropskim vrednotam in zavezanost k skupni evropski ideji;
24. izraža zadovoljstvo, da je Evropski parlament jeseni 2023 na zasedanju potrdil novo sestavo Evropskega parlamenta v naslednjem petletnem mandatu 2024–2029, v okviru katerega bo Republika Slovenija dobila še en dodatni poslanski sedež, skupaj torej devet;
25. se zavzema za spremembo Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami, ki bi 27 ločenih volitev v 27 državah članicah Evropske unije in njihova različna pravila preoblikoval v enotne evropske volitve s skupnimi minimalnimi standardi;
26. poziva Vlado, da v okviru svojih pristojnosti in zmožnosti nudi podporo kandidatom iz Republike Slovenije za zaposlitev v institucijah Evropske unije, še posebej v primeru kandidatur državljanov Republike Slovenije za najvišje položaje, hkrati pa naj si po njihovi vrnitvi v Republiko Slovenijo prizadeva za njihovo vključevanje ter čim večji prenos znanja in izkušenj;
27. apelira na evropskega komisarja iz Republike Slovenije, da vsaj enkrat letno poroča Državnemu zboru oziroma njegovemu delovnemu telesu, pristojnemu za zadeve Evropske unije, o stanju ter aktualnih izzivih Evropske unije;
28. poziva Vlado, da do konca leta 2024 pripravi novoDeklaracijo o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije, ter s tem začrta ključne politične aktivnosti in cilje glede strateških vprašanj, s katerimi se bo Republika Slovenija srečevala pri nadaljnjem odločanju v postopkih sprejemanja zakonodajnih in drugih aktov Evropske unije v prihodnjem obdobju; pri delovanju v institucijah Evropske unije naj se Vlada na vseh področjih osredotoča predvsem na razvojne cilje, usmerjene v gospodarsko rast in zaposlovanje ter naravnanim k zagotavljanju trajnostnega razvoja družbe in posameznika;
29. se zavzema za izboljšanje komunikacije institucij Evropske unije in njenih najvišjih predstavnikov z državljani Evropske unije ter za bolj aktivno udeležbo državljanov Evropske unije v odločanju o zadevah skupnega pomena, pri čemer naj bodo v ospredju pričakovanja državljanov, zlasti glede rasti in delovnih mest ter varnosti – tovrstna usmeritev je namreč ključna za krepitev evropske identitete državljanov Evropske unije in skupnostne zavesti, ki daje demokratično legitimnost institucionalnim odločitvam;
30. poziva vse politične akterje v Republiki Sloveniji, da na evropskem in mednarodnem političnem parketu nastopajo usklajeno, poenoteno in v skladu z določbami temeljnih dokumentov o zunanji politiki Republike Slovenije, da aktivno in odločno zagovarjajo temeljne vrednote in interese Republike Slovenije in njenih državljanov, ter s svojimi odgovornimi ravnanji prispevajo k okrepitvi mednarodnega položaja Republike Slovenije ter k večjemu ugledu in prepoznavnosti Republike Slovenije v Evropski uniji in v mednarodni skupnosti kot demokratične, stabilne in uspešne članice Evropske unije;
31. pooblašča predsednico Državnega zbora, da o pričujoči deklaraciji obvesti predsednico Republike Slovenije, predsednika Vlade, predsednico Evropskega parlamenta, predsednika Evropskega sveta in predsednico Evropske komisije.
Št. 008-01/24-3/11
Ljubljana, dne 23. maja 2024
EPA 1442-IX
mag. Urška Klakočar Zupančič
1 https://www.consilium.europa.eu/en/press/press-releases/2017/03/25/rome-declaration/pdf
2 https://www.gov.si/assets/ministrstva/MKRR/Strategija-razvoja-Slovenije-2030/Strategija_razvoja_Slovenije_2030.pdf
3 https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-10597-2023-INIT/sl/pdf
