Na podlagi drugega odstavka 68. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13, 88/16 – ZdZPZD, 64/17, 1/19 – odl. US, 73/19, 82/20, 152/20 – ZZUOOP, 203/20 – ZIUPOPDVE, 112/21 – ZNUPZ, 196/21 – ZDOsk, 100/22 – ZNUZSZS, 132/22 – odl. US, 141/22 – ZNUNBZ, 14/23 – odl. US in 84/23 – ZDOsk-1) in prvega odstavka 5. člena Pravilnika o specializacijah zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev (Uradni list RS, št. 37/04, 25/06, 113/06, 2/09, 9/12 in 82/14) ministrica za zdravje izdaja
o programu specializacije iz laboratorijske medicinske genetike
Ta odredba določa program in trajanje specializacije iz laboratorijske medicinske genetike (v nadaljnjem besedilu: specializacija).
(1) Specializacija je posebna oblika podiplomskega strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja. Namen specializacije je specializanta usposobiti in opremiti s kompetencami, potrebnimi za opravljanje del in nalog s področja laboratorijske medicinske genetike.
(2) Usposabljanje temelji na različnih teoretičnih in praktičnih podlagah za nadaljnji kontinuiran teoretični in praktični razvoj na področju laboratorijske prakse, teorije in raziskovanja medicinske genetike.
(3) Po zaključeni specializaciji specialist laboratorijske medicinske genetike pridobi teoretična in praktična znanja ter kompetence:
– s področja laboratorijske medicinske genetike,
– za samostojno delo v laboratoriju za medicinsko genetiko,
– s področja osnov vodenja laboratorija za medicinsko genetiko, ki se nanašajo na izdajo, pripravo in overitev genetskega izvida ter pojasnila o njegovi vsebini.
Specializacije se odobri specializantu, ki ima:
– izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena najmanj na 8. raven s področja biokemije, biologije, kemije, mikrobiologije, farmacije, medicine, veterine, biotehnologije in laboratorijske medicine.
– opravljen strokovni izpit s področja zdravstvene dejavnosti,
– najmanj eno leto delovnih izkušenj na področju laboratorijske medicinske genetike.
(1) Predlog programa strokovnega usposabljanja in kroženja posameznega specializanta ter predlog članov izpitne komisije za izvedbo specialističnega izpita s področja specializacije potrdi nacionalni koordinator specializacije.
(2) Seznam pooblaščenih zdravstvenih zavodov, ki izvajajo specializacijo, je objavljen na spletni strani ministrstva, pristojnega za zdravje.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se po dogovoru z glavnim mentorjem lahko del izbirnega programa specializacije na področju medicinske genetike, diagnostičnega in raziskovalnega dela specializanta izvaja tudi v drugih diagnostičnih ali raziskovalnih genetskih laboratorijih ali kliničnih institucijah v Republiki Sloveniji in v tujini, vendar ne več kot 12 mesecev.
(1) Specializacija traja štiri leta v skladu z individualnim programom specializacije, ki ga pripravi glavni mentor v sodelovanju s specializantom, in obsega:
– dve leti dela v diagnostičnem genetskem laboratoriju, s poudarkom na teoretičnem in praktičnem učenju tehnologij, in
– dve leti izbirnega dela na področju medicinske genetike, diagnostičnega in raziskovalnega dela, s poudarkom na praktični uporabi pridobljenih znanj in kompetenc na področju specialne medicinske genetike.
(2) Specializacija se lahko na predlog glavnega mentorja skrajša za največ šest mesecev, kadar je kandidat v času specializacije zaključil dodatno izobraževanje (npr. magisterij znanosti ali doktorat znanosti s področja laboratorijske medicinske genetike), ki se po kakovosti, vsebini in obsegu ujema s programom specializacije.
Specializacija poteka v naslednjem časovnem okviru:
Uvod v laboratorijsko delo v citogenetskem in molekularno-genetskem laboratoriju | |
Spoznavanje z laboratorijskim redom, obvladovanje dela z vzorci in celičnimi kulturami, priprava, procesiranje in hramba vzorcev, izolacija DNA (deoksiribonukleinska kislina) in RNA (ribonukleinska kislina) | 2 meseca |
Delo v citogenetskem laboratoriju – citogenetske tehnike | 5 mesecev |
Delo v molekularno-genetskem laboratoriju – molekularno-genetske tehnike | 15 mesecev |
Obvladovanja kontrole kakovosti in vodenja laboratorija, bioinformatike | 2 meseca |
Obvezne vsebine | |
Področje monogenskih Mendelskih in kromosomskih bolezni ter prirojene razvojne nepravilnosti z oziroma brez nižje intelektualne sposobnosti | 4 meseci |
Področje prenatalne in predimplantacijske genetske diagnostike | 4 meseci |
Področje onkogenetike in hematološke genetike | 4 meseci |
Izbirne vsebine | |
Specializant izbira med področji nevrogenetike, kardiogenetike, genetike metabolnih bolezni, biokemijske genetike, reproduktivne genetike, forenzične genetike, hematološke genetike, onkogenetike, imunogenetike in drugimi področji medicinske genetike, kjer je zaposlen. Izbere štiri različna področja, kjer opravlja delo tri mesece. V tem času je zaželeno, da se udeležuje domačih in mednarodnih šol ter seminarjev iz izbranih področij. | 12 mesecev |
(1) Specializant ima List specializanta iz Priloge 1, ki je sestavni del te odredbe, kjer je določen njegov individualni program specializacije s časovno opredeljenim teoretičnim in praktičnim usposabljanjem. Specializant vodi tudi dnevnik dela s podatki o opravljenih primerih.
(2) Po opravljenem usposabljanju na vsakem področju se praktično znanje preverja s kolokviji in minimalnim obsegom opravljenih vsebin (izvidov) oziroma tehnik. Del usposabljanja predstavlja tudi predstavitev najmanj dveh obveznih seminarjev in 60 % prisotnost na predstavitvah obveznih seminarjev.
(3) Aktivno udeležbo na strokovnih srečanjih oziroma kongresih specializant dokazuje z dokazili o udeležbi.
(4) Specializant mora biti soavtor najmanj enega članka, objavljenega v reviji z recenzijo.
Specializant, ki opravi program specializacije, lahko pristopi k specialističnemu izpitu. Vlogi za pristop k specialističnemu izpitu se priloži mnenje glavnega mentorja, da je kandidat opravil vse obveznosti iz programa specializacije (preveri ustreznost trajanja specializacije, izpolnjevanja predpisanih usposabljanj in pogojev glede pridobljenega znanja, števila in kakovosti opravljenih preiskav) in da je uspešno opravil predpisane kolokvije.
(1) Izpit je sestavljen iz praktičnega in teoretičnega preverjanja znanja specializanta. Teoretično znanje se preveri pisno in ustno. Praktično znanje se preveri iz ustreznega področja laboratorijske medicinske genetike in ustreznega področja izbirnega dela, ki ga je specializant opravil v skladu s programom specializacije.
(2) O izpitu se piše zapisnik, ki je v Prilogi 2 in je sestavni del te odredbe.
III. PROGRAM SPECIALIZACIJE
(1) Med specializacijo pridobi specializant znanje in kompetence iz osnov humane genetike, laboratorijske medicinske genetike in osnov bioinformatike.
(2) Program specializacije je v Prilogi 3, ki je sestavni del te odredbe.
(1) Za vsakega specializanta se izdela individualni program specializacije s časovnimi termini in kraji izvedbe specializacije (laboratoriji, klinični oddelki).
(2) Teoretična znanja pridobijo specializanti na seminarjih v okviru specializacije ter strokovnih izobraževanjih, lahko tudi podiplomskih študijih in seminarjih na različnih fakultetah. Praktična znanja pridobijo specializanti po dogovoru z mentorjem v ustreznih javnih institucijah.
(3) Pri izvedbi programa specializacije specializant lahko uporabi naslednje oblike usposabljanja:
1. praktično laboratorijsko delo,
2. razprave z mentorji,
3. aktivna udeležba na oddelčnih sestankih z obravnavanjem diagnostičnih primerov,
4. seminarji,
5. udeležba na učnih delavnicah ter priporočenih domačih in mednarodnih strokovnih sestankih,
6. vključevanje v raziskovalno delo.
IV. MINIMALNI OBSEG LABORATORIJSKIH PREISKAV
Minimalno število laboratorijskih preiskav in posebnih laboratorijskih metod, pri obravnavi katerih je imel specializant pomembno vlogo, je razvidno iz specializantove evidence o usposabljanju, ki je v Prilogi 4, ki je sestavni del te odredbe.
Z dnem uveljavitve te odredbe preneha veljati Odredba o programu specializacije iz laboratorijske medicinske genetike (Uradni list RS, št. 1/14).
Ta odredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0070-148/2023
Ljubljana, dne 31. maja 2024
EVA 2023-2711-0089
Dr. Valentina Prevolnik Rupel
