Na podlagi prvega odstavka 119. člena v zvezi z drugo alinejo četrtega odstavka 289. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US) in v zvezi s tretjim odstavkom 338. člena ter tretjim odstavkom 298. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE in 95/23 – ZIUOPZP) ter na podlagi 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 31/21 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 13. seji dne 22. 4. 2024 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 214 Rožnik – Pod hribom
(1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt 214 Rožnik – Pod hribom (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) OPPN določa:
1. opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN,
2. območje OPPN,
3. vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,
4. arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
5. načrt parcelacije,
6. etapnost izvedbe prostorske ureditve,
7. rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
8. rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,
9. rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
10. pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
11. dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev in
12. druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.
(1) OPPN vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in grafični del.
(2) Grafični del OPPN sestavljajo naslednji grafični načrti:
1. | Načrt namenske rabe prostora | |
1.1 | Izsek iz Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del s prikazom meje območja OPPN | M 1:2000 |
2. | Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora | |
2.1 | Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora | M 1:2000 |
3. | Načrt območja z načrtom parcelacije | |
3.1 | Katastrski načrt s prikazom meje območja OPPN | M 1:1000 |
3.2 | Geodetski načrt s prikazom meje območja OPPN | M 1:500 |
3.3 | Načrt parcelacije in prikaz površin, namenjenih javnemu dobru – prikaz na katastrskem načrtu | M 1:1000 |
3.4 | Zakoličbeni načrt z načrtom parcelacije in prikazom površin, namenjenih javnemu dobru – prikaz na geodetskem načrtu | M 1:500 |
4. | Načrt arhitekturnih, krajinskih in oblikovalskih rešitev prostorskih ureditev | |
4.1 | Odstranitve obstoječih objektov | M 1:1000 |
4.2 | Arhitekturna zazidalna situacija – nivo strehe | M 1:500 |
4.3 | Arhitekturna zazidalna situacija – nivo kleti | M 1:500 |
4.4 | Značilni prerezi in pogledi | M 1:500 |
4.5 | Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav | M 1:500 |
4.6 | Prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter za zaščito pred hrupom | M 1:500 |
(spremljajoče gradivo OPPN)
Spremljajoče gradivo OPPN so:
1. Izvleček iz Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana,
2. Izhodišča za pripravo OPPN,
3. Prikaz stanja prostora,
4. Strokovne podlage,
5. Konkretne smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
6. Obrazložitev in utemeljitev OPPN,
7. Elaborat ekonomike in
8. Povzetek za javnost.
OPPN je stalno na vpogled pri Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelku za urejanje prostora, Upravni enoti Ljubljana in Četrtni skupnosti Šiška.
OPPN je izdelalo podjetje Šabec Kalan Šabec – arhitekti, Mojca Kalan Šabec s. p., Ljubljana, pod številko projekta UP 19-005 v marcu 2024.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJE Z OPPN
(načrtovana prostorska ureditev)
(1) Z OPPN je načrtovana gradnja večstanovanjskih stavb s spremljajočim programom in pripadajočimi ureditvami.
(2) OPPN določa prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za odstranitev obstoječih objektov, pogoje za posege na obstoječih objektih, pogoje za gradnjo novih objektov, pogoje za ureditev utrjenih in zelenih površin, pogoje za ureditev prostorov za igro otrok ter gradnjo prometne, okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture.
(1) Območje OPPN obsega enoto urejanja prostora (v nadaljnjem besedilu: EUP) RŽ-229 ter del EUP RŽ-138.
(2) Območje OPPN obsega zemljišča in dele zemljišč s parcelnimi številkami 985/3, 985/4, 985/5, 985/6, 985/2, 986/2, 986/11, 999/3 in 999/4, vsa v katastrski občini 1739 Zgornja Šiška.
(3) Površina območja OPPN znaša 14 858 m2.
(4) Območje OPPN je razdeljeno na dve prostorski enoti, in sicer:
– PE1 – površine, namenjene gradnji večstanovanjskih stavb s spremljajočim programom,
– PE2 – površine, namenjene gozdnim površinam.
(5) Območje OPPN in prostorski enoti so določeni v grafičnih načrtih št. 3.1 »Katastrski načrt s prikazom meje območja OPPN« in št. 3.2 »Geodetski načrt s prikazom meje območja OPPN«.
IV. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI ENOTAMI UREJANJA PROSTORA
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora)
(1) Območje OPPN je prometno navezano na lokalno krajevno cesto Pod hribom. Obstoječa cestna priključka se ukineta, izvede se nov cestni priključek na severovzhodnem delu območja. Na mestih ukinjenih cestnih priključkov je načrtovana prerazporeditev bočnih parkirnih mest ob cesti Pod hribom ter po potrebi prilagoditev lokacije zbirnega in prevzemnega mesta za komunalne odpadke. Območje OPPN je s peš povezavo navezano na Matjanovo pot. Za zagotavljanje prometne varnosti, dostopnosti in pretočnosti prometa v širšem območju je načrtovana rekonstrukcija Šišenske ceste. Rekonstrukcija Šišenske ceste je delno potrebna zaradi novih uporabnikov načrtovanih stavb v območju OPPN.
(2) Po Večni poti in Šišenski cesti poteka priključna linija mestnega avtobusnega prometa. Najbližji postajališči sta od območja OPPN oddaljeni približno 130 m v smeri Center in 150 m v smeri Vič.
(3) Po cesti Pod hribom je kolesarski promet voden po robu vozišča, v širšem območju pa je vzpostavljen sistem kolesarskih stez. Na širšem območju je vzpostavljen sistem za javno izposojo koles. Najbližje parkirišče mreže izposoje koles je ob Koseškem bajerju, to je zahodno od območja OPPN v oddaljenosti približno 650 m.
(4) Peš promet poteka po obstoječih hodnikih za pešce, ki so v širšem območju izvedeni. Na severni in južni strani ceste Pod hribom je izveden hodnik za pešce, na katerega se priključujejo načrtovane pešpoti v območju OPPN.
(5) Pas ob zahodni in južni meji območja OPPN sega v območje naravne vrednote Rožnik – Šišenski hrib – Koseški boršt.
(6) Na zahodni strani območje OPPN meji na gozd s posebnim namenom in zavarovano območje Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, na južni strani pa se gozd s posebnim namenom in zavarovano območje nahajata južno od Matjanove poti.
(7) Gozd s posebnim namenom predstavlja rekreacijsko površino za novo poselitev in za širše območje. Z ustreznim odmikom načrtovanih stavb od gozdnega roba je zmanjšana možnost poškodb zaradi padajočega drevja. Novo vzpostavljen gozdni rob na južni strani območja OPPN predstavlja vizualno bariero med načrtovano pozidavo in Matjanovo potjo.
(8) Rožnik in Šišenski hrib predstavljata kulturno krajino. Območje OPPN na zahodni strani meji na območje kulturne krajine, na južni strani pa meja kulturne krajine poteka južno od Matjanove poti.
(9) Južni del območja OPPN se po opozorilni karti nahaja na erozijskem območju z zahtevanimi zaščitnimi ukrepi ter plazljivem območju z zelo majhno verjetnostjo pojavljanja plazov z izjemo ozkega pasu ob južni meji, ki sega v območji majhne in srednje verjetnosti pojavljanja plazov.
(10) Zemljišča ob cesti Pod hribom so v območju možne čezmerne obremenitve s hrupom za III. stopnjo varstva pred hrupom, severna polovica centralnega dela območja OPPN pa je v območju možne čezmerne obremenitve s hrupom za II. stopnjo varstva pred hrupom. Skladno z elaboratom »Strokovna podlaga za varstvo pred hrupom za območje OPPN 214 – Rožnik: Pod hribom«, št. 117-22, maj 2022, ki ga je izdelal GIGA-R, okoljsko svetovanje in rešitve, Margita Žaberl s. p., in predpisi, ki urejajo varstvo pred hrupom, cesta Pod hribom ni vir onesnaževanja okolja s hrupom, zato fasade načrtovanih stavb ne bodo čezmerno obremenjene s hrupom ceste Pod hribom.
(11) Ožje območje je opremljeno z družbeno infrastrukturo. Območje OPPN spada pod šolski okoliš Osnovne šole Riharda Jakopiča. Šola se nahaja vzhodno od območja OPPN v polmeru oddaljenosti približno 900 m. Potrebe za predšolsko vzgojo pokriva vrtec Hans Christian Andersen, ki se nahaja severovzhodno od območja OPPN v polmeru oddaljenosti približno 670 m, oziroma drugi vrtci v Ljubljani. Vzhodno od območja OPPN se v polmeru oddaljenosti približno 850 m nahaja Zdravstveni dom Šiška. Do navedenih stavb je mogoč peš dostop preko urejenih hodnikov za pešce.
(12) Ožje območje je dobro opremljeno z rekreacijskimi površinami. Severno od območja OPPN se v polmeru oddaljenosti približno 300 m nahaja Športni park Ilirija, zahodno od območja v polmeru oddaljenosti približno 850 m oziroma 600 m Pot spominov in tovarištva in Koseški bajer, na južni strani pa območje meji na Šišenski hrib, ki je s sistemom pešpoti povezan z Mostecem in Rožnikom.
(13) V cesti Pod hribom poteka obstoječa okoljska, energetska in elektronska komunikacijska gospodarska javna infrastruktura, ki omogoča priključitev načrtovanih stavb. Ob cesti Pod hribom je v območju OPPN načrtovana nova tipska prostostoječa transformatorska postaja TP Pod hribom, preko ceste pa nova elektrokabelska kanalizacija za vključitev TP Pod hribom v omrežje.
(14) Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so razvidni iz grafičnega načrta št. 2.1 »Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora«.
V. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV
(dopustni objekti in dejavnosti)
(1) V prostorski enoti PE1 so dopustni:
– 11220 | Tri- in večstanovanjske stavbe; |
– 11301 | Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji; |
– 12420 | Garažne stavbe: samo garaže, razen javnih garaž, kolesarnice in pokrita parkirišča; |
– 12650 | Stavbe za šport: samo telovadnice, centri za fitnes, aerobiko, ples in jogo ter podobno; |
– 24110 | Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem brez gledalcev; |
– 24122 | Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine. |
(2) V prostorski enoti PE1 so v stavbah z oznakami A1, A2, A3 in A4, poleg objektov in dejavnosti iz prejšnjega odstavka, dopustni tudi:
– 12111 | Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev: samo penzioni in gostišče; |
– 12203 | Druge poslovne stavbe; |
– 12304 | Stavbe za storitvene dejavnosti (do 300,00 m2 bruto tlorisne površina (v nadaljnjem besedilu: BTP) objekta ali dela objekta): samo v pritličju. |
(3) Delež stanovanj mora v prostorski enoti PE1 znašati najmanj 60 % vseh BTP nad terenom.
(4) V prostorski enoti PE2 je dopustno urejanje počivališč, učnih in rekreacijskih poti, klopi, miz in košev za odpadke.
(5) Na celotnem območju OPPN so dopustni:
1. komunalni objekti, vodi in naprave:
– za oskrbo s pitno in požarno vodo;
– za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode;
– za distribucijo zemeljskega plina;
– za javno razsvetljavo in semaforizacijo;
– za distribucijo električne energije napetostnega nivoja do vključno 20 kV;
– za zagotavljanje elektronskih komunikacij: samo v podzemni izvedbi;
– zbiralnice ločenih frakcij odpadkov;
– objekti, vodi in naprave okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture, če so izvedeni v sklopu drugega objekta, ki ga je na območju dopustno graditi;
2. pešpoti in kolesarske poti;
3. dostopi za funkcionalno ovirane osebe;
4. otroška igrišča in biotopi;
5. objekti za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, evakuacijske (požarne) stopnice izven objektov;
6. ograje, ki so dopustne samo za zagotavljanje varnosti in za potrebe funkcionalno oviranih oseb (ob stopniščih, klančinah, terasah in podobnih dvignjenih površinah) ter za omejitev zasebnih površin ob pritličnih stanovanjih in otroških igrišč.
(zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve)
(1) V območju OPPN je v prostorski enoti PE1 načrtovanih sedem večstanovanjskih stavb, povezanih s skupno kletno etažo. Stavbe se v prostor umestijo v dveh nizih. Severni niz tvorijo stavbe z oznakami A1, A2, A3 in A4, južni niz pa tvorijo stavbe z oznakami B1, B2 in B3. Stavbe so v posameznem nizu med seboj vzporedne. Stavbe v južnem nizu se v prostor umestijo tako, da nadaljujejo zaporedno pozidavo severnega niza v vzdolžni smeri, zamaknjeno najmanj 10° v smeri urinega kazalca.
(2) Višinska umestitev sledi naklonu obstoječega terena. Višinske kote pritličij stavb se dvigajo od vzhoda proti zahodu in od severa proti jugu.
(3) Severni niz sestavljajo ena manjša in tri večje stavbe, južni niz pa sestavljata dve manjši in ena večja stavba.
(4) Ob zahodni in južni meji OPPN je 10 m širok zeleni pas, ob južni meji OPPN pa je širok 25 m, merjeno od gozdnega roba.
(5) Območje OPPN se prometno navezuje na cesto Pod hribom preko cestnega priključka, načrtovanega v severovzhodnem vogalu območja OPPN. Parkirne površine za potrebe območja OPPN so načrtovane v podzemni garaži, za kratkotrajno parkiranje pa na terenu ob uvozu v podzemno garažo. Klančino uvoza v klet in izvoza iz kleti je dopustno nadkriti. Kletno garažo je z nivojem terena dopustno povezati tudi preko ločenega vertikalnega jedra.
(6) Od ceste Pod hribom so med stavbami načrtovane tlakovane dostopne poti do vhodov, med nizoma pa je načrtovana tlakovana ploščad. Peš dostop je mogoč do južnega dela območja OPPN in Matjanove poti.
(7) Med stavbami ter v zelenem pasu ob zahodni in južni meji območja OPPN so odprte bivalne površine za potrebe stanovanj. Odprte bivalne površine so ob obodu območja OPPN ter delno tudi med stavbami znotraj posameznega niza načrtovane na raščenem terenu, del odprtih bivalnih površin pa je urejen na strehi garaže. Odprte bivalne površine so namenjene rekreaciji in druženju stanovalcev ter za igro otrok. Tik ob stavbah je dopustna ureditev zasebnih zunanjih površin stanovanj v pritličnih etažah.
(8) V prostorski enoti PE2 se ohranijo obstoječe gozdne površine, znotraj katerih se lahko uredi otroško igrišče.
(9) Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve sta določeni v grafičnih načrtih št. 4.2 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo strehe«, št. 4.3 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo kleti« in 4.4 »Značilni prerezi in pogledi«.
(pogoji za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov)
(1) Na območju OPPN so nad terenom dopustni enostavni in nezahtevni objekti v skladu s tem členom in določbami 8., 9., 12. in 13. člena tega odloka. Pri umeščanju, dimenzioniranju ter oblikovanju enostavnih in nezahtevnih objektov je treba upoštevati tudi druge določbe tega odloka.
(2) Izven gradbene meje (v nadaljnjem besedilu: GM) je enostavne in nezahtevne objekte dopustno graditi, če so objekti oddaljeni najmanj 1 m od sosednjega zemljišča oziroma manj, če je pridobljeno soglasje lastnika sosednjega zemljišča, in najmanj 1,5 m od javne ceste oziroma manj, če je pridobljeno soglasje organa Mestne uprave MOL, pristojnega za promet.
(3) Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, vodnih zbiralnikov in pomožnih infrastrukturnih objektov za potrebe načrtovanih objektov v območju OPPN v skladu z določbami tega odloka, ki urejajo pogoje za priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo.
(4) Drugih enostavnih in nezahtevnih objektov, razen objektov iz prvega in tretjega odstavka tega člena, ni dopustno graditi oziroma postavljati.
(pogoji za oblikovanje objektov)
(1) Na območju OPPN je treba upoštevati naslednje splošne pogoje za oblikovanje stavb:
1. stavbe morajo biti oblikovno ter glede izbora materialov in barv usklajene;
2. stavbe morajo biti višinsko razgibane, vertikalno in horizontalno členjene;
3. fasade stavb morajo biti zasnovane sodobno ter s kakovostnimi in trajnimi materiali;
4. barve fasad ne smejo biti izstopajoče, žive ali fluorescentne barve;
5. ograje lož in balkonov morajo biti enotno oblikovane;
6. klimatske naprave morajo biti izvedene brez zunanje enote ali tako, da zunanja enota na ulični fasadi stavbe ni vidna. Namestitev klimatskih naprav je dopustna v stavbah, na balkonih in ložah stavb ali kot sestavni del oblikovane fasade. Klimatska naprava ne sme imeti motečih vplivov (hrup, vroči zrak, odtok vode) na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje;
7. BTP prve terasne etaže ne sme presegati 70 % BTP etaže pod njo. BTP druge terasne etaže ne sme presegati 70 % BTP prve terasne etaže;
8. terasni etaži morata biti za najmanj 3,00 m umaknjeni iz ravnine uličnih fasad v notranjost;
9. klančino nad uvozom v klet in izvozom iz kleti je dopustno nadkriti;
10. strehe stavb morajo biti ravne ali pod blagim naklonom. Nad drugo terasno etažo, je pri vseh stavbah treba urediti zeleno streho, razen v območju svetlobnikov, strojnic ter drugih tehničnih in za delovanje stavbe potrebnih inštalacij in naprav na strehi. Tehnične naprave na strehah morajo biti oblikovno zastrte;
11. v nivoju pritličja so na fasadah stavb dopustni napisi, izveski in svetlobni napisi za oglaševanje za lastne potrebe. Oblikovani morajo biti kot integralni del fasade in ne smejo segati v preglednostno polje ceste;
12. pri zasnovi stavb je treba upoštevati pričakovane podnebne spremembe in v zvezi s tem predvideti ustrezne rešitve, npr. senčenje, zelene fasade;
13. kletna etaža mora biti zasnovana tako, da je med stavbami B1, B2 in B3 najmanj 37 m dolg in 10 m širok pas raščenega terena.
(2) Odmiki med fasadami stavb in delov stavb:
– na katere niso orientirani prostori, namenjeni prebivanju (vključno s slepimi fasadami), so najmanj enaki ali večji od polovice višine višjega dela stavbe, merjene do njegovega venca;
– na katere so orientirani prostori, namenjeni prebivanju, so najmanj enaki ali večji od višine višjega dela stavbe, merjene do njegovega venca.
(3) Določbe prejšnjega odstavka se ne uporabljajo za odmike med vogali stavb.
(pogoji za oblikovanje zunanjih površin)
(1) V načrtu zunanje ureditve morajo biti upoštevani naslednji pogoji za ureditev zunanjih površin:
1. ureditve morajo omogočati dostop funkcionalno oviranim ljudem v skladu s predpisom, ki ureja univerzalno graditev in uporabo objektov;
2. za tlakovane ureditve na stiku z raščenim terenom je treba v čim večji možni meri uporabljati porozne materiale ali na drug način zagotoviti vodoprepustnost tlakovane površine;
3. pešpoti morajo biti tlakovane ter opremljene z mikrourbano opremo in primerno osvetljene ter osenčene;
4. elementi mikrourbane opreme morajo biti v območju OPPN oblikovani enotno;
5. na gradbeni parceli P1 je treba zagotoviti najmanj 5 000 m2 odprtih bivalnih površin, od tega najmanj 2 500 m2 zelenih površin na raščenem terenu. Odprte bivalne površine so zelene ali tlakovane površine na terenu, namenjene skupni rabi vseh stanovalcev in bivanju na prostem, ki ne služijo kot prometne ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke). Za raščen teren se štejejo vse zunanje površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode ter omogočajo zasaditev visokoraslega drevja;
6. v sklopu odprtih bivalnih površin mora biti znotraj gradbene parcele stavb zagotovljenih najmanj 7,5 m2 površin na stanovanje za otroška igrišča in najmanj 5 m2 površin na stanovanje za rekreacijo in druženje stanovalcev;
7. otroška igrišča morajo biti dostopna vsem stanovalcem v območju OPPN. Dopustno jih je zamejiti z živo mejo ali ograjo z višino do 1,00 m. Vrsta in oblika ograje morata biti določeni v sklopu načrtov za zunanjo oziroma krajinsko ureditev območja;
8. v prostorski enoti PE2 ter v zelenem pasu na zahodnem in južnem robu območja OPPN je treba v čim večji možni meri ohranjati kakovostna odrasla drevesa. Ohranjena kakovostna drevesa je treba vključiti v zunanjo ureditev. Kakovostna odrasla drevesa, ki bodo zaradi gradnje načrtovanih stavb odstranjena, je treba na območju OPPN nadomestiti z novimi drevesi. Kakovostna odrasla drevesa so določena v elaboratu Strokovno mnenje arborista svetovalca, št. elaborata 3/2022, ki ga je izdelalo podjetje Tisa d. o. o. v marcu 2022;
9. v prostorski enoti PE1 je treba zasaditi najmanj 42 dreves. V kvoto dreves štejejo tudi kakovostna odrasla drevesa, ki se ohranijo;
10. v primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotavljati ustrezno kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim sistemom. Odprtina za prehajanje zraka in vode mora biti najmanj 3 m²;
11. odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa mora biti najmanj 2 m. Če ustreznega odmika ni mogoče zagotoviti, je treba z ustreznimi ukrepi zavarovati komunalne vode pred poškodbami zaradi rasti podzemnih delov dreves;
12. izbor rastlin mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno-zdravstvene zahteve ter predvidene podnebne spremembe;
13. višinske razlike terena morajo biti praviloma premoščene z ozelenjenimi brežinami, izjemoma so v prostorski enoti PE1 dopustni ozelenjeni oporni zidovi z višino do največ 1,5 m, ki morajo biti vključeni v zunanjo ureditev;
14. v največ 10 m širokem pasu ob stavbah je v nivoju terena dopustna ureditev zasebnih zunanjih površin, ki so lahko ograjene z ograjo visoko do 1,6 m. Ograje morajo biti oblikovno prilagojene celoviti arhitekturni in krajinski zasnovi območja, vrsta in oblika ograje morata biti določeni v sklopu načrtov za zunanjo oziroma krajinsko ureditev. Zasebne zunanje površine ne sodijo v kvoto odprtih bivalnih površin;
15. lokaciji, ki sta določeni za zbiranje in prevzem odpadkov, morata biti zavarovani pred vremenskimi vplivi. Stavbi morata biti znotraj območja OPPN oblikovani enotno;
16. na tlakovanih površinah pred vhodi v stavbe so dopustni nadstreški za kolesa, ki morajo biti znotraj območja OPPN oblikovani enotno;
17. intervencijske poti izven vozišča morajo biti urejene tako, da je po njih mogoča vožnja gasilskih vozil z osno obremenitvijo 10 t;
18. v prostorski enoti PE1 je ob uvozu v garažo dopustno urediti parkirna mesta na terenu;
19. v prostorski enoti PE1 je treba na južnem robu drevesa in podrastje odstraniti in na novo vzpostaviti kakovosten gozdni rob;
20. za zasaditev gozdnega roba je treba uporabljati izključno drevesne vrste in grmovnice, ki so v gozdu že prisotne, ter upoštevati predvidene podnebne spremembe;
21. predpisano zasaditev površin je treba izvajati z drevesi z obsegom debla več kot 18 cm, merjeno na višini 1,00 m od tal po saditvi. Do 30 % dreves, ki jih je treba posaditi na gradbeni parceli stavb, je dopustno nadomestiti tudi z visokimi grmovnicami;
22. na otroškem igrišču v prostorski enoti PE1 je treba namestiti igrala, namenjena različnim starostnim skupinam otrok, ki morajo omogočati raznolike vrste gibanja.
(2) Zasnova zunanje ureditve je določena v grafičnem načrtu št. 4.2 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo strehe«.
(1) Tlorisne dimenzije stavb nad nivojem terena obsegajo vse dele stavb, vključno z ložami in balkoni, brez napuščev in konzolnih nadstreškov nad vhodi. Širina se meri v smeri vzhod–zahod, dolžina pa v smeri sever–jug.
(2) Tlorisne dimenzije stavb nad nivojem terena so:
– stavbe z oznakami A2, A3, A4 in B3: širina 17 m, dolžina 34 m;
– stavbe z oznakami A1, B1 in B2: širina 17 m, dolžina 26 m.
(3) Izvedba stavb nad nivojem terena je dopustna znotraj GM. GM je črta, ki je načrtovane stavbe na terenu in v nadstropjih ne smejo preseči, lahko se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjene v notranjost.
(4) Izvedba kleti je dopustna znotraj gradbene meje pod zemljo (v nadaljnjem besedilu: GMz). GMz je črta, ki je načrtovane stavbe v kletni etaži ne smejo preseči, lahko se je dotikajo z zunanjo linijo nosilne konstrukcije ali pa so od nje odmaknjene v notranjost gradbene parcele. Med stavbami B1, B2 in B3 je treba zagotoviti raščen teren skladno s 13. točko prvega odstavka 12. člena tega odloka.
(5) Tlorisne dimenzije stavb so določene v grafičnem načrtu, št. 4.2 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo strehe«.
(6) Lega stavb ter poteki GM in GMz so s točkami v državnem koordinatnem sistemu D96/TM določeni v grafičnem načrtu št. 3.4 »Zakoličbeni načrt z načrtom parcelacije in prikazom površin, namenjenih javnemu dobru – prikaz na geodetskem načrtu«, v katerem so navedene tudi geokoordinate točk.
(višine stavb in etažnost)
(1) Višina stavbe (h) je najvišja dopustna višina stavbe. Meri se od kote zaključnega tlaka v pritličju posamezne stavbe (KP) do najvišje točke venca strehe zadnje etaže. Nad višino stavbe je dopustna izvedba dostopov na streho, dimnikov, inštalacijskih naprav, sončnih zbiralnikov ali sončnih celic, zaščitnih ograj ter objektov in naprav elektronske komunikacijske infrastrukture.
(2) Višina stavb je: | h = 17 m. |
(3) Etažnost stavb je: | do P + 2 + 2T. |
(4) Dopustna je podkletitev stavb z eno kletno etažo. Kletna etaža mora biti načrtovana in izvedena na način, da vdor talne in zaledne vode ter površinske vode z zunanjih površin ob stavbah v kletne prostore ne bo mogoč.
(5) Etažnost in višine stavb so določene v grafičnih načrtih št. 4.2 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo strehe« in 4.4 »Značilni prerezi in pogledi«.
(višinske kote terena in pritličja)
(1) Zunanja ureditev mora biti na obodu območja OPPN prilagojena višinskim kotam sosednjih zemljišč. V prostorski enoti PE2 je treba ohranjati obstoječe kote terena, lokalna izravnava terena je dopustna le v območju otroškega igrišča.
(2) Višinske kote urejenega terena (KT) so:
– zunanja ureditev pred vhodom v stavbo z oznako A1: | 308 m n. v.; |
– zunanja ureditev pred vhodoma v stavbi z oznakama A2 in A3: | 307 m n. v.; |
– zunanja ureditev pred vhodom v stavbo A4: | 306 m n. v.; |
– zunanja ureditev pred vhodom v stavbo z oznako B1: | 309,6 m n. v.; |
– zunanja ureditev pred vhodoma v stavbi z oznakama B2 in B3: | 308,6 m n. v. |
(3) Višinske kote pritličij delov stavbe (KP) so:
– stavba z oznako A1: | 308 m n. v.; |
– stavbi z oznakama A2 in A3: | 307 m n. v.; |
– stavba z oznako A4: | 306 m n. v.; |
– stavba z oznako B1: | 309,6 m n. v.; |
– stavbi z oznakama B2 in B3: | 308,6 m n. v. |
(4) Višinske kote terena in pritličij so določene v grafičnem načrtu št. 4.2 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo strehe«.
(1) Zmogljivost prostorske enote PE1 je:
– površina: | 13 858 m2; |
– BTP nad nivojem terena: | 13 500 m2; |
– BTP pod terenom: | 8 500 m2; |
– število stanovanj: od tega največ 50 oskrbovanih stanovanj. | 115, |
(2) Površina prostorske enote PE2 je 1 000 m2.
(3) BTP je vsota vseh etažnih površin stavbe nad terenom in pod njim, izračunanih skladno s standardom SIST ISO 9836. Izračun BTP vključuje površine pod a) in b) točke 5.1.3.1 standarda SIST ISO 9836, pri čemer se upošteva BTP vseh etaž s svetlo višino nad 2,2 m.
(4) Največji dopusten faktor izrabe (v nadaljnjem besedilu: FI) v prostorski enoti PE1 je 1,2. FI je razmerje med BTP stavb in celotno površino prostorske enote PE1, pri čemer se ne upoštevajo BTP kleti, ki so namenjene servisnim prostorom stavb (garaže, kolesarnice in prostori za inštalacije).
(usmeritve glede posegov na obstoječih objektih)
(1) Na vseh obstoječih objektih v območju OPPN so dopustni:
– odstranitev,
– rekonstrukcija in
– vzdrževalna dela.
(2) Na obstoječih stavbah, določenih za odstranitev v skladu z 19. členom tega odloka, so do odstranitve dopustni tudi:
– posegi za izboljšanje energetske zaščite stavbe,
– izvedba novih okenskih odprtin v strehi v nivoju strešine in
– izvedba dostopov za funkcionalno ovirane osebe, gradnja zunanjih dvigal in zunanjih požarnih stopnic.
(objekti, načrtovani za odstranitev)
(1) V območju OPPN so za odstranitev načrtovane naslednje stavbe:
– stavba R1: garaža, na zemljišču s parcelno številko 985/2 v katastrski občini 1739 Zgornja Šiška,
– stavbi R2 in R4: poslovni stavbi ter stavba R6: zidanica, vse na zemljišču s parcelno številko 985/3 v katastrski občini 1739 Zgornja Šiška,
– stavba R3: poslovna stavba na zemljiščih s parcelnima številkama 985/2 in 985/3, obe v katastrski občini 1739 Zgornja Šiška in
– stavba R5: poslovno stanovanjska stavba, na zemljišču s parcelno številko 985/4 v katastrski občini 1739 Zgornja Šiška.
(2) Stavbe iz prejšnjega odstavka, načrtovane za odstranitev, so določene v grafičnem načrtu št. 4.1 »Odstranitve obstoječih objektov«.
(1) Območje OPPN je razdeljeno na naslednje gradbene parcele:
1. prostorska enota PE1:
a) P1: gradbena parcela načrtovanih stavb, ki obsega zemljišča s parcelnimi številkami 985/3, 985/4, 985/5 in 985/6 ter dele zemljišč s parcelnimi številkami 985/2, 986/11 in 999/4, vsa v katastrski občini 1739 Zgornja Šiška. Površina P1 meri 13 848 m2;
b) P2: parcela dela Matjanove poti, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 999/3, v katastrski občini 1739 Zgornja Šiška. Površina P2 meri 10 m2;
2. prostorska enota PE2:
c) P3: parcela gozdnih površin, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 986/2, v katastrski občini 1739 Zgornja Šiška. Površina P3 meri 1000 m2.
(2) Parcelacija je določena v grafičnem načrtu št. 3.3 »Načrt parcelacije in prikaz površin, namenjenih javnemu dobru – prikaz na katastrskem načrtu«. Točke za zakoličbo parcel ter geografske koordinate točk so določene v grafičnem načrtu št. 3.4 »Zakoličbeni načrt z načrtom parcelacije in prikazom površin, namenjenih javnemu dobru – prikaz na geodetskem načrtu«.
(površine, namenjene javnemu dobru)
(1) Površina, namenjena javnemu dobru, je gradbena parcela z oznako P2, ki predstavlja javne površine, namenjene Matjanovi poti. Površina, namenjena javnemu dobru, meri 10 m2.
(2) Površina, namenjena javnemu dobru, je določena v grafičnih načrtih št. 3.3 »Načrt parcelacije in prikaz površin, namenjenih javnemu dobru – prikaz na katastrskem načrtu« in 3.4 »Zakoličbeni načrt z načrtom parcelacije in prikazom površin, namenjenih javnemu dobru – prikaz na geodetskem načrtu«.
VII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
(1) Odstranitve stavb, posege, ki so dopustni na obstoječih stavbah, ter prometne, okoljske, energetske in elektronske komunikacijske ureditve v območju OPPN je dopustno izvajati v posameznih ločenih etapah.
(2) Gradnjo načrtovanih stavb na parceli P1 se izvede v eni etapi.
(3) Do začetka gradnje načrtovanih stavb so na gradbeni parceli P1 dopustni:
– posegi v skladu z 18. členom tega odloka;
– obstoječa raba površin;
– parkovne ureditve in pešpoti ter
– okoljske, energetske in elektronske komunikacijske ureditve za potrebe obstoječih in načrtovanih stavb v območju.
(4) Do začetka uporabe načrtovanih stavb je treba izvesti rekonstrukcijo Šišenske ceste na odseku med Vodnikovo cesto in Celovško cesto.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
(celostno ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Na območju OPPN ni registriranih enot kulturne dediščine. Severno od območja OPPN na severni strani ceste Pod hribom se nahaja naslednja enota nepremične kulturne dediščine:
– Ljubljana – Antični vodovod pod Šišenskim hribom, arheološko najdišče z evidenčno številko 14891.
(2) Pred pričetkom gradnje načrtovanih stavb je treba izvesti naslednje predhodne arheološke raziskave:
– historična analiza prostora in obstoječih podatkov,
– ekstenzivni podpovršinski terenski pregled in izkop strojnih testnih jarkov. S strojnimi testnimi jarki je treba pregledati 3 % dostopnega dela območja OPPN,
– na podlagi rezultatov terenskega pregleda in strojnih testnih jarkov se določita obseg in način arheoloških raziskav, ki morajo potekati skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine,
– v primeru odkritja izjemnih najdb lahko Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije zahteva spremembo projekta in prezentiranje odkritih arheoloških ostalin in situ.
(3) Če arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin treba Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, omogočiti dostop do zemljišč, kjer potekajo zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
(4) Investitor mora najmanj 14 dni pred začetkom gradbenih del oziroma pred začetkom zemeljskih del z nameravanimi posegi pisno seznaniti Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE
(varstvo vode in podtalnice)
(1) Območje OPPN se nahaja v vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja. Za pretežni del območja OPPN velja režim 3A, podobmočje z milejšim vodovarstvenim režimom. Za ozek pas, ob južni meji območja OPPN, pa velja režim 3B, podobmočje z milim vodovarstvenim režimom.
(2) Pretežni del območja OPPN se nahaja na območju vodonosnika Ljubljanskega polja in njegovega hidrografskega zaledja, ogroženega zaradi fitofarmacevtskih sredstev in lahkohlapnih kloriranih ogljikovodikov, ožje vodovarstveno območje z manj strogim režimom varovanja.
(3) Posegi na območju OPPN morajo biti načrtovani tako, da ne pride do poslabšanja stanja voda in da ni onemogočeno varstvo pred škodljivim delovanjem voda.
(4) Pri načrtovanju in izvajanju gradnje je treba upoštevati naslednje pogoje:
1. objekte in naprave je treba graditi nad srednjo gladino podzemne vode. Izjemoma je dovoljeno z gradnjo posegati v območje vodonosnika, če pretok podzemne vode in s tem transmisivnost v vodonosniku pod območjem gradnje nista zmanjšana za več, kot so z veljavnim predpisom, ki ureja gradnjo na vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja, določene dovoljene izjeme (10 %). Če je med gradnjo ali obratovanjem treba drenirati ali črpati podzemno vodo, je za to treba pridobiti vodno soglasje;
2. neposredno odvajanje neočiščene odpadne vode v površinske vode ali podzemne vode ni dopustno;
3. posredno odvajanje padavinske odpadne vode v podzemne vode je dopustno le, če je zagotovljena obdelava padavinske odpadne vode v lovilniku olj;
4. pri ureditvi sistema odvajanja padavinskih voda je treba upoštevati predpise, ki urejajo emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Dno ponikovalnice mora biti najmanj 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode;
5. odvajanje padavinskih voda je treba urediti v skladu s predpisi, ki urejajo vode, prioritetno je treba predvideti ponikanje padavinskih voda. Ponikovalnice morajo biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Če ponikanje ni mogoče, kar je treba računsko dokazati, je dopustno padavinske vode speljati v vodotok preko padavinske kanalizacije širšega območja. Pred iztokom v javno kanalizacijo je treba padavinske vode zadržati na območju OPPN;
6. cevovod za odvajanje odpadnih voda mora biti izveden tako, da je preprečeno ponikanje v podzemno vodo ali zajetje. Pred uporabo cevovodov za odpadno vodo je treba preveriti vodotesnost interne kanalizacije s standardiziranimi postopki;
7. uporaba gradbenega materiala, iz katerega se lahko izločajo snovi, škodljive za vodo, ni dovoljena;
8. izvedba kletnih etaž in vseh utrjenih voznih površin mora biti vodotesna, brez iztoka v podtalje ali kanalizacijo. Zagotovljen mora biti zajem morebitnih požarnih voda. Za vsakim lovilnikom olj mora biti vgrajen ročni zasun oziroma loputa, ki jo je treba pred začetkom gašenja zapreti. Požarno vodo z območja je treba po gašenju analizirati in jo glede na rezultate analize voditi v javno kanalizacijo ali odpeljati v nadaljnjo obdelavo kot odpadek;
9. v transformatorskih postajah naj se uporabljajo suhi transformatorji ali biorazgradljiva olja, če je le mogoče. Lovilna skleda za zajem transformatorskega olja mora biti izvedena vodo in oljetesno ter mora omogočiti zajem celotne količine olja;
10. pri urejanju območja in izvajanju dejavnosti na območju OPPN je treba uporabljati transportna sredstva, stroje in naprave, ki so tehnično brezhibni;
11. pri urejanju območja je dovoljena uporaba samo tistih materialov, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje;
12. na gradbišču je dopustna le postavitev kemičnih stranišč ali stranišč z urejenim odvajanjem odpadne komunalne vode v javno kanalizacijo.
(5) V projektni dokumentaciji za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja je treba načrtovati rešitve za varčno in smotrno rabo pitne vode skladno s sodobnimi tehnološkimi rešitvami.
(6) Območje OPPN se nahaja na območju krovnih plasti vodonosnika, na območju F »Visoka savska terasa z vmesnimi glinastimi plastmi na 5 – 15 m«, za katerega velja:
– z gradnjo pod gladino podzemne vode ali viseče podzemne vode je dovoljeno le začasno znižanje piezometrične gladine, če je mogoče zagotoviti obnovo gladine podzemne vode na izhodiščno stanje v času, v katerem zaradi znižanja ne more priti do negativnih vplivov na sosednja območja in objekte;
– vmesni prostor med stavbo in izkopom, oziroma steno gradbene jame je treba zapolniti z materialom iz izkopanih krovnih plasti po enakem vrstnem redu, da se ohrani izhodiščna gladina viseče podzemne vode ter prepreči hitrejše odtekanje viseče gladine podzemne vode ali padavinskih vod v spodnjo podzemno vodo;
– v primeru rabe podzemne vode je treba zagotoviti, da v vplivnem območju ne bo negativnih vplivov na sosednja območja in objekte glede posedanja, stabilnosti temeljnih tal, zamakanja objekta ali zemljišča ali rabe plitve geotermalne energije;
– vpliv gradnje na geološko-geomehanske raziskave za sosednja območja in objekte je sprejemljiv, če se ne zmanjšujeta zaščita podzemne vode in stabilnost ter ne povečuje zamakanje sosednjih zemljišč in objektov.
(7) Za vse posege na varstvenih in ogroženih območjih ter za posege zaradi odvajanja odpadnih voda je treba pridobiti vodno soglasje.
(8) Pri nadaljnjem načrtovanju je treba upoštevati elaborat »Geološko poročilo o raziskavah tal in pogojih temeljenja (preliminarno poročilo)«, št. GEO013-01-2022 OPPN ROŽNIK-LJUBLJANA, maj 2022, ki ga je izdelal SLP d. o. o. Ljubljana. Posegi na globini več kot 6 m so dopustni le na podlagi podrobnejšega geološko-geomehanskega elaborata s katerim se dokaže, da gradnja ne bo negativno vplivala na geološko-geomehanske razmere za sosednja območja in objekte.
(1) Posegi v tla se izvedejo tako, da je prizadete čim manj talne površine. Pri gradnji se uporabljajo takšni materiali, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje.
(2) Pri gradnji stavb je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč.
(3) Na območju načrtovanih otroških igrišč na terenu je treba predhodno izdelati ustrezno strokovno podlago, s katero se določi stopnja onesnaženosti. Če iz predhodne ocene onesnaženosti tal izhaja, da je onesnaženost tal čezmerna, je treba z ustrezno sanacijo zagotoviti varno in zdravo rabo teh površin.
(1) Zahodni in južni del območja OPPN segata v območje naravne vrednote Rožnik-Šišenski hrib-Koseški boršt z identifikacijsko številko 317. Na zahodni strani območje OPPN meji na zavarovano območje Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib z identifikacijsko številko 1742, na južni strani pa se zavarovano območje nahaja južno od Matjanove poti.
(2) Pri načrtovanju posegov v prostor je treba upoštevati naslednje varstvene usmeritve:
1. v okoliškem gozdu je treba odstraniti vse nevitalno, nestabilno drevje;
2. posek posameznega gozdnega drevja se lahko izvede po pridobitvi soglasja lastnika zemljišča in označitvi drevja za posek, ki ga opravi Zavod za gozdove Slovenije;
3. ob južnem robu območja OPPN je treba na novo vzpostaviti gozdni rob, pri novih zasaditvah pa uporabiti avtohtone vrste, pri čemer je treba upoštevati predvidene podnebne spremembe;
4. odmiki med deli stavb nad terenom in gozdnim robom ne smejo biti manjši kot 10 m;
5. za posege v pasu 25 m ob gozdnem robu na južni in zahodni strani območja, je treba pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije;
6. vsi posegi morajo biti izvedeni tako, da ne bo povzročena škoda na sosednjih gozdnih zemljiščih. V času izvajanja gradbenih del je treba zavarovati vegetacijo pred poškodbami;
7. v prostorski enoti PE2 mora biti omogočen dostop do drevja z običajno gozdarsko mehanizacijo;
8. gozdni rob je treba vzdrževati.
(1) Prezračevanje vseh delov stavbe je treba izvesti naravno, izjemoma je dopustno tudi prisilno prezračevanje. Odvod dimnih plinov in umazanega zraka je treba speljati nad strehe stavb. Odpadni zrak iz kletne garaže je treba odvajati na mestih, kjer v neposredni bližini ni otroških in športnih igrišč ter stanovanj.
(2) Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti opremljeni z ustreznimi filtri v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaženja.
(3) Pred začetkom izvajanja gradbenih del je treba v skladu s predpisom, ki ureja preprečevanje in zmanjševanje emisije delcev iz gradbišč, izdelati elaborat preprečevanja in zmanjševanja emisije delcev iz gradbišča.
(1) V skladu z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (Uradni list RS, št. 78/10, 10/11 – DPN, 22/11 – popr., 43/11 – ZKZ-C, 53/12 – obv. razl., 9/13, 23/13 – popr., 72/13 – DPN, 71/14 – popr., 92/14 – DPN, 17/15 – DPN, 50/15 – DPN, 88/15 – DPN, 95/15, 38/16 – avtentična razlaga, 63/16, 12/17 – popr., 12/18 – DPN, 42/18, 78/19 – DPN in 59/22; v nadaljnjem besedilu: OPN MOL ID) je severna polovica območja OPPN opredeljena kot območje III. stopnje varstva pred hrupom, južna polovica območja pa kot potencialno območje II. stopnje varstva pred hrupom.
(2) Pri načrtovanju stavb je treba upoštevati elaborat »Strokovna podlaga za varstvo pred hrupom za območje OPPN 214 – Rožnik: Pod hribom«, št. 117-22, maj 2022, ki ga je izdelal GIGA-R, okoljsko svetovanje in rešitve, Margita Žaberl s. p.
(3) Pri načrtovanju stavb z oznakami A1, A2, A3 in A4 je treba upoštevati pogoje za III. stopnjo varstva pred hrupom, pri stavbah z oznakami B1, B2 in B3 pa pogoje za II. stopnjo varstva pred hrupom, kot jih določa predpis, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju.
(4) Vse prostore, v katerih bodo hrupnejši agregati in naprave, je treba protihrupno izolirati.
(5) Pri načrtovanju stavb v območju OPPN je treba upoštevati, da gre pri stanovanjih za t. i. varovane prostore v skladu s predpisom, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, zato je zanje treba izdelati elaborat zaščite pred hrupom v stavbah.
(6) Za zmanjšanje emisij hrupa med gradnjo se izvajajo naslednji ukrepi:
– zvočna moč uporabljene gradbene mehanizacije ne presega vrednosti, določenih s predpisom, ki ureja emisije strojev, ki se uporabljajo na prostem;
– gradbena dela se izvajajo samo v dnevnem času in v času delovnih dni v skladu s predpisom, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju;
– zagotovljena mora biti ustrezna organizacija gradbišča (omejitev zvočnih signalov, omejitev obratovanja motorjev strojev v prostem teku, po potrebi časovna omejitev izvajanja hrupnejših del).
(1) Obstoječim stavbam na zemljiščih, ki mejijo na območje OPPN, je treba v naslednjih prostorih: dnevna soba, bivalni prostor s kuhinjo, bivalna kuhinja in otroška soba zagotoviti naravno osončenje v času od sončnega vzhoda do sončnega zahoda:
– dne 21. decembra – najmanj 1 h ter
– dne 21. marca in dne 21. septembra – najmanj 3 h.
(2) Če so pogoji naravnega osončenja v obstoječih stavbah na zemljiščih, ki mejijo na območje OPPN, v naslednjih prostorih: dnevna soba, bivalni prostor s kuhinjo, bivalna kuhinja in otroška soba slabši od pogojev, določenih v prejšnjem odstavku, se zaradi gradnje novih stavb ne smejo poslabšati.
(3) Ustreznost osončenja je treba preveriti in pojasniti v projektni dokumentaciji za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja.
(odstranjevanje odpadkov)
(1) Zbirna in prevzemna mesta za komunalne odpadke morajo biti urejena v skladu s predpisom, ki ureja obvezno gospodarsko javno službo zbiranja komunalnih odpadkov, predpisom, ki ureja zbiranje komunalnih odpadkov v Mestni občini Ljubljana, ter zakonom, ki ureja varstvo okolja. Število in velikost zabojnikov za komunalne odpadke (mešani komunalni odpadki, biološki odpadki, embalaža, papir, steklo) je treba določiti skladno s predpisom, ki ureja zbiranje komunalnih odpadkov v Mestni občini Ljubljana.
(2) Uporabnik je dolžan prepuščati:
– mešane komunalne odpadke v zabojnike za mešane komunalne odpadke;
– embalažo, papir in steklo (v nadaljnjem besedilu: ločene frakcije) v zabojnike za ločene frakcije na zbirnih mestih, ekoloških otokih in zbirnih centrih;
– biološke odpadke v zabojnike za biološke odpadke, razen če se zagotovi lastno kompostiranje;
– kosovne odpadke na prevzemno mesto ob določenem času po predhodnem naročilu.
(3) V primeru nastanka nevarnih odpadkov je le-te treba zbirati ločeno v ustreznih namenskih posodah za začasno skladiščenje in jih predati pooblaščenim zbiralcem.
(4) Zbirni in prevzemni mesti za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov za načrtovane stavbe sta določeni na zasebni površini ob lokalni cesti Pod hribom. Praznjenje zabojnikov se izvaja s ceste Pod hribom.
(5) Zbirni in prevzemi mesti morata omogočati postavitev zabojnikov za mešane komunalne odpadke, biološke odpadke in ločene frakcije (embalaža, papir, steklo).
(6) Zbirni in prevzemni mesti morata biti zavarovani pred vremenskimi vplivi na način, ki onemogoča onesnaženje okolja in poškodovanje zabojnikov.
(7) Prostor zbirnega in prevzemnega mesta mora biti tako velik, da omogoča premikanje zabojnikov, prost dostop do zabojnikov in prost premik zabojnikov na mesto praznjenja.
(8) Za ravnanje z odpadki, ki bodo nastali v času odstranitve stavb in v času gradnje, je treba v postopku izvedbe izdelati načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki.
(9) Pred začetkom urejanja območja OPPN morajo biti zagotovljeni ukrepi in rešitve za ravnanje z odpadki, ki bodo nastali pri urejanju območja. Zanje je treba poskrbeti v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.
(10) Razmestitev zbirnih in prevzemnih mest za komunalne odpadke je določena v grafičnem načrtu št. 4.2 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo strehe«.
(1) Postavitev in jakost svetilk za osvetlitev stavb in zunanjih površin morata biti v skladu s predpisom, ki ureja mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
X. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
(potresna varnost in zaklanjanje)
(1) Območje OPPN se nahaja v območju potresne mikrorajonizacije z ocenjeno vrednostjo pospeška tal 0,35 (g) pri povratni dobi 475 let. Pred začetkom projektiranja je treba izvesti identifikacijo tipa tal ter določiti ustrezna izhodišča za projektiranje konstrukcije. Objekti morajo biti načrtovani in grajeni potresno odporno v skladu z veljavnim predpisom, ki ureja mehansko odpornost in stabilnost objektov, ter glede na cono potresne nevarnosti, geološko sestavo tal in namembnost objekta.
(2) Pri načrtovanju novogradenj je treba predvideti gradnjo zaklonišč, če to zahteva predpis, ki ureja graditev in vzdrževanje zaklonišč.
(3) V vseh novih stavbah je treba stropno konstrukcijo nad kletjo zgraditi tako, da zdrži rušenje stavb nanjo.
(4) Predpise s področja potresne varnosti je treba smiselno upoštevati tudi pri načrtovanju nekonstrukcijskih elementov stavbe.
(ukrepi za varstvo pred požarom)
(1) Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
– pogoje za hitro zaznavanje požara, njegovo samodejno javljanje javni gasilski službi in samodejno gašenje,
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– odmike od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve,
– neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila ter
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) Stavbe v območju OPPN morajo izpolnjevati bistvene zahteve za varnost pred požarom v skladu s predpisom, ki ureja požarno varnost v stavbah.
(3) K projektnim rešitvam za objekte, za katere je s posebnimi predpisi zahtevana izdelava študije požarne varnosti, je treba v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja pridobiti mnenje Gasilske brigade Ljubljana.
(4) Pri načrtovanju požarne varnosti stavb je treba upoštevati ocenjeni dostopni čas javne gasilske službe Mestne občine Ljubljana, ki je 15 min.
(5) Intervencijska pot poteka krožno od ceste Pod hribom preko območja OPPN in nazaj do ceste Pod hribom. Poti, zelenice in druge površine morajo biti v območju, kjer je predvidena pot za intervencijska vozila, utrjene skladno s predpisom, ki ureja požarno varnost v stavbah. Intervencijske poti in površine, namenjene intervencijskim vozilom, morajo biti projektirane skladno z veljavnimi standardi. V območju intervencijskih poti ne sme biti grajenih ali drugih nepremičnih ovir. V območju površin za gasilce ob stavbah (tj. dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilska vozila, delovne površine za gasilska vozila) ne sme biti ovir, ki niso skladne s smernico SZPV 206.
(6) Požarna zaščita je načrtovana z zunanjim hidrantnim omrežjem. V primeru požara je voda za gašenje zagotovljena iz obstoječega javnega in novega internega hidrantnega omrežja. Če pretok vode ne zadošča, mora investitor zgraditi požarni bazen ali zagotoviti ustrezno požarno varnost z drugimi ukrepi.
(7) Z odmiki in izbranimi materiali je treba preprečiti možnost širjenja požara z objektov na sosednja zemljišča ali objekte. Odmiki morajo biti utemeljeni v projektni dokumentaciji za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja v skladu s predpisom, ki ureja požarno varnost v stavbah.
(8) Evakuacijske poti je treba v projektni dokumentaciji za izvedbo gradnje načrtovati tako, da zagotavljajo varen umik iz stavb v območju OPPN na proste površine ob njih. Dalje je evakuacija mogoča po sistemu pešpoti ter preko odprtih bivalnih površin v območju OPPN do ceste Pod hribom. Evakuacijske poti ne smejo biti predvidene preko sosednjih zemljišč, če to niso javne površine.
(9) Ureditve v zvezi z varstvom pred požarom so določene v grafičnem načrtu št. 4.6 »Prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter za zaščito pred hrupom«.
(plazljiva in erozijsko nevarna območja)
(1) Južni del območja OPPN se po opozorilni karti nahaja na erozijskem območju z zahtevanimi zaščitnimi ukrepi ter plazljivem območju z zelo majhno verjetnostjo pojavljanja plazov z izjemo ozkega pasu ob južni meji, ki sega v območji majhne in srednje verjetnosti pojavljanja plazov. Pri načrtovanju je treba upoštevati usmeritve iz elaborata »Geotehnično poročilo o raziskavah tal in pogojih temeljenja (preliminarno poročilo)«, št. GEO013-01-2022 OPPN ROŽNIK-LJUBLJANA, maj 2022, izdelovalec SLP d. o. o. Ljubljana.
(2) Zemljine v območju OPPN so srednje do slabo vodoprepustne, značilen je subarteški nivo podzemne vode, zato ponikanje prečiščenih površinskih vod ni mogoče. Obvezen je kontroliran odtok v javno padavinsko kanalizacijo.
(3) Na južni strani načrtovanih stavb je treba predvideti ustrezno odvajanje površinskih zalednih voda, ki se stekajo z gozdnih površin na južni strani območja OPPN. Vkopane dele stavb ali elementov zunanje ureditve v območju OPPN (parapeti, podporni zidovi) je dopustno drenirati nad nivojem podtalne vode. Urejen mora biti kontroliran odtok zaledne vode v javno padavinsko kanalizacijo preko zadrževalnikov.
(4) Za preprečevanje nastanka erozije in plazenja zemljine v času gradnje in uporabe stavb, morajo biti načrtovani ukrepi, ki zmanjšujejo možnost nastajanja erozije in oblikovanja hudournikov ter plazenja na čim manjšo možno mero.
(5) Brežina na južni strani območja je delno že varovana s podpornim zidom in varovalno konstrukcijo obstoječih stavb. Za posege v raščen teren na južni strani območja je treba predvideti varovalne ukrepe, ki bodo preprečili splazitev brežine in ukrepe za varovanje gradbene jame na podlagi podrobnejših geotehničnih raziskav.
XI. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(pogoji za prometno urejanje)
(1) Vse zunanje pohodne in povozne površine morajo zagotavljati univerzalno dostopnost. Stavbe in zunanje površine morajo biti grajene v skladu s predpisom, ki ureja univerzalno graditev in uporabo objektov.
(2) Povozne in pohodne površine morajo biti ustrezno utrjene in asfaltirane ali tlakovane.
(3) Uvoz v kletno etažo in izvoz iz nje preko hodnika za pešce morata biti izvedena brez višinskih skokov za pešce.
(4) Prometna ureditev je določena v grafičnem načrtu št. 4.2 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo strehe«, potek intervencijskih poti za gasilska vozila pa je določen v grafičnem načrtu 4.6 »Prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter za zaščito pred hrupom«.
(ureditev cest in priključevanje na javne ceste)
Dovoz do območja OPPN je načrtovan preko cestnega priključka na cesto Pod hribom.
(1) Površine za mirujoči promet so načrtovane v skupni kletni etaži stavb in ob uvozu v garažo.
(2) Pri urejanju površin za mirujoči promet je treba upoštevati elaborat Mobilnostni načrt za območje OPPN 214 Rožnik – Pod hribom, št. UP 19-005-MN, Šabec Kalan Šabec – arhitekti, Mojca Kalan Šabec, s. p., november 2022. Število parkirnih mest je treba zagotoviti po naslednjem normativu:
Namembnost stavb | Število parkirnih mest (PM) za motorni promet | Število parkirnih mest (PM) za kolesa |
11220 Tri- in večstanovanjske stavbe | 1,5 PM/stanovanje v velikosti do 110,00 m2 neto tlorisne površine ter dodatno 10 % za obiskovalce 2 PM/stanovanje v velikosti nad 110,00 m2 ali več neto tlorisne površine ter dodatno 10 % za obiskovalce | 2 PM na stanovanje za stanovalce ter dodatno 1 PM/5 stanovanj za obiskovalce |
11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji | 0,8 PM/stanovanje, od tega 10 % na terenu za obiskovalce | 1 PM/2 stanovanji |
12203 Druge poslovne stavbe (mešani poslovni programi) | 1 PM/70,00 m2 BTP objekta, od tega 10 % PM za obiskovalce | 1 PM/200,00 m2 BTP objekta |
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (obrtno-servisne dejavnosti – frizer, urar, čistilnica, fizioterapija …) do 200,00 m2 BTP | PM ni treba zagotavljati | PM ni treba zagotavljati |
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (obrtno-servisne dejavnosti – frizer, urar, čistilnica, fizioterapija …) nad 200,00 m2 BTP | 1 PM/25,00 m2 BTP objekta, od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce, ne manj kot 2 PM za obiskovalce na lokal | 1 PM/200,00 m2 BTP objekta |
12650 Stavbe za šport: pretežno namenjene razvedrilu, telovadnice, centri za fitnes, aerobiko, ples in jogo ter podobno, brez prostorov za gledalce | 1 PM/25,00 m2 BTP objekta, od tega najmanj 80 % PM za obiskovalce | 1 PM/50,00 m2 BTP objekta |
24110 Športna igrišča na prostem (brez gledalcev) | PM ni treba zagotavljati | PM ni treba zagotavljati |
12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno namestitev: samo penzioni in gostišče | 1 PM/5 sob, od tega najmanj 75 % PM za goste | 1 PM/10 sob |
(3) Parkirišča za obiskovalce stanovanj in parkirišča za spremljajoče programe morajo biti v souporabi, z ustreznim parkirnim režimom pa morajo biti ves čas dostopna obiskovalcem. Parkirna mesta za obiskovalce je treba umestiti blizu uvoza v garažo, ločeno od parkirnih mest, ki so namenjena izključno stanovalcem. Če je dostop do parkirnih mest omejen z rampo, mora biti zagotovljena ustrezna tehnična rešitev, ki bo obiskovalcem ves čas omogočala dostop do parkirnih mest, ki so namenjena njim.
(4) V BTP objekta, ki je podlaga za izračun parkirnih mest, ni treba upoštevati BTP, namenjenih servisnim prostorom objekta (garaže, kolesarnice in prostori za inštalacije).
(5) Pri izračunu neto tlorisne površine stanovanj se upoštevajo le zaprti prostori stanovanj, brez zunanjih shramb ter lož, balkonov in teras.
(6) Za določitev števila parkirnih mest za vozila oseb z invalidskimi vozički je treba upoštevati predpis, ki ureja univerzalno graditev in uporabo objektov.
(7) Vsa parkirišča v kletni etaži morajo imeti zagotovljeno ustrezno infrastrukturo za napeljavo električnih kablov, ki omogoča poznejšo namestitev polnilnih mest za električna vozila skladno z zakonom, ki ureja učinkovito rabo energije. Za parkirna mesta za električno polnjenje je treba zagotoviti ustrezno požarno zaščito skladno s predpisom, ki ureja požarno varnost v stavbah, in zadnjim stanjem tehnike, da bo ob morebitnem vžigu v čim večji možni meri preprečen prenos in širjenje požara ter omogočeno gašenje baterije električnega vozila.
(8) Od števila parkirnih mest za motorni promet, izračunanega na podlagi preglednice iz drugega odstavka tega člena, je treba zagotoviti dodatnih 5 % parkirnih mest za druga enosledna vozila.
(9) Parkirna mesta za avtomobile, kolesa in za druga enosledna vozila iz tega člena se v izračunu zaokrožijo navzgor.
(10) Za zagotavljanje trajnostne mobilnosti je treba na podlagi mobilnostnega načrta iz drugega odstavka tega člena do začetka uporabe načrtovanih stavb izdelati akcijski načrt, v katerem bodo določeni ukrepi, način izvajanja ukrepov, nadzor nad izvajanjem in način upravljanja mobilnostnega načrta.
(1) Dostop za pešce je določen s severne strani po pešpoteh, ki se navezujejo na pločnik ob cesti Pod hribom. Območje OPPN je s peš povezavo navezano na Matjanovo pot.
(2) Širina pešpoti, ki vodijo do vhodov v stanovanjske stavbe, je najmanj 2 m.
(1) Kolesarji dostopajo v območje OPPN s severne strani s ceste Pod hribom. V območju OPPN kolesarski promet poteka po tlakovanih površinah.
(2) Prostori za parkiranje koles so načrtovani v sklopu stavb ter na zunanjih površinah v območju OPPN. Stojala za kolesa na zunanjih površinah morajo biti znotraj območja OPPN enotno oblikovana in morajo omogočati priklepanje koles.
(dostava in odvoz odpadkov)
(1) Dostop za dostavna in servisna vozila je določen preko dovoza s ceste Pod hribom.
(2) Komunalna vozila na območje OPPN ne uvažajo, praznjenje zabojnikov poteka s ceste Pod hribom.
(3) Parkiranje, ustavljanje in obračanje za dostavna vozila ter za servisna vozila za obratovanje in servisiranje stavb in dejavnosti znotraj območja OPPN je treba urediti na terenu ob uvozu na območje ali v kleti stavbe.
Načrtovana je krožna intervencijska pot, ki poteka med načrtovanimi stavbami ter se na severni strani naveže na cesto Pod hribom. Intervencijske vozne poti zunaj vozišč je treba izvesti na način, ki dopušča ustrezno tlakovanje in ozelenitev.
(splošni pogoji za okoljsko, energetsko in elektronsko komunikacijsko urejanje)
(1) Splošni pogoji za potek in gradnjo okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture so:
1. načrtovani objekti morajo biti priključeni na obstoječe in načrtovano okoljsko in energetsko infrastrukturno omrežje po pogojih posameznih upravljavcev okoljskih in energetskih vodov;
2. vsi sekundarni in primarni vodi morajo praviloma potekati po javnih površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno njihovo vzdrževanje;
3. upoštevati je treba predpisane odmike od obstoječih okoljskih, energetskih in elektronskih komunikacijskih vodov ter naprav;
4. kadar potek po javnih površinah ni mogoč, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih okoljskih, energetskih in elektronskih komunikacijskih vodov ter naprav na svojem zemljišču, upravljavec pa mora za to od lastnika pridobiti služnost;
5. gradnja okoljskih, energetskih in elekronskih komunikacijskih vodov in naprav ter objektov mora potekati usklajeno;
6. dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti izdelane v skladu s programi upravljavcev posamezne infrastrukture in izvedene tako, da jih je mogoče vključiti v končno fazo ureditve posameznega okoljskega oziroma energetskega ali elektronsko komunikacijskega voda po izdelanih idejnih rešitvah za območje OPPN;
7. obstoječo okoljsko, energetsko in elektronsko komunikacijsko infrastrukturo je dopustno obnavljati, dograjevati in povečevati njeno zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi.
(2) Okoljska, energetska in elektronska komunikacijska ureditev so določene v grafičnem načrtu št. 4.5 »Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav«.
(1) V cesti Pod hribom potekata primarni javni vodovod LŽ DN 300 iz leta 1970 in sekundarni javni vodovod NL DN 80, DN 100 iz leta 1997.
(2) Sočasno z odstranitvijo obstoječih stavb iz 19. člena tega odloka je treba ukiniti obstoječa vzporedna vodovodna hišna priključka PE d32, vključno z vodomernim jaškom, ter interno vodovodno omrežje znotraj območja OPPN.
(3) Znotraj območja OPPN ni zgrajenega javnega vodovodnega omrežja.
(4) Načrtovane stavbe se s pitno in sanitarno vodo oskrbujejo preko obstoječega vodovodnega priključka NL DN 100. Obstoječi vodomerni jašek je treba prestaviti severno.
(5) V zunanjem jašku mora biti nameščen obračunski vodomer. Od obračunskega vodomera do odštevalnih vodomerov je načrtovan interni vodovod.
(6) Voda za gašenje je v primeru požara zagotovljena iz hidrantov, vgrajenih na obstoječem vodovodnem omrežju in načrtovanem internem hidrantnem omrežju.
(7) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju vodovodov je treba upoštevati določbe predpisov ki urejajo oskrbo s pitno vodo. Vodovod in pripadajoče objekte je treba izvesti v skladu z internim dokumentom Javnega podjetja Vodovod Kanalizacija Snaga d. o. o.: Tehnična navodila za vodovod.
(8) Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati »Strokovno mnenje za oskrbo s pitno vodo objektov na območju OPPN 214 Rožnik – Pod hribom«, številka dopisa VOK-350-002/2022-004, z dne 11. 1. 2022, ki ga je izdelalo Javno podjetje Vodovod Kanalizacija Snaga d. o. o.
(9) Pred priključitvijo na javno vodovodno omrežje je treba zaprositi upravljavca javnega vodovoda za soglasje za priključitev posameznih stavb in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
(1) V cesti Pod hribom poteka javni kanal za komunalno odpadno vodo B DN 250 iz leta 1980, vzporedno z njim poteka kanal za padavinske odpadne vode B DN 300 iz leta 1980. V Matjanovi poti vzhodno od območja OPPN poteka javni kanal za komunalno odpadno vodo B DN 250 iz leta 1979.
(2) Načrtovane stavbe so za odvod komunalnih odpadnih voda priključene na javni kanal za komunalno odpadno vodo, ki poteka v cesti Pod hribom. Neposredno priključevanje je dopustno, če je kota tal pritličja stavb oziroma etaže, v kateri so nameščeni sanitarni elementi, najmanj 10 cm nad koto pokrova bližnjih revizijskih jaškov na javnem kanalu. Nižje ležeče odtoke (tj. nižje od 10 cm nad koto pokrova bližnjega revizijskega jaška) je treba priključevati preko hišnih črpališč.
(3) Padavinske odpadne vode s streh, utrjenih površin in zelenic ter zaledne vode s hriba je treba preko interne kanalizacije za padavinske vode in zadrževalnikov padavinskih vod odvajati v javno kanalizacijo za padavinske odpadne vode B DN 300 v cesti Pod hribom.
(4) Zadrževanje padavinskih voda s streh, utrjenih površin in zelenic je treba zagotoviti na gradbeni parceli stavb. Preveriti je treba tudi možnost izvedbe drugih ukrepov, na primer izvedbo zelenih streh na načrtovanih stavbah ter možnost ponovne uporabe vode za sanitarne potrebe.
(5) Zaledne vode se preko koritnice in drenaže, ki sta načrtovani ob južni meji območja OPPN, in peskolova iztekajo v zadrževalnik padavinskih vod, ki je načrtovan v prostorski enoti PE2, od tam pa v javno kanalizacijo za padavinske vode v cesti Pod hribom. Izvedba drenaže je dopustna le nad nivojem podtalne vode.
(6) Zadrževalnike za padavinsko odpadno vodo iz območja OPPN in zadrževalnik za zaledne vode je treba dimenzionirati tako, da bo zadržan celotni odtok s prispevnega območja pri kritičnem nalivu. V fazi priprave projektne dokumentacije je treba določiti natančno velikost dušenega iztoka.
(7) Padavinsko odpadno vodo s tlakovanih povoznih površin je treba odvajati preko lovilnikov olj.
(8) Kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno iz atestiranih materialov. Pred zasipom novozgrajenih internih kanalov je treba izvesti preizkus vodotesnosti internih kanalov s standardiziranimi postopki. Kanalizacija mora biti zgrajena v skladu z geotehničnimi pogoji.
(9) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije je treba upoštevati predpise, ki urejajo oskrbo s pitno vodo, ter predpise, ki urejajo odvajanje odpadnih in padavinskih voda. Upoštevati je treba interni dokument Javnega podjetja Vodovod Kanalizacija Snaga, d. o. o.: Tehnična navodila za kanalizacijo.
(10) Pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje je treba zaprositi upravljavca javne kanalizacije za soglasje za priključitev stavb in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
(plinovod)
(1) Severno od območja OPPN v cesti Pod hribom poteka glavni distribucijski plinovod N 10201 dimenzije DN 100.
(2) Za potrebe ogrevanja, pripravo tople sanitarne vode, tehnologijo in kuhanje je načrtovane stavbe treba priključiti na distribucijsko omrežje zemeljskega plina – nizkotlačno distribucijsko omrežje.
(3) Za priključitev načrtovanih stavb na distribucijsko omrežje zemeljskega plina iz prejšnjega odstavka je treba do stavb zgraditi priključni plinovod z navezavo na glavni plinovod N 10201.
(4) Priključni plinovod mora biti do načrtovanih stavb voden v zemljini, izven kletne ureditve, zaključen mora biti z glavno plinsko zaporno pipo v omarici, ki je lahko nameščena na fasadi stavbe ali v opornem zidu uvoza v garažo. Izvedba omarice in zunanja ureditev ob njej morata omogočati namestitev in neovirano vzdrževanje plinske pipe.
(5) Interni razvod notranje plinske napeljave je načrtovan od glavne plinske zaporne pipe pod stropom garaže do posameznih stavb. Vsaka stavba ima svojo zaporno pipo.
(6) Skupni interni razvod notranje plinske napeljave pod stropom kleti mora biti izveden ob robu kleti oziroma ob nosilcih ali podpornih stebrih. Ker so v kleti načrtovana parkirna mesta, mora biti z zaščitnimi ukrepi preprečen nalet vozil v plinovodno napeljavo – večja etažna višina kleti ali na vstopu v garažo nameščene letve na višini, nižji od nivoja spodnjega roba plinske napeljave.
(7) Plinovodno omrežje in notranje plinske napeljave morajo biti izvedeni v skladu z dokumenti:
– Sistemska obratovalna navodila za distribucijske sisteme zemeljskega plina za geografska območja Mestne občine Ljubljana, Občine Brezovica, Občine Dobrova - Polhov Gradec, Občine Dol pri Ljubljani, Občine Ig, Občine Medvode, Občine Škofljica in Občine Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 102/20),
– Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Uradni list RS, št. 26/02, 54/02 in 17/14 – EZ-1) in
– Tehnične zahteve za graditev distribucijskih plinovodov in priključkov ter notranjih plinskih napeljav Energetike Ljubljana (www.energetika-lj.si).
(elektroenergetsko omrežje)
(1) V bližini območja OPPN poteka obstoječa 10 kV kabelska zanka iz RTP 110/10 kV Šiška: K27_KB 10 kV TP 0716 Celovška 185. Severno od območja OPPN v cesti Pod hribom poteka obstoječe kabelsko srednjenapetostno omrežje.
(2) Znotraj območja OPPN se nahaja obstoječe podzemno in nadzemno 1kV nizkonapetostno omrežje, ki napaja obstoječe stavbe znotraj območja OPPN. Obstoječi nizkonapetostni kablovod in nadzemno nizkonapetostno omrežje, ki napajata stavbe v območju OPPN načrtovane za odstranitev, se ukineta in odstranita.
(3) Za elektroenergetsko oskrbo načrtovanih stavb je treba zgraditi novo transformatorsko postajo (v nadaljnjem besedilu: TP) Pod hribom z možnostjo vgradnje transformatorja z močjo1000 kVA. TP Pod hribom je tipska prostostoječa z notranjim posluževanjem. Locirana je ob cesti Pod hribom kot samostojen objekt, lahko tudi v sklopu servisnih objektov (kolesarnica, ekološki otok ipd.). Do TP Pod hribom mora biti 24 h na dan zagotovljen dostop za vzdrževanje.
(4) Za vključitev TP Pod hribom v srednjenapetostno omrežje in izvedbo srednjenapetostnih povezav z obstoječimi transformatorskimi postajami je načrtovana nova elektrokabelska kanalizacija.
(5) Za vključitev TP Pod hribom v srednjenapetostno omrežje je treba prestaviti obstoječi ločilni mesti:
– ločilno mesto med izvodoma K27_KB Celovška 185 in K07_KB Plinarna Podutik se prestavi iz TP 0584 Bratov Bezelj v TP 0093 Podutiška 24, smer TP 0672 Koseški bajer 2;
– ločilno mesto med izvodoma K07_KB Plinarna Podutik in K41_KB Martinčeva se prestavi iz TP 0680 Kamnogoriška 50 v TP 0631 Ledarska, smer TP 0632 Brajnikova.
(6) Načrtovane stavbe se energetsko oskrbujejo iz TP Pod hribom. Nizkonapetostni kablovodi – priključki potekajo od TP Pod hribom do posameznih priključno-merilnih omaric.
(7) Kablovode in transformatorski postaji je treba dimenzionirati tako, da bo mogoča priključitev fotovoltaičnih naprav za zagotovitev energetske samooskrbe.
(8) Pri projektiranju in izvedbi elektroenergetskega omrežja je treba upoštevati idejno rešitev »EE napajanje za OPPN 214 Rožnik Pod hribom«, številka 3/22, ki jo je izdelalo podjetje Elektro Ljubljana, podjetje za distribucijo električne energije, d. d. v februarju 2022.
(elektronsko komunikacijsko omrežje)
(1) Znotraj območja OPPN in v cesti Pod hribom potekajo obstoječa elektronsko komunikacijska omrežja treh operaterjev.
(2) Sočasno z odstranitvijo obstoječih stavb iz 19. člena tega odloka je treba ukiniti tudi obstoječe elektronsko komunikacijsko omrežje v območju OPPN.
(3) Načrtovane stavbe se lahko priključijo na omrežje elektronskih komunikacij pod pogoji upravljavcev teh omrežij. Obstoječa omrežja omogočajo dograditev za zagotovitev potrebnih kabelskih zmogljivosti za izvedbo priključkov načrtovanih stavb na omrežje.
(4) Priključek mora od mesta priključitve do stavbe potekati v novi kabelski kanalizaciji. Od priključnih točk na obstoječih trasah do novega zbirnega uvodnega jaška pred uvozom v kletno etažo je načrtovana izvedba nove kabelske kanalizacije za vsakega operaterja. Od zbirnega jaška do komunikacijskega vozlišča posamezne stavbe trasa skupne hišne kabelske kanalizacije poteka v talni plošči kletne etaže.
(5) V kabelsko kanalizacijo je treba do stavb uvleči naročniške kable po konfiguraciji in vrsti kablov, kot ju določijo izbrani operaterji.
(6) Pred priključitvijo stavb na omrežje elektronskih komunikacij je treba od izbranega operaterja elektronsko komunikacijskega omrežja pridobiti ustrezno soglasje.
(7) Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati idejno zasnovo »Elektronsko komunikacijsko omrežje za OPPN 214 Rožnik – Pod hribom«, številka 04012201, ki jo je izdelalo podjetje Dekatel d. o. o. v marcu 2022.
(1) Ob severnem pločniku ceste Pod hribom poteka omrežje javne razsvetljave.
(2) Razsvetljava zunanjih površin ob stavbah je interna in ni povezana s sistemom javne razsvetljave. Interna razsvetljava mora biti zadostna, enakomerna in nebleščeča. Svetloba mora biti usmerjena tako, da ne sveti neposredno v prostore stanovanj.
(učinkovita raba energije v stavbah)
Načrtovane stavbe morajo biti zgrajene energetsko varčno v skladu s predpisi, ki določajo učinkovito rabo energije v stavbah, in predpisom, ki ureja prioritetno uporabo energentov za ogrevanje na območju Mestne občine Ljubljana.
XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
Dopustna odstopanja od v OPPN načrtovanih rešitev so:
1. tlorisni gabariti:
a) tlorisni gabariti stavb lahko nad terenom odstopajo znotraj gradbene meje GM;
b) preko GM lahko segajo napušči in nadstreški nad vhodi, izven GM je dopustno graditi nadstrešnico nad uvozom v klet in izvozom iz kleti:
– če so oddaljeni najmanj 5 m od sosednjega zemljišča oziroma 3 m, če je pridobljeno soglasje lastnika sosednjega zemljišča;
c) preko GMz lahko segajo posegi oziroma ukrepi za zaščito gradbene jame:
– če so oddaljeni najmanj 3 m od sosednjega zemljišča oziroma manj, če je pridobljeno soglasje lastnika sosednjega zemljišča;
– če posegi oziroma ukrepi za zaščito gradbene jame segajo na sosednja zemljišča, je treba za izvajanje pridobiti ustrezno dovolilo lastnika zemljišča;
č) odstopanja od tlorisnih gabaritov pod a) in b) iz te točke so dopustna, če so zagotovljeni odmiki med fasadami stavb in delov stavb, določeni v drugem odstavku 12. člena tega odloka ter odprte bivalne površine, zelene površine na raščenem terenu in otroška igrišča v skladu s 13. členom tega odloka;
2. višina stavb in etažnost:
a) višine stavb nad terenom lahko odstopajo do +1 m navzgor in neomejeno navzdol. Pri odstopanju navzgor morajo biti zagotovljeni odmiki med fasadami stavb in delov stavb, določeni v drugem odstavku 12. člena tega odloka;
b) izvedba dodatne kletne etaže je dopustna, če:
– so zagotovljeni ustrezni ukrepi za preprečevanje nastanka erozije in plazenja,
– transmisivnost vodonosnika v območju gradnje ni manjša kot 10 % ter
– se na podlagi geološko-geomehanskega elaborata ugotovi, da gradnja ne bo imela negativnih vplivov na geološko-geomehanske razmere za sosednja območja in objekte;
3. višinska regulacija terena in višinska kota pritličja:
– pri višinskih kotah pritličij so dopustna odstopanja do ± 0,5 m;
– pri višinskih kotah zunanje ureditve pri vhodih v stavbe so dopustna odstopanja do ± 0,5 m;
4. vhodi in dostopi:
– mikrolokacije vhodov in dostopov do stavb se lahko spremenijo;
– intervencijsko pot je dopustno prilagoditi zasnovi zunanje ureditve;
5. zmogljivost območja:
– BTP stavbe nad terenom se lahko spremeni v okviru dopustnih odstopanj pri gabaritih stavbe ob upoštevanju največjega dopustnega faktorja izrabe FI = 1,2 znotraj prostorske enote PE1;
– BTP pod nivojem terena lahko odstopa znotraj GMz, če je zagotovljenih vsaj 2 500 m2 zelenih površin na raščenem terenu in je kletna etaža zasnovana v skladu s 13. točko prvega odstavka 12. člena tega odloka;
– število stanovanj lahko odstopa navzdol;
6. lega stavbe:
– lega stavb lahko odstopa znotraj GM in GMz;
7. zazidalna zasnova in etapnost:
– na zemljišču s parcelno št. 985/4 v katastrski občini 1739 Zgornja Šiška je dopustno ohraniti stavbo številka 6837, ki je v grafičnem načrtu 4.1. »Odstranitve obstoječih objektov« označena z oznako R5 (v nadaljnjem besedilu: stavba R5);
– v primeru ohranitve stavbe R5 je treba zmanjšati velikost načrtonane stavbe B3 tako, da bo FI v prostorski enoti PE1 znašal, vključno z BTP stavbe R5, največ 1,2. Peš dostop do stavbe R5 je treba zagotoviti preko pešpoti na vzhodni strani stavbe B3 in z Matjanove poti. Do tri parkirna mesta za potrebe stavbe R5 je dopustno urediti v kletni etaži načrtovanih stavb;
8. parcelacija in zakoličba:
– pri poteku parcelnih mej in pri površinah parcel so dopustna odstopanja v okviru dopustnih odstopanj pri geodetskih meritvah;
– koordinate zakoličbenih točk načrtovanih stavb lahko odstopajo v okviru dopustnih odstopanj pri tlorisnih gabaritih in legi stavbe;v primeru ohranitve stavbe R5 se njena gradbena parcela, to je zemljišče s parcelno št. 985/4 v katastrski občini 1739 Zgornja Šiška s površino 87 m2, izloči iz gradbene parcele načrtovanih stavb;
9. prometna, okoljska, energetska in elektronsko komunikacijska ureditev:
– pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od poteka tras, površin, objektov, naprav in priključkov posamezne prometne, okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture, če so pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju pridobljene rešitve, ki so primernejše s tehničnega ali okoljevarstvenega vidika ali omogočajo boljše prometno funkcioniranje in dostopnost celotnega območja načrta, ki pa ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo, oziroma upravljavci posamezne infrastrukture;
– mikrolokacija zbirnih in prevzemnih mest za komunalne odpadke je lahko spremenjena, če je načrtovana ustrezna rešitev za dostop s komunalnimi vozili;
– število parkirnih mest za stanovanja lahko odstopa navzgor, pri čemer je dopustno urediti največ dve parkirni mesti na stanovanje. Število parkirnih mest za nestanovanjske programe lahko odstopa navzgor do 10 %. V območju OPPN je dopustno urediti še do deset dodatnih parkirnih mest za sistem souporabe vozila. Druga odstopanja pri številu parkirnih mest za stanovanja in nestanovanjske dejavnosti v območju OPPN so dopustna le, če je na podlagi spremenjenega mobilnostnega načrta ugotovljeno, da predlog prometne ureditve pomeni uresničevanje celostne prometne strategije Mestne občine Ljubljana. Mobilnostni načrt potrdi oddelek Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, pristojen za promet.
XIII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Investitor gradnje mora najmanj dve leti pred predvideno pridobitvijo gradbenega dovoljenja za stavbe in druge posege, načrtovane z OPPN, o tem obvestiti Mestno občino Ljubljana, oddelka mestne uprave, pristojna za načrtovanje in izvedbo gospodarske javne infrastrukture ter pripravo programa opremljanja zemljišč, razen če se z njima dogovori drugače.
(2) Investitor mora najpozneje dve leti po uveljavitvi tega odloka zagotoviti parcelacijo, določeno v 20. členu tega odloka.
(3) Za zagotavljanje prometne varnosti med gradnjo stavb ter zaradi zagotavljanja kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
1. zagotoviti morajo nemoteno komunalno oskrbo prek vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav, infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani;
2. zagotoviti morajo sanacijo objektov, pripadajočih ureditev in naprav, poškodovanih zaradi gradnje. Izvedena sanacija je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja;
3. v času gradnje morajo zagotoviti ustrezen strokovni nadzor, vključno z rednim nadzorom stanja sosednjih objektov, tudi zunaj območja OPPN. Pred gradnjo je treba ugotoviti stanje objektov in namestiti naprave za merjenje posedkov. Investitor gradnje posameznega objekta je dolžan izvesti sanacijo poškodb na sosednji stavbi, če je ta nastala zaradi izvajanja gradbenih del. Stopnja poškodb se ugotovi s strokovno ekspertizo. Ob pripravi projektne dokumentacije za vsako posamezno etapo geomehanik določi, katere od obstoječih objektov je treba opazovati, in opredeli potreben obseg meritev;
4. stanovalci sosednjih stavb morajo biti obveščeni o času in trajanju izvajanja najbolj hrupnih del;
5. promet v času gradnje morajo organizirati tako, da prometna varnost zaradi gradnje ni slabša in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju;
6. zagotoviti morajo naročilo za prevzem gradbenih odpadkov, preden se začnejo izvajati gradbena dela;
7. pred uporabo stavb morajo investitorji zagotoviti celovito ravnanje s posameznimi vrstami odpadkov, tako odpadkov, ki so predmet zbiranja znotraj obvezne gospodarske javne službe, kot odpadkov, ki nastajajo znotraj posameznih dejavnosti;
8. vsi posegi morajo biti izvedeni tako, da ne bo povzročena škoda na sosednjih gozdnih zemljiščih. Izvajalec gradbenih del mora med gradnjo stavb oziroma pri izvajanju vseh posegov v območju OPPN, zavarovati vegetacijo pred poškodbami.
(4) V času obratovanja stavb je treba zagotoviti redno vzdrževanje gozdnega roba, v 15 m širokem pasu gozda na zahodni strani območja pa je treba redno odstranjevati vse nevitalno in nestabilno drevje.
(posegi, dopustni po izvedbi načrtovanih ureditev)
(1) Po izvedbi z OPPN načrtovanih ureditev so na celotnem območju OPPN dopustni naslednji posegi:
1. odstranitev objektov in naprav,
2. vzdrževalna dela na objektih prometne, okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture,
3. vzdrževalna dela in rekonstrukcije, s katerimi se ne spreminjata zunanji gabarit in konstrukcijska zasnova stavb,
4. obnove fasadnega plašča stavb, če se pri oblikovanju fasad ohranijo oblikovne lastnosti fasad stavb, zgrajenih v območju OPPN,
5. postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni v območju OPPN, in
6. spremembe namembnosti delov stavb v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje na območju OPPN, če so na gradbeni parceli zagotovljene odprte bivalne površine v skladu s 13. členom tega odloka in parkirna mesta v skladu 37. členom tega odloka.
(2) Naknadni posegi na fasadah novozgrajenih stavb v območju OPPN (npr. menjava stavbnega pohištva, zasteklitve lož in balkonov, nadstreški v območju zasebnih vrtov ali na terasah) so dopustni le, če so izvedeni enotno na celotni stavbi. Pri vzdrževanju in rekonstrukcijah ter obnovah fasadnega plašča stavb je treba upoštevati pogoje za oblikovanje objektov iz 12. člena tega odloka in druge pogoje tega odloka.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Identifikacijska številka: 1790
Št. 3505-30/2018-175
Ljubljana, dne 22. aprila 2024
