Na podlagi določil 22. in 60. člena Statuta Veterinarske zbornice Slovenije (v nadaljnjem besedilu VZbSi) je skupščina VZbSi na seji dne 30. maja 2024 sprejela
o obravnavanju disciplinskih kršitev članov Veterinarske zbornice Slovenije
1. Splošne določbe
S tem pravilnikom se opredeljuje postopek ugotavljanja disciplinskih kršitev članov Veterinarske zbornice Slovenije in delovanje disciplinskih organov Veterinarske zbornice Slovenije.
Definicije izrazov:
Tožilec Veterinarske zbornice Slovenije (v nadaljevanju: tožilec) je oseba, ki vodi disciplinski postopek zoper disciplinskega obdolženca.
Razsodišče prve in druge stopnje vodi disciplinski postopek, ugotavlja disciplinsko odgovornost članov Veterinarske zbornice Slovenije in izreka disciplinske sankcije na podlagi veljavne zakonodaje in podzakonskih aktov.
Disciplinski obdolženec je fizična oseba proti kateri se vodi disciplinski postopek.
Disciplinski organi so tožilec in njegov namestnik ter razsodišče prve stopnje in razsodišče druge stopnje.
Disciplinski organi so pri svojem delu neodvisni, samostojni in odločajo v skladu z veljavno zakonodajo in podzakonskimi akti.
Disciplinski organi v postopkih, ki jih vodijo na podlagi tega pravilnika, v kolikor ta ne določa drugače, smiselno uporabljajo določila zakona o kazenskem postopku, ki ureja skrajšani postopek.
Član Veterinarske zbornice Slovenije je lahko disciplinsko odgovoren samo za dejanje, ki je kot kršitev vnaprej določeno, in je njegova odgovornost ugotovljena po postopku, ki ga opredeljuje ta pravilnik.
Disciplinski postopek teče v slovenskem jeziku.
Odgovornost disciplinskega obdolženca za disciplinsko kršitev po tem pravilniku se lahko ugotavlja tudi, če za isto dejanje zoper njega teče ali pa je že zaključen kazenski postopek ali prekrškovni postopek.
2. Disciplinski organi
2.1. Imenovanje in izločitev
Za tožilca, njegovega namestnika, člana razsodišča prve ali druge stopnje ne more biti izvoljena oseba, ki ji je bila pravnomočno izrečena disciplinska sankcija, in sicer v obdobju 10 let pred imenovanjem v funkcijo.
Tožilec, njegov namestnik, predsednik, član razsodišča prve ali druge stopnje lahko najkasneje na zadnji ustni obravnavi zahteva svojo izločitev:
– če je skupaj z disciplinskim obdolžencem zaposlen pri istem delodajalcu,
– če je sam oškodovanec v zadevi, ki se obravnava,
– če je z disciplinskim obdolžencem v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti ali v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do kateregakoli kolena, v stranski vrsti do četrtega kolena ali v svaštvu do drugega kolena,
– če je zoper njega podana prijava zaradi suma disciplinske kršitve oziroma vložen predlog za uvedbo disciplinskega postopka o kateri še ni dokončno odločeno,
– če v postopku sodeluje kot priča ali sodni izvedenec ali
– če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristnost.
Izločitev lahko iz razlogov, navedenih v prejšnjem odstavku, zahteva tudi disciplinski obdolženec.
Zahteva za izločitev mora biti obrazložena in podana pisno.
Izločitev se lahko predlaga najkasneje na zadnji ustni obravnavi razsodišča.
Takoj, ko disciplinski tožilec, njegov namestnik, predsednik ali član razsodišča prve ali druge stopnje izve za razlog ali za zahtevo za svojo izločitev, mora prenehati z delom v posamezni zadevi.
O zahtevi za izločitev odloči direktor Veterinarske zbornice Slovenije s sklepom.
S sklepom o izločitvi se določi tudi drugo osebo, ki bo nadomestila izločeno osebo.
Proti sklepu o izločitvi ni posebne pritožbe.
2.2. Tožilec
Tožilec je samostojni in neodvisni organ Veterinarske zbornice Slovenije. Pristojen za vložitev in zastopanje predloga za uvedbo postopka zoper disciplinskega obdolženca pred razsodiščem prve in druge stopnje.
Tožilec ima namestnika, ki ga lahko nadomešča.
2.3. Razsodišče
Razsodišče prve in druge stopnje je neodvisni in samostojni organ Veterinarske zbornice Slovenije.
Razsodišče prve stopnje obravnava in odloča o disciplinski odgovornosti svojih članov za disciplinske kršitve, določene v tem pravilniku.
Razsodišče druge stopnje odloča o pritožbah zoper sklep razsodišča prve stopnje.
Sedež razsodišča prve in druge stopnje je lociran na sedežu Veterinarske zbornice Slovenije.
Obravnave razsodišča se vodijo v prostorih ali na sedežu Veterinarske zbornice Slovenije.
Razsodišče prve in druge stopnje si pri opravljanju svojega dela lahko pridobi pomoč pravnika z namenom, da sodeluje v funkciji strokovnega sodelavca disciplinskega razsodišča in pazi na pravilno vodenje postopka ter pravilno uporabo predpisov.
Razsodišče prve in druge stopnje lahko k svojemu delu povabi strokovnjaka veterinarske ali druge stroke, ki podaja mnenja v zadevi.
3. Disciplinske kršitve
Disciplinske kršitve so kršitve Kodeksa veterinarske etike in Kodeksa dobre veterinarske prakse, Statuta Veterinarske zbornice Slovenije, drugih pravnih aktov Veterinarske zbornice in pravil veterinarske stroke, ki so podrobneje razdelane in opredeljene v Statutu Veterinarske zbornice Slovenije.
4. Sankcije
17. člen
Za storjene disciplinske kršitve se sme članu Veterinarske zbornice Slovenije izreči disciplinske sankcije, ki jih določa Statut Veterinarske zbornice Slovenije.
Disciplinske sankcije se lahko izrečejo posamično ali skupno vse ali nekatere od sankcij.
Izbira disciplinske sankcije je odvisna od okoliščin ugotovljene kršitve, pri čemer se upošteva težo storjenega dejanja, stopnjo krivde kršitelja in ostale olajševalne ali oteževalne okoliščine, ki vplivajo na izrek disciplinske sankcije, ki jo določi razsodišče po prostem preudarku.
Disciplinska sankcija začasnega odvzema licence se lahko izreče le v primeru hujše strokovne kršitve ter skladno z veljavnim pravilnikom in Statutom Veterinarske zbornice Slovenije.
Disciplinski obdolženec je dolžan nositi stroške postopka skladno s pravilnikom.
5. Vloge in pisanja
19. člen
Vloge strank postopka pred razsodiščem prve ali druge stopnje se podajajo pisno.
Katerikoli organ Veterinarske zbornice Slovenije, ki prejme vlogo, ki po vsebini sodi v pristojnost disciplinskega organa, mora tako vlogo odstopiti pristojnemu disciplinskemu organu.
6. Zastaranje
21. člen
Če ima disciplinska kršitev tudi znake kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, zastara pregon v enakem roku, kot ga določa zakon za zastaranje pregona za kaznivo dejanje.
Zastaranje pregona disciplinske kršitve pretrga vsako dejanje v postopku pred razsodiščem.
Izvršitev disciplinske sankcije zastara v petih letih od pravnomočnosti sklepa o njenem izreku.
V vsakem primeru pregon disciplinske kršitve zastara, ko preteče dvakrat toliko časa, kot je določen za zastaranje pregona v prvem in drugem odstavku tega člena.
7. Disciplinski postopek
22. člen
Disciplinski postopek se prične s predlogom za uvedbo disciplinskega postopka.
Predlog za uvedbo disciplinskega postopka poda tožilec, ko zazna disciplinsko kršitev.
Tožilec po tem, ko zazna disciplinsko kršitev, zbere listinske in druge dokaze in opravi dejanja, potrebna za razjasnitev zadeve, ter vloži predlog za uvedbo disciplinskega postopka.
Tožilec se lahko odloči, da predloga za uvedbo disciplinskega postopka ne vloži, če oceni:
– da dejanje ni disciplinska kršitev,
– da je pregon zastaran,
– da so sicer podani znaki disciplinske kršitve, vendar pa so posledice neznatne, ali pa jih sploh ni.
8. Postopek na prvi stopnji
25. člen
Tožilec vloži predlog za uvedbo disciplinskega postopka, ki se lahko kadarkoli do konca postopka na prvi stopnji spremeni, dopolni ali umakne.
V primeru spremembe predloga za uvedbo disciplinskega postopka mora biti disciplinskemu obdolžencu dan rok petnajst dni, da se do nje opredeli.
Predlog za uvedbo disciplinskega postopka obsega: ime in priimek disciplinskega obdolženca z osebnimi podatki, opredelitev in opis disciplinske kršitve in druge relevantne okoliščine in dokaze ter predlog disciplinske sankcije.
Predlog za uvedbo disciplinskega postopka se vloži pri razsodišču v toliko izvodih, kolikor je disciplinskih obdolžencev in en izvod za razsodišče.
Razsodišče prve stopnje mora prejet predlog za uvedbo disciplinskega postopka predhodno preizkusiti, ali obsega vse zahtevane podatke.
Če predlog za uvedbo disciplinskega postopka ne vsebuje vseh sestavin, razsodišče prve stopnje pozove disciplinskega tožilca, da v postavljenem roku predlog dopolni. Če tožilec predloga ne dopolni, razsodišče prve stopnje predlog za uvedbo disciplinskega postopka s sklepom zavrže.
Razsodišče prve stopnje pošlje predlog za uvedbo disciplinskega postopka disciplinskemu obdolžencu s pozivom, v katerem ga seznani, da lahko na predlog za uvedbo disciplinskega postopka pisno odgovori, ter v roku petnajst dni od prejema poziva predloži dokaze za svoje navedbe v odgovoru.
Razsodišče prve stopnje razpiše glavno obravnavo.
Glavna obravnava razsodišča prve stopnje ni javna.
Vabilo na glavno obravnavo se vroči disciplinskemu obdolžencu najkasneje petnajst dni pred razpisano glavno obravnavo.
V vabilu na glavno obravnavo se navede kraj, datum in ura obravnave.
Glavna obravnava se opravi v odsotnosti disciplinskega obdolženca, če ta ne izkaže opravičljivega razloga za svoj izostanek.
Če je za posamezna strokovna vprašanja predlagana izvedba dokaza s sodnim izvedencem, se izvedencu skupaj z vabilom pošlje tudi dokumentacija, potrebna za izdelavo izvedenskega mnenja, ali pa se ga pozove k ogledu dokumentacije na sedežu razsodišča, obenem pa se mu postavi vprašanja, na katere naj sodni izvedenec odgovori oziroma v zvezi s katerimi naj poda svoje izvedensko mnenje.
Glavno obravnavo vodi predsednik razsodišča prve stopnje.
Ob začetku glavne obravnave predsednik razsodišča prve stopnje naznani predmet obravnave in sestavo senata, nato ugotovi, ali so se glavne obravnave udeležili vsi, ki so bili nanjo vabljeni, če niso, se prepriča, ali so jim bila vabila pravilno vročena.
Če predsednik razsodišča prve stopnje ugotovi, da se glavne obravnave ni udeležil disciplinski obdolženec, ki je bil pravilno vabljen, se glavna obravnava lahko izvede v njegovi odsotnosti.
Po ugotovitvi istovetnosti disciplinskega obdolženca se glavna obravnava nadaljuje s tem, da tožilec prebere predlog za uvedbo disciplinskega postopka.
V primeru, da tožilec umakne predlog za uvedbo disciplinskega postopka, razsodišče s sklepom ustavi postopek.
Po prebranem predlogu za uvedbo disciplinskega postopka predsednik razsodišča stranki postopka seznani z možnostjo sklenitve poravnave. Razsodišče mora ves čas postopka paziti na možnost za sklenitev poravnave, stranke mora na to možnost opozarjati in jim pomagati, da se poravnajo.
Sklenitev poravnave je mogoča vse do konca glavne obravnave.
Če stranki ne skleneta poravnave, predsednik razsodišča pozove disciplinskega obdolženca, da poda svoj zagovor. Zagovor disciplinskega obdolženca je lahko usten ali pisen. Disciplinski obdolženec lahko ves čas postopka predloži pisne dokaze ali predlaga zaslišanje novih prič ali izvedencev.
Razsodišče na obravnavi izvaja dokaze, dokazovanje pa obsega vsa dejstva, ki so pomembna za sklep, in sicer razsodišče izvaja listinske dokaze ter zasliši priče in izvedence.
O izvedbi dokazov odloča razsodišče s sklepom, zoper katerega ni posebne pritožbe.
O procesnih vprašanjih odloča razsodišče izven naroka.
Predsednik razsodišča skrbi, da se na obravnavi izvedejo vsi potrebni dokazi.
Predsednik razsodišča lahko na obravnavi tudi sooči priče med seboj ali pa priče in disciplinskega obdolženca.
Predsednik razsodišča lahko v primeru, da izvedensko mnenje ni jasno, ali pa da imata tožilec ali disciplinski obdolženec vprašanja, pripombe v zvezi z mnenjem, zahteva pisno ali ustno dopolnitev izvedenskega mnenja.
Po izvedenem dokaznem postopku da predsednik razsodišča besedo disciplinskemu tožilcu, da se dokončno izjavi o svojem predlogu in predlaga disciplinsko sankcijo.
Zadnjo besedo ima disciplinski obdolženec, da povzame svoj zagovor.
Predsednik razsodišča po zadnji besedi disciplinskega obdolženca zaključi glavno obravnavo.
Odločanje razsodišča je tajno in se izvede z glasovanjem. Člani razsodišča se ne morejo vzdržati glasovanja. Odločitev se sprejme z večino glasov.
O poteku glavne obravnave se vodi zapisnik.
V uvodu zapisnika se mora navesti organ, pred katerim se opravlja glavna obravnava, kraj in čas zasedanja, ime in priimek predsednika senata, članov senata, tožilca, disciplinskega obdolženca in njegovega pooblaščenca in strokovnih sodelavcev, ki sodelujejo na glavni obravnavi.
V zapisnik o poteku glavne obravnave se po presoji predsednika razsodišča prve stopnje zapišejo pomembne izjave strank, bistveni elementi izpovedi disciplinskega obdolženca, prič in izvedencev, in sicer tako, da predsednik senata pove, katere izjave se zapišejo v zapisnik ali kateri dokumenti se navajajo.
Zapisnik o poteku glavne obravnave ob zaključku glavne obravnave podpišejo predsednik razsodišča in stranke postopka.
Razsodišče o zadevi odloči s sklepom.
Razsodišče spozna disciplinskega obdolženca za krivega ali pa ga oprosti očitanih disciplinskih kršitev.
Razsodišče disciplinskega obdolženca oprosti očitanih disciplinskih kršitev, če dejanje, za katero je obtožen, ni disciplinska kršitev ali če ni dokazano, da je disciplinski obdolženec storil očitano disciplinsko kršitev.
Sklep razsodišča prve stopnje vsebuje: uvodne podatke o sestavi razsodišča, tožilcu in disciplinskemu obdolžencu, izrek, obrazložitev odločitve, odločitev o stroških postopka ter pravni pouk.
Pisni odpravek sklepa se vroči: disciplinskemu obdolžencu, tožilcu, strokovni službi, pristojni za vodenje evidenc disciplinskih postopkov, po pravnomočnosti sklepa pa tudi službam Veterinarske zbornice Slovenije, pristojnim za njegovo izvršitev.
Vsi sklepi o disciplinskih kršitvah se evidentirajo v registru članstva Veterinarske zbornice Slovenije.
9. Postopek na drugi stopnji
Pritožba se vloži v 15 dneh pri razsodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za organ, ki odloča o pritožbi in stranke postopka.
Izvod pritožbe se vroči disciplinskemu obdolžencu oziroma tožilcu, ki smeta v roku petnajstih dni podati odgovor na pritožbo.
Razsodišče druge stopnje lahko po izvedenem postopku na drugi stopnji pritožbo:
– zavrže kot prepozno ali nedovoljeno,
– zavrne kot neutemeljeno in potrdi sklep razsodišča prve stopnje,
– sklep razsodišča druge stopnje razveljavi in vrne zadevo razsodišču prve stopnje v novo obravnavo,
– sklep razsodišča prve stopnje razveljavi in spremeni.
Predsednik razsodišča druge stopnje razpiše sejo.
Sejo razsodišča druge stopnje vodi predsednik razsodišča druge stopnje.
Seja razsodišča druge stopnje se začne s poročilom člana, ki ga določi predsednik senata.
Če razsodišče druge stopnje ugotovi, da je stvar dovolj jasna in zrela za odločitev, odloči o pritožbi brez razpisa glavne obravnave.
Če razsodišče druge stopnje ugotovi, da je potrebno zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja izvesti nove dokaze ali ponoviti že izvedene dokaze, zadevo vrne v ponovno obravnavo razsodišča prve stopnje.
Če razsodišča druge stopnje spozna, da je potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja ponoviti vse ali le nekatere od že izvedenih dokazov pred sodiščem druge stopnje ali če je bistvene kršitve določb pravdnega postopka glede na njihovo naravo mogoče odpraviti z opravo procesnih dejanj pred razsodiščem druge stopnje, lahko samo razpiše in opravi glavno obravnavo.
Na obravnavo pred razsodiščem druge stopnje se povabijo disciplinski obdolženec, tožilec ter priče in izvedenci, za katere razsodišče druge stopnje sklene, da jih je potrebno zaslišati.
Obravnava pred razsodiščem druge stopnje ni javna.
Če ni drugače določeno, se določbe o glavni obravnavi pred razsodiščem prve stopnje smiselno uporabljajo tudi v postopku pred razsodiščem druge stopnje.
Ko predsednik razsodišča druge stopnje zaključi sejo ali glavno obravnavo, razsodišče druge stopnje preide na odločanje.
Odločanje razsodišča druge stopnje je tajno in se izvede z glasovanjem.
Razsodišče druge stopnje sprejema odločitve z večino glasov. Član razsodišča druge stopnje se ne more vzdržati glasovanja.
O glasovanju razsodišča druge stopnje se piše zapisnik, ki se ga vloži v ovojnico in se zapečati.
Sklep razsodišča druge stopnje vsebuje: podatke o sestavi razsodišča, tožilcu, disciplinskem obdolžencu, izrek, obrazložitev odločitve, odločitev o stroških postopka ter pravni pouk.
10. Končne in prehodne določbe
59. člen
Ta pravilnik se uporablja za disciplinske kršitve, ki so bile storjene po njegovi uveljavitvi.
Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o delu tožilca in razsodišča zbornice (Uradni list RS, št. 26/97, 26/00 in 115/06).
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Sprejeto na redni Skupščini Veterinarske zbornice Slovenije, dne 30. 5. 2024
Veterinarske zbornice Slovenije
izr. prof. dr. Ožbalt Podpečan
